Preskoči na vsebino

Zgodbe o življenju mansard

Pred desetletji so pri nas podstrešja samevala, saj so vsi gradili in si postavljali hiše ter domovanja z dosti večjo finančno lahkotnostjo kot danes. Takrat so prostori pod streho veljali za dokaj nezanimive in neprimerne za bivanje. Funkcionalnost podstrehe je bila skrčena bodisi na male temne ambiente, dodatni prostor za kramo ali na sušilnico.

Kdaj so torej mansarde postale tako priljubljene?

V podstrešnih sobicah družinskih hiš je vladalo pravilo, skoraj »zapovedan« les. Lesen parket, lesena stenska obloga, lesena stropna obloga, lesena omara, miza, postelja … Prevlada lesa skratka! Srečni so bili tisti otroci, ki so jim starši namenili les v svetlih tonih, ni pa bilo redko, ko so bili leseni stropi pobarvani s temnimi barvami in so sobico s praviloma premajhnimi okni naredili še temnejšo. V mansardi je bila poleg otroške in kasneje mladinske sobe pogosto še bolj ali manj obdelana kopalnica, včasih pa tudi kak še povsem surov prostor, ki je čakal na boljše čase in višek v družinskem proračunu. Razumljivo je, da si ljudje zaradi take podobe podstrešnih prostorov tedaj niso ravno želeli ustvariti stanovanja na podstrešju.

Zgodba onkraj luže

Najbolj znane so bile newyorške mansarde, ki so bila prizorišča živahnega umetniškega življenja. Veliki odprti prostori pod strehami so postajali umetniški ateljeji. Slikarji, kiparji, pisatelji in boemi so odkrili potencial mansard in jih povzdignili na višjo raven. S svojimi bivališči, ki so jih opremili na povsem izvirne načine, so pokazali, da je mansarda lahko pravo malo kraljestvo med oblaki. Podstrehe so tako prek medijev, fotografij in filmov znanih umetnikov postale zaželena stanovanja. Dokaj hitro se je ta trend preselil tudi v evropske prestolnice, kjer se je zaradi povečanega priseljevanja začel pojavljati problem pomanjkanja primernih prostorov zlasti v središčih mest, ki so veljala za torišča kulturniških gibanj.

Skupaj s pomanjkanjem prostora in odkrivanjem bivalnega potenciala mansard pa so se vedno bolj razvijale in izpopolnjevale tudi rešitve arhitektov in gradbenikov. Ti mansard niso več videli zgolj kot neuporabna mesta pod poševnimi stropi, ampak so v njih začeli ustvarjati ekskluzivna bivališča z velikimi okenskimi površinami.

Nastala so stanovanja, polna svetlobe in osupljivih razgledov na speče mesto ali na zvezdnato nebo in krošnje dreves. Vedno boljše konstrukcijske rešitve in izolacijski materiali, trpežne strehe in sodobna strešna okna so mansarde spremenili v prijetna, udobna in svetla bivališča.

Mansarde danes

Visoke cene nepremičnin in potreba po bivalnih prostorih je tako našla pot tudi do zapostavljenih zaprašenih podstrešij. K popularizaciji mansardnih stanovanj so pripomogli predvsem mladi pari, ki so si zaradi ekonomskih razlogov svoje prvo skupno bivališče uredili v mansardi. Večkrat v hiši svojih staršev ali pa so podstrešje dobili po sprejemljivi ceni. Tako so mnoge mlade družine dokaj ugodno prišle do svojega gnezdeca, v katerem pa je iz desetletja v desetletje rasla potreba po večjem ugodju, po več svetlobe, po večji toplotni ekonomičnosti in bolj sodobnem življenjskem slogu.

Podstrešna stanovanja že dolgo niso več prostori, ki bi jih stanovalci izbrali zato, ker bi ne imeli druge možnosti. Vse bolj cenjena so postala zaradi širokih možnosti postavitve oken in svetlobnikov, kar omogoča širjenje dnevne svetlobe po celem prostoru. Najnovejše raziskave kažejo, da je stik s spreminjanjem dnevne svetlobe ključen za trden spanec in močan imunski sistem. Morda je prav to glavni razlog, da se v mansardnih stanovanjih počutimo tako prijetno!