Znani so prejemniki nagrad ZAPS 2018

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je objavila letošnje prejemnike najvišjih arhitekturnih nagrad v Sloveniji. 

Priznanje častni član je šlo v roke Zmaga Novaka. Kot so v obrazložitvi zapisali v strokovnem odboru ZAPS, Zmago ni arhitekt, krajinski arhitekt ali prostorski načrtovalec. Je prvi častni član zbornice, ki po svoji izobrazbi – študiral je lesarstvo – nikakor ne bi mogel biti tudi njen redni član. Pa vendar je v preteklih dveh desetletjih s svojimi prispevki bistveno zaznamoval arhitekturno prizorišče v Sloveniji. 

Njegove revije, razstave, konference in drugi dogodki so postali prostori arhitekturnih srečevanj in razprav, prostori povezovanj arhitekture z drugimi kreativnimi industrijami, gospodarstvom in javnostjo. So tudi inkubator novih praks in odskočna deska za neuveljavljene ustvarjalce. Krono vsega predstavlja ustanovitev Mesta oblikovanja v nekdanji tiskarni Mladinske knjige arhitekta Savina Severja, ena inventivnejših po-uporab opuščenih prostorov pri nas, mesto v hiši, prostorska intervencija s kartonom, pop-up city.

Platinasti svinčnik je prejela prof. Maruša Zorec, ena najvidnejših delujočih slovenskih arhitekt. V obrazložitvi Platinaste komisije, ki so jo sestavljali Grega Košak, dr. Mojca Golobič, dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews (predsednica) in Barbara Pungerčar (skrbnica) so zapisali:

“Maruša Zorec z zgodovinske materije briše detajle zgodovinske akumulacije in obdrži samo tisto, kar je ključno za naš spomin na preteklost, kar nam prostorsko in materialno govori o starem subjektu, kar nam daje vizualno zadovoljstvo – vse to je vključeno v nov projekt, ki je usklajen z današnjimi tehničnimi in funkcionalnimi potrebami, današnjim estetskim kanonom, načinom približevanja in primerjanja z zgodovinsko arhitekturo. Skratka, govorimo o ponovnem strukturiranju zgodovine, ki dobiva svoj novi smisel le v stiku, sožitju z novo intervencijo, v procesu izbiranja in projektiranja. Takšna metoda je tvegana in jo težko posplošujemo s projekta na projekt. Zelo je odvisna od kulture, senzibilnosti in – zakaj ne – od poguma tistega, ki jo izvaja. Kajti kot nas učijo zgodovinarji, največji problem vsakega humanista je prav izbor, in ne retorika etabliranih dejstev. Arhitektko Marušo Zorec gotovo odlikuje pogum. Pogum, da izbere, in pogum, da pove. Maruša Zorec z arhitekturo »prostor odpira«, kar je po Dušanu Pirjevcu prav tisto, zaradi česar je arhitektura umetnost. V času aktualnega družbenega trenutka, ki do arhitekture in oblikovanja prostora ne premore niti spoštovanja, kaj šele razumevanja, brez poguma in vztrajnosti tega kljub nedvomni umetniški moči ne bi zmogla.”

 

Zlati svinčniki za odlično izvedbo so prejeli

V izbor za strokovne nagrade zlati svinčnik 2018 se je uvrstilo 53 projektov, ki so bili razvrščeni v različne programske skupine, od tega sedem stanovanjskih hiš, dve večstanovanjski stavbi, enajst poslovnih stavb, dvanajst javnih stavb, dvanajst projektov notranje opreme, šest ureditev urbanih prostorov in tri krajinske ureditve. Žirija je poslanstvo strokovne nagrade zlati svinčnik usmerila v nagrajevanje in spodbujanje kvalitetne arhitekturne in krajinskoarhitekturne prakse, ozaveščanje uporabnikov in investitorjev o pomenu grajenega prostora ter spodbujanje promocije arhitekturne in krajinskoarhitekturne stroke v očeh javnosti.
Kriteriji za vrednotenje projektov so bili kakovost, berljivost in inovativnost prostorskega koncepta, oblikovalska in izvajalska veščina izvedenih del, ekološki vidiki in izvirnost pristopov. Ob omenjenih vidikih je bila žirija posebno pozorna na projekte, ki bi lahko s svojimi značilnostmi v naš kulturni prostor vnesli nove perspektive na področju približevanja stroke bodočim uporabnikom ter inovativne načine gradnje oziroma pristope v realizacijah.

  • Poslovna stavba Tem Čatež

Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc, dr. Dušan Stupar

Objekt poslovne stavbe Tem Čatež se kljub svoji velikosti razmeroma nevsiljivo umešča na rob tipične dolenjske gručaste vasi na vzpetini. Opredeljuje ga jasen in berljiv ter dosledno izveden koncept. Zasnovan je kot razširitev obstoječe poslovno-proizvodne stavbe. Celota v obliki črke l uokvirja novi vstopni prostor kot spomin na nekdanjo vaško pot, ki je nekoč prečkala območje. Od tod in iz javnih prostorov notranjosti se odpirajo značilni pogledi na prostorsko dominanto, znamenito romarsko cerkev na sosednji vzpetini. Podoba sledi vsebini notranjosti (proizvodnja in promocija električnih stikal). V duhu kraja in uporabnikov je za objekt značilna visoka raven zavedanja naročnikov, ki v arhitekturnem oblikovanju vidijo perspektivo za dvig lastne kakovosti in ustvarjalnosti. Projekt je prikaz kvalitetno izvedenega dela, ki je v simbiozi naročnikov in arhitektov ustvarilo prostorsko zasnovo izredne arhitekturne vrednosti in sočasno omogočilo zadovoljstvo bodočih uporabnikov.

  • Družinska hiša Celovška

Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc Vrhovec

Družinska hiša Celovška se nahaja na parceli, za katero je značilen ozek tlorisni gabarit. Postavljena je pravokotno na primarno mestno vpadnico brez izrazitih prostorskih kvalitet, a z značajem, ki simbolizira običajno slovensko predmestno kulturno tkivo.
Hiša tipološko in inovativno rešuje izziv ozke parcele ter ta dejavnik upošteva na inovativen način. Ustvari kvalitetne bivanjske površine za dve poslovno-stanovanjski enoti. Duhovita je uporaba fasadnih oblog, ki izrazito modernistični karakter objekta povezujejo z lokalnim značajem slovenskega grajenega prostora. Kljub programu malega merila neposredno ob pomembni mestni vpadnici je arhitektoma uspelo z izbiro tipologije in zasnove fasadnega ovoja ustvariti iluzijo večje stavbe, kot v resnici je, z doslednim oblikovanjem pa sta pripomogla k nekoliko bolj urbanemu značaju Celovške ceste.
Spodbudno je dejstvo, da sta bila arhitekta v tem primeru tudi soizvajalca in delno investitorja del med gradnjo, kar je v slovenskih arhitekturnih krogih redek način delovanja. Kvaliteta projekta in rezultat realizacije nedvomno pozivata k večjemu številu sorodnih modelov v našem grajenem prostoru.

  • Vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju

Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič

Vrtec Pedenjped kaže inovativen pristop v tipološkem in oblikovnem konceptu. Krožna tlorisna oblika objekta, ki v oblikovanju vrtcev pri nas ni pogosta, ustvari dva karakterja zunanjih prostorov. Notranji atrij je nosilec otrokom prijaznih igralnih in izobraževalnih vsebin, ki humano vplivajo na otroški psihološki svet. Zunanji prostori na obodu objekta pa so oblikovani kot odprte zelene površine za igro, ki se spajajo z okolico.
Vrtec je primarno grajen iz lesa, kar mu daje dodatno vrednost v perspektivi trajnostne gradnje ter potrjuje potenciale, ki jih zagovorniki lesne industrije spodbujajo v slovenskem prostoru.
Posebno navdušuje kakovostno oblikovana notranjost. Vzgojno-izobraževalne težnje se inovativno izražajo v oblikovanju igral, učilnic, pohištva, grafične opreme itd.
Objekt bo zaradi njegove narave težko aplicirati v drugih prostorskih situacijah, hkrati pa ga bo zanimivo spremljati kot eksperiment in opazovati v njegovih prihodnjih fazah delovanja.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.