Članki

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2021

“Odprte hiše Slovenije so festival, ki odstira prostore nastale v tesnem in tvornem sodelovanju arhitekta, naročnika in izvajalca. Trikotnik, ki je vselej pomemben zato, da prostor postane arhitektura. Arhitektura, ki združuje znanost, tehniko in umetnost z namenom ustvarjati kakovostna okolja za človeško prebivanje in delovanje. Dobre arhitekture zato ne moramo razumeti le s prebiranjem knjig in revij, moramo jo začutiti, vstopiti vanjo, da nas prevzame. Festival OHS ponuja to edinstveno priložnost za obisk in doživetje prostora arhitekture ter smelih zunanjih ureditev. Na ta način festival ozavešča in izobražuje širšo družbo, jo napeljuje k hrepenenju po dobri arhitekturi, tisti, ki je po besedah Vitruvija sestav uporabnosti, trdnosti in lepote. OHS ponuja edinstveno izkušnjo arhitekture prostora, ki je neizbežen, ki daje okvir našim dejavnostim, ki je vedno tu in za vse.” (Polona Filipič o festivalu OHS)


Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki je izbrala objekte, ki jih bomo od 17. do 19. septembra predstavili na 12. festivalu Odprte hiše Slovenije.

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki s svojo pojavnostjo v prostoru pomenijo kakovostni presežek, so primer odlične slovenske arhitekture, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja šest članov, ki delujejo na področju arhitekture, umetnosti in oblikovanja.


 

Doc. Robert Potokar, arhitekt

Robert Potokar arhitekt rojen leta 1965. Vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih izpeljala skupaj, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Vidnejša skupna izvedena dela so: poslovno-stanovanjski objekt Mandrač v Kopru, Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Poslovna šola Bled, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Poslovni objekt Masarykova F1 in F2 v Ljubljani in stanovanjska stolpnica C v naselju Majske poljane v Novi Gorici.

Z drugimi soavtorji je na javnih natečajih prejel 13 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, Osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekte v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in ureditve zunanjih površin Škofje Loke ter Ajdovščine, Poslovni center Vrelec v Rogaški Slatini in naravovarstveni Bobrov center v Nimnem pri Rogaški Slatini.

Z različnimi skupinami soavtorjev je prejel več nagrad, med njimi: priznanje Piranesi leta 1996 in 1998, nagrado Piranesi leta 2004, zlati svinčnik ZAPS leta 2007, 2008, 2015 in 2019 ter leseno ikono 2017. Leta 2018 in 2020 je dobil nagrado za urbani prostor na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu.

Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. Izdal je knjigo Arhitekturni vodnik po Gorenjski, za kar je leta 2003 prejel Plečnikovo medaljo. Leta 2008 sta s Špelo Kuhar izdala arhitekturni vodnik Gremo v mesto Ljubljana in leta 2020 knjigo Zgodbe slovenske arhitekture.

Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer je leta 2015 pridobil naziv docent. Leta 2020 je bil gostujoči predavatelj na FH Kaernten v Spitallu v Avstriji.

 

Katjuša Kranjc, arhitektka in oblikovalka

Katjuša Kranjc je arhitektka, ki se je uveljavila tudi kot produktna in grafična oblikovalka. Po diplomi iz arhitekture, se je umetnosti grafičnega oblikovanja učila pri dveh največjih slovenskih mojstrih – Matjažu Vipotniku in prof. Ranku Novaku.

Je ustanoviteljica Rakete, biroja za komunikacijo, ki jo od leta 2005 usmerja s partnerjem Rokom Kuharjem. Leta 2017 sta skupaj lansirata še blagovno znamko PIKKA, ki jo uporabljata kot platformo za uresničevanje svojih sanj.

Fokus njenega delovanja so pretežno notranji prostori in oblikovanje predmetov za njih. Pri oblikovanju prostorov veliko pozornosti namenja ravnovesju – skrbi za ravnovesje med zunaj in znotraj, med starim in novim, med zasebnim in javnim, med funkcionalnim in poetičnim… Predmete oblikuje tako za svoje prostore, kot tudi za serijsko proizvodnjo. Vedno znova jo navdušuje reševanje vsakodnevnih zadreg doma, ko jih reši jih rada zapakira v lepo obliko, da jih lahko uporabljajo tudi drugi. Materiale za njih ponavadi izbira z dotikom. Stvari obravnavna celostno, zato še vedno velikokrat oblikuje tudi vizualne podobe.

Njena dela so redno razstavljena in objavljena v Sloveniji in čez mejo. Svoje znanje prenaša občasno kot vabljena profesorica, redno na mlajše sodelavce pa znotraj svojega biroja. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade na področju oblikovanja predmetov, prostorov in grafičnega oblikovanja. Posebej ponosna je na RED DOT, GERMAN DESIGN AWARD, EUROPEN PRODUCT DESIGN AWARD in seveda tudi obeh nagrad za INTERIER LETA v Sloveniji

Ker meni, da je oblikovanje notranjih prostorov podcenjeno, je članica IO Društva arhitektov Ljubljana ter predstavnica regije Ljubljana v skupščini ZAPS, kjer s svojimi pobudami poskuša spremeniti pogled na to področje. Je tudi članica strokovne komisije investitorjev za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih pri Ministrstvo za kulturo ter članica strokovne komisije za vizualne umetnosti na MOL.

 

Doc. dr. Boštjan Bugarič, arhitekt

Boštjan Bugarič je arhitekt, raziskovalec in urednik odprtokodnega arhitekturnega portala Architectuul v Berlinu.

Od leta 2000 vodi KUD C3, kolektiv za raziskovanje urbanih skupnosti, nagrajen z Zlato kocko za projekt Javno mesto – Zalograd v Ljubljani in leta 2013 predstavljen na U3 – Trienalu slovenske sodobne umetnosti v MSUM+ v Ljubljani.

Med leti 2008-11 je bil aktiven predsednik Društva arhitektov obale. Umetniške in participatorne projekte je razvijal na različnih rezidencah v New Yorku, Londonu, Berlinu in Mexico Cityju. Na Univerzi na Primorskem je koordiniral akreditacijo in ustanovitev Fakultete za grajeno okolje, kot docent je predaval je na Fakulteti za humanistične študije, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ALUO v Ljubljani, Parsons The New School for Design v New Yorku in bil gostujoči kritik na Cornellu v Rimu.

Z Architectuulom sodeluje v partnerstvih z različnimi organizacijmi kot platforma Future Architecture, Docomomo, Center za Centralno Evropsko Arhitekturo, EPK Kaunas 2022 in Kosovsko arhitekturno fundacijo. Leta 2019 je v Kopru ustanovil kolektiv Avtomatik Delovišče z spletnim portalom za prostorske tematike Zbirnik.

 

Doc. mag. Polona Filipič, arhitektka

Polona Filipič je magistrirala na Berlage Institute, podiplomskem laboratoriju za arhitekturo v Rotterdamu, na Nizozemskem. S kolegom Petrom Šenkom je ustanovila arhitekturni biro Studio Stratum, v okviru katerega je prejela pomembne strokovne nagrade, kot so srebrno priznanje za inovacijo za objekt Akvarija v Postojnski jami (2010); mednarodno arhitekturno nagrado Gubbio ter nominacijo za nagrado Europa Nostra Awards za projekt prenove arheoloških parkov: Emonska hiša na Mirju in Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani (2013, 2014); nagrada les v mestu – ikona 2015, Iconic Award 2015; nominacija German Design Award za projekt Turistično informacijski center v Postojni (2015)…

Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot docentka za področje arhitekture in urbanizma vodi predmet Urbanistično oblikovanje ter seminar projektiranja za arhitekturo in urbanizem. 

Je pooblaščena arhitektka in članica ZAPS, aktivno deluje v izvršnem odboru Društva primorskih arhitektov (DPA), je članica Strokovnega urbanističnega sveta Občine Bled, predsednica komisije za prostorski razvoj na Mestni občini Nova Gorica in drugih združenjih. 

Je soustanoviteljica Zavoda Center Arhitekture in kot članica strokovnega odbora programa Arhitektura in otroci leta 2013 prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. 

Je avtorica več razstavljenih, objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih projektov in študij. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi pomembne domače in mednarodne delavnice. Je avtorica/soavtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja ter prejemnica več strokovnih nagrad in priznanj na javnih arhitekturno urbanističnih natečajih.

 

Boris Beja, umetnik

Boris Beja  je najprej diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika leta 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, med njimi je leta 2012 prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (ALUO). V istem letu pa je bil tudi prejemnik Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in se podeljuje za izjemen dosežek s katerim se prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju v Republiki Sloveniji.

V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor, v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2010 do 2013 je redno objavljal prispevke s področja vizualne kulture na portalu Planet Siol.net. Od leta 2014 do 2017 je bil asistent umetniškega vodje Galerije Škuc.

Od leta 2017 je strokovni sodelavec pri pripravi kulturnih programov v Javnem zavodu Pionirski dom. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Leta 2017 je prejel prvo nagrado za projekt Space in Between v Leipzigu, ki jo je podelila Fundacija Doris-Wuppermann- Stiftung, iz Münchena. Živi in dela v Ljubljani.

 

Eva Eržen, arhitektka, vodja programa OHS 

Eva Eržen je arhitektka. Magistrirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je kot soavtorica arhitekturne razstave in pilotne raziskave En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška prejela Študentsko Plečnikovo priznanje.

Od leta 2019 je zaposlena v Zavodu Afront, kjer se ukvarja za različnimi projekti. Med drugim snuje program arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, sodeluje pri kuriranju in organizaciji različnih arhitekturnih razstav in dogodkov ter je članica ožje ekipe prvega arhitekturnega podkasta Odprto. 

zirija-festival-ohs-2020

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2020

Objekte, ki so vsako leto uvrščeni v program festivala Odprte hiše Slovenije, vsakič izbere druga strokovna žirija. Za letošnji festival, ki bo potekal med 17. in 19. aprilom 2020, bodo presežke slovenske arhitekture izbirali Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik in Anja Planišček.

zirija-festival-ohs-2020

Naloga strokovne žirije je izluščiti objekte in zunanje ureditve, ki izstopajo iz povprečja in predstavljajo odlično slovensko arhitekturo. Pri svojem delu žirija upošteva več kriterijev, med njimi so umetniška vrednost, likovna izraznost, funkcionalnost in uporabnost, trajnost, tehnologija, družbeni pomen, odnos do obstoječega prostora ter še mnogi drugi.

Letošnja 6-članska žirija je sestavljena iz 5 članov, ki delujejo na področju urejanja prostora in enem članu festivala OHS. Člani oz. članice strokovne žirije 11. festivala OHS so:

Dr. Jure Kotnik, arhitekt

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Jure-Kotnik

Jure Kotnik, arhitekt in urednik, je avtor več odmevnih arhitekturnih projektov, kot so kontejnerski vikend 2+, mobilni svetilnik v Parizu, trgovine Frau Gerolds Garten v Zurichu, Športni vrtec v Minsku ali Odprti vrtec Šmartno. Je avtor več strokovnih člankov in knjig, med njimi prve knjige s področja kontejnerske arhitekture, za katero je leta 2009 prejel Plečnikovo medaljo.

Od leta 2011 deluje kot svetovalec za arhitekturo pri Svetovni banki in Razvojni banki Sveta Evrope (CEB). Leta 2012 je kot gostujoči profesor predaval na Ecole Speciale d’Architecture v Parizu. V letu 2017 je bil nagrajen z zlato medaljo bienala v Minsku, v letu 2018 pa z nagrado Europe 40 Under 40 – nagrado za najbolj inovativne mlade arhitekte in oblikovalce v Evropi.

Alenka Korenjak, arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Alenka-Korenjak

Alenka Korenjak je po diplomskem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani nadaljevala z delom v arhitekturnih pisarnah Henke Schreieck in PPAG na Dunaju. Že med delom v tujini je v Ljubljani soustanovila skupino prostoRož (2004), kjer deluje kot vodja projektov. Je tudi soustanoviteljica in projektantka v arhitekturnem biroju Kombinat arhitekti (2008).

Njena pot se giblje med arhitekturo, urbanizmom in urbanimi politikami, od dela na terenu s prebivalci, projektiranja, raziskovanja, zagovorništva do svetovanja občinam. Pri svojem delu išče in vzpostavlja kreativne prakse, ki povezujejo arhitekturo, potrebe in želje prebivalcev ter strategije odločevalcev.

Verjame v arhitekturo, ki dviguje kakovost življenja, je prijazna do okolja, izboljšuje prostor in služi javnemu interesu. Trenutno je predsednica Regijskega odbora Ljubljana pri ZAPS in članica fokusne skupine za javni prostor v projektu Ljubljana – Evropska prestolnica kulture 2025.

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Matjaz-Ursic

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič je zaposlen na Univerzi v Ljubljani. V prvi vrsti se ukvarja z raziskovanjem procesov družbeno-kulturne preobrazbe mest in sodobnih urbanih fenomenov v kontekstu procesov globalizacije. Predava na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za arhitekturo, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Biotehnični fakulteti in Visoki šoli za dizajn. Trenutno se še posebej posveča komparativnim študijam prostorskih in okoljskih sprememb v Vzhodni Aziji in Evropi.

Kot raziskovalec in predavatelj je deloval na vrsti vzhodno-azijskih univerz (Tokyo Metropolitan University, University of Seoul, Soongsil University, Kwangwoon University, National Cheng Kung University itd.) in je vključen v vrsto mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, ki se ukvarjajo z revitalizacijo in spreminjanjem vloge mestnih središč (npr. UEL – Urban Education Live – program Smart Urban Futures ERA-NET, ERDF; GETM3 – Global Talent Management – program H2020, RISE; NRF Joint Research Program South Korea – EU itd.).

Sodeluje tudi v uredniških odborih znanstvenih tujih revij in je avtor vrste publikacij s področja urbane sociologije. Med drugim je avtor knjige: “Urbani prostori potrošnje” (2003) v kateri obarvava sodobne procese preobrazbe mest in raziskuje funkcionalne možnosti nadaljnjega razvoja (revitalizacije) občutljivih mestnih območij.

Kot soavtor v knjigi: “Protiurbanost kot način življenja” (2007) obravnava širše družbenorazvojne dejavnike, ki določajo vsakdanji življenjski utrip slovenskih mest. Prav tako je soavtor dela: “Kreativna urbana regeneracija”, v kateri so analizirani kulturni in kreativni potenciali Ljubljane in Ljubljanske regije.

Darja Matjašec, krajinska arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Darja-Matjasec

Darja Matjašec je diplomirala na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo v Ljubljani. 15 let je delovala na oddelku za krajinsko arhitekturo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, v zadnjih letih kot vodja oddelka; v tem času je tudi bila več let dopolnilno zaposlena na Regionalni razvojni agenciji Mura, kjer je pokrivala področje regionalnega prostorskega načrtovanja.

V praksi je izdelala več kot sto nalog s področja strateškega prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in projektiranja. Od leta 2012 je kot docent redno zaposlena na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo kot docent za področje krajinskega oblikovanja. Samostojno predava in vodi studia v zadnjih letnikih na obeh stopnjah študija.

Od leta 2006 je v različnih vlogah aktivna na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (članica Upravnega odbora, komisarka za natečaje, članica Skupščine …). Delovala je kot predsednica urbanističnega sveta, neodvisnega strokovnega posvetovalnega telesa župana Škofje Loke ter je aktivna članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V letih 2006-2012 je delovala kot komisarka za javne natečaje pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer je organizirala približno 100 javnih natečajev, od tega nekaj mednarodnih.

Pred tem je kot natečajnica na javnih natečajih prejela številne nagrade in priznanja, nominirana pa je bila tudi za Plečnikovo medaljo, Fabianijevo nagrado in evropsko urbanistično nagrado ECTP. V zadnjih letih se ponovno aktivno udeležuje natečajev in na njih prejema nagrade. Svoje bogate natečajne izkušnje deli tudi s študenti kot mentorica. Študente v okviru rednih študijskih obveznosti mentorira na prestižnih mednarodnih študentskih natečajih, kjer dosegajo najvišje uvrstitve.

Matic Brdnik, arhitekt, član festivala Odprte hiše Slovenije

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Matic-Brdnik

Matic Brdnik je študiral arhitekturo na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in trajnostno urbanistično oblikovanje na Univerzi v Lihtenštajnu. Leta 2013 je bil član organizacijske ekipe mednarodnega poletnega tabora študentov arhitekture EASA, kjer je med drugim nastal paviljon na Grajskem trgu v Žužemberku.

Paviljon je zasnovan pa načelih participatornega oblikovanja in je bil leta 2015 nagrajen s Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kasneje je soustanovil in vodil neformalno skupino mladih (krajinskih) arhitektov Arhitekturni nasvet, ki je po celotni državi organizirala brezplačne prostorske svetovalnice.

Od leta 2017 se ukvarja s poslovnim razvojem in trženjem na področju arhitekture in prostora. Sodeluje z manjšimi domačimi in tujimi arhitekturnimi biroji ter organizacijimi na področju urejanja prostora. Pri tem se osredotoča na identificiranje in komuniciranje vrednosti arhitekturnega oblikovanja. Od leta 2019 sodeluje tudi z Odprtimi hišami Slovenije, kjer skrbi za odnose z mediji, vsebino na spletnem portalu, e-poštni novičnik ter promocijo preko družbenih omrežij.

Izr. Prof. mag. Anja Planišček, arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Anja-Planiscek

Anja Planišček je arhitektka. Diplomirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in nadaljevala študij na Architectural Association School of Architecture v Londonu. Zaposlena je kot izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Deluje je na pedagoškem, projektivnem, publicističnem in razvojno-humanitarnem področju.

V delu se osredotoča na družbene probleme kot so nedostopnost stanovanj, izobraževanja in revščina. S skupinami študentov Fakultete za arhitekturo gradi šole v revnih predelih Afrike, kot sodelavka Zadruge Zadrugator pa si prizadeva za uvedbo stanovanjskega zadružništva v Sloveniji.

S kolegi je osnovala Zavod Trajekt, katerega projekti so naravnani k širjenju znanja o arhitekturi v Sloveniji. Za delo je prejela več strokovnih priznanj kot so Plečnikove medalje, Zlata ptica, Zlata svinčnika in častno članstvo ZAPS.