Predstavljamo vam strokovno žirijo arhitekturnega festivala OHS 2023, ki bo izbrala objekte in ureditve 14. festivala OHS. Festival bo potekal med 14. in 16. aprilom 2023 po vsej Sloveniji. V letu 2023, ki je razglašeno za Ravnikarjevo leto, bo festivalski program predstavil tudi vrsto projektov prenov in nastanka moderne slovenske arhitekture.

Članice in člani letošnje strokovne žirije so:

Doc. Vlatka Ljubanović – arhitektka in pedagoginja

Vlatka Ljubanović je leta 1998 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in tri leta pozneje uspešno zaključila podiplomski študij arhitekture in urbane kulture na Universitat Politècnica de Catalunya v sodelovanju s Centre de Cultura Contemporània de Barcelona.

Leta 2004 je soustanovila biro DANS arhitekti (Rok Bogataj, Miha Dešman, Eva Fišer Berlot, Vlatka Ljubanović, Katarina Pirkmajer Dešman). Projekti biroja DANS so prejeli številna priznanja in nagrade; med drugim nominacijo za nagrado Mies van der Rohe leta 2017, nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije leta 2013, prvo nagrado salona na 21. salonu arhitekture Novi Sad za cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru leta 2018 in prvo nacionalno nagrado za naj leseno gradnjo za kolesarsko brv čez Savo v Bohinjski Bistrici leta 2013. Brv je bila leta 2016 razglašena za zmagovalni projekt in prejela tudi mednarodno nagrado Architizer A+ Award. Projekti skupine DANS arhitekti so predstavljeni na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter v domačem in tujem strokovnem tisku. Raziskovalno se Vlatka Ljubanović ukvarja z zapuščino (opusom) slovenskega arhitekta in misleca Dušana Grabrijana ter snovanjem specifične arhitekture za posebne družbene skupine.

Šest let je bila članica izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana, od leta 2010 je članica DESSA in od leta 2012 članica sveta arhitekturnega centra DESSA v Ljubljani. Članica ZAPS je že od leta 2004. Večkrat je bila vključena v natečajne komisije na javnih arhitekturnih natečajih, delovala pa je tudi kot članica drugih strokovnih komisij s področja arhitekture. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi domače in mednarodne delavnice ter poletne šole. Je avtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture in prostorske kulture. Vlatka Ljubanović je sodelovala tudi pri več projektih oblikovanja scenskega prostora, kostumografije in umetniških instalacij. 

“OHS je festival kreativnosti. Racionalno mišljenje skrbi za prenos znanja skozi zgodovino človeštva, gonilna sila novega pa sta kreativnost in domišljija. Okoljsko in družbeno krizo, v kateri smo se znašli, bo reševal razum, kreativni impulz pa bo skrbel za humanost sveta in socialno vključujočo družbo. Verjamem v poslanstvo arhitekture in njen prispevek k reševanju katastrof, zato bo preživela. Na arhitekturni način bo poskrbela za ohranjanje in zaščito narave ter za zmanjševanje razlik v razslojeni družbi. Pomembno je, da javnost občuti moč kreativnega v arhitekturi in prav za to na vso moč skrbi OHS.”

(Vlatka Ljubanović o pomenu OHS)

Gašper Skalar – arhitekt in urbanist, predsednik DAL

Gašper Skalar, mag. inž. arh. deluje na področju urbanizma in arhitekture. Deluje v okviru lastne arhitekturne zadruge, ki jo je ustanovil s partnerji. Skozi raznolik nabor projektov zasleduje tako širše merilo mesta kot tudi podrobnejše merilo stanovanjske hiše. Zanima ga potencial arhitekture v snovanju javnega prostora kot gradnika družbe in na drugi strani njen potencial pri reševanju bivanjske problematike kot emancipacije posameznika. Od 2022 je predsednik Društva arhitektov Ljubljana. Z letom 2023 se je aktivno vključil v snovanje stanovanjske politike v okviru Ministrstva za solidarno prihodnost. Tekom študija je za raziskovalno delo prejel fakultetno Prešernovo nagrado ter univerzitetno Prešernovo nagrado za magistrsko delo. Kot član soavtorske ekipe je prejel nagrado ZAPS zlati svinčnik 2021 za prostorsko načrtovanje.

“Slovenska sodobna arhitektura je v preteklih desetletjih postala prepoznavna tako v domači kot tuji strokovni javnosti. O tem pričajo številna nagrajena arhitekturna dela v tujini, sodelovanje slovenskih arhitektov na tujih izobraževalnih institucijah, razstavah in dogodkih. Ostaja pa veliko potenciala, da to isto arhitekturo približamo tudi širši javnosti in predvsem uporabnikom. OHS to nalogo opravlja z »odpiranjem« prostora vsakomur, tako da posameznik arhitekturo razume skozi lastno izkušnjo prostora.”

(Gašper Skalar o pomenu OHS)

Meta Kutin – arhitektka in andragoginja

Meta Kutin, mag. ing. arh. je raziskovalka in projektantka, ki deluje v biroju M-Kutin arhitektura. S projektantsko prakso se zavzema za manjša merila in raziskovanje pomena kvalitetne enodružinske hiše. Zanimajo jo vprašanja vzdušja, staranja, dostopnosti ter skrbno izbrane materialnosti. Raziskuje družbeno angažirano izobraževanje starejših in arhitekturo ter vlogo javnega prostora za družbeno vključenost starejših. Vodi številne domače in mednarodne projekte, ki vključujejo starejše študente s Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v ekspanzivno/raziskovalno učenje. Napisala je več člankov in publikacij. Je članica izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana in članica slovenskega Docomoma. Je prejemnica študentske nagrade Piranesi 2004 in nagrade ZAPS zlati svinčnik 2021. 

“Uporabnike prostora vseh generacij moramo nenehno vzgajati tako za razumevanje kot za doživljanje grajenega prostora. Pri tem je projekt OHS zasedel nepogrešljivo mesto in utrdil svojo vlogo kot platforma, ki prispeva h kontinuirani vzgoji najširše družbe za dejavno razmerje s prostorom. Pri tem pridobivamo vsi, uporabniki, načrtovalci, odločevalci. Ko se na ogledih dobre arhitekturne prakse učimo drug od drugega, se izboljšuje naš skupni prostor.”

(Meta Kutin o pomenu OHS)

Asist. Aleksander Vujović, arhitekt in scenograf

Pogoste selitve in spremembe okolja v otroštvu so ga navdale z željo po podrobnejšem preučevanju prostora. Presečišče zanimanja za umetnost in tehniko ga je vodilo do arhitekture in urbanizma ter kasneje do scenografije. Za magistrsko nalogo je prejel fakultetno Prešernovo nagrado na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer danes deluje kot asistent. Trenutno zaključuje doktorski študij, v praksi pa je dejaven na področju prenov stanovanj in nekaterih javnih prostorov ter na različnih nivojih na področju urbanizma.

Prostorska razmišljanja objavlja v različnih medijih, kot so revije Outsider, Hiše, Razpotja in časopis Večer. Med letoma 2012 in 2018 bil je urednik portala Trajekt, v letih 2021 in 2022 pa član uredniškega odbora revije Outsider. Občasno se s sodelavci doma in v tujini udeležuje arhitekturnih in urbanističnih natečajev z nekaterimi nagrajenimi rešitvami.

Leta 2019 je imel samostojno pregledno razstavo svojih scenografskih posegov z naslovom »Odkrivanje črne škatle« v galeriji DESSA, leta 2022 pa je prejel nagrado BIGSEE Interior Design Award za prenovo stanovanja na Kotnikovi ulici v Ljubljani. 

“Festival Odprte hiše Slovenije pri nas že leta razvija preprost koncept: obisk in predstavitev kakovostnih prostorskih posegov v živo. To pa povzroča dve bistveni potencialni posledici: izmenjavo izkušenj med projektanti in še pomembnejše: izobraževanje ter širitev polja možnosti posegov širši množici uporabnikov in bodočih naročnikov prostorskih storitev. Festival torej konstantno vpliva na izboljšanje družbenega razumevanja pomembnih tem urejanja prostora v različnih merilih in razmišljanja o prostoru v različicah.”

(Aleksander Vujović  o pomenu OHS)

Dr. Martina Malešič – umetnostna zgodovinarka in raziskovalka

Dr. Martina Malešič je umetnostna zgodovinarka, zaposlena kot asistentka in raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje zajema slovensko arhitekturo, oblikovanje in urbanizem v 20. stoletju s posebnim poudarkom na stanovanjski kulturi. Dejavna je pri organizaciji in izvedbi projektov, namenjenih raziskovanju in popularizaciji moderne arhitekture. Kurirala je vrsto razstav, med drugim Soseske in ulice: Vladimir Braco Mušič in arhitektura velikega merila (sokuratorja Luka Skansi, Bogo Zupančič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 2016) in Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del (sokuratorica Asta Vrečko, Moderna galerija, Ljubljana, 2016). Sodelovala je tudi v svetovalnem odboru za razstavo o jugoslovanski arhitekturi v času socializma (Museum of Modern Art, New York, 2018). V letu 2021 je kot članica kuratorske ekipe pripravila razstavo v slovenskem paviljonu na 17. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah z naslovom Skupno v skupnosti. Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture. 

“Festival OHS je izrednega pomena za strokovno in širšo javnost, saj odpira vrata stavb, v katere sicer ne moremo kar tako vstopiti. Prostore, ki jih sicer vidimo le na fotografijah, lahko tako občutimo, se po njih gibljemo, jih zaznavamo z vsemi čuti. Ob tem pa nam omogoča, da se srečujemo z drugimi obiskovalci, projektanti, naročniki, lastniki, izvajalci. S tem festival OHS vzpostavlja okolje, v katerem se o prostoru pogovarjamo, delimo izkušnje in razlagamo ideje, kjer lahko razmišljamo o prostoru, ki nas obdaja.”

(Martina Malešič o pomenu OHS)

Andrej Strehovec, arhitekt

Andrej Strehovec, diplomant Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je arhitekt, kritik/recenzent, neodvisni kustos, mednarodni selektor, teoretik, inter-medijski dizajner in scenograf. S projektiranjem arhitekture, predvsem javnih stavb in stanovanjskih hiš, se ukvarja od leta 2004. Je avtor nagrajenih arhitekturnih in urbanističnih natečajev kot tudi arhitekturnih realizacij. Od leta 2010 objavlja v strokovnih revijah s področja arhitekture in kulture (Piranesi magazine, DaNS, Hiše, AB, Slovenika, m-Kvadrat, PRO Bauhaus, The Riba Journal …). Mednarodno je aktiven na področju arhitekture, oblikovanja in inter-medijskih projektov ter razstavlja v galerijah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji, Nemčiji, na Češkem, v Avstriji, Angliji, Izraelu …
Med letoma 2018 in 2022 je bil član upravnega odbora Društva arhitektov Novega Sada (DaNS) in uredništva časopisa DaNS. Je nacionalni selektor za mednarodno arhitekturno nagrado Piranesi in prejemnik nagrade zlati svinčnik 2019, ki jo za odlično izvedbo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 

“Festival OHS je s svojo specifičnostjo in hipno relevantnostjo prepoznan že od same ustanovitve. Neguje vrhunsko profesionalnost, od kriterijev za predstavitev izbranih arhitektur do javnih in medijskih predstavitev. Obenem mu uspeva odpirati širok vpogled v slovensko arhitekturo za širšo javnost ter negovati arhitekturni entuziazem in zavzetost za kulturo bivanja. Posebej specifična in pomembna je organizacija obiskov izbranih arhitektur, kar je svojevrsten fenomen na področju arhitekturnih in oblikovalskih platform, saj nudi nepozabno doživetje in pristen, strokovno podkovan, a sproščen stik z vrhunsko slovensko arhitekturo.”

(Andrej Strehovec  o pomenu OHS)

foto Vlatka Ljubanović: Mateja Jordovič Potočnik

foto Gašper Skalar: osebni arhiv

foto Meta Kutin: Janez Marolt

foto Aleksander Vujović: Blaž Jamšek

foto Martina Malešič: Jana Jocif

foto Andrej Strehovec: Tatjana Tucić

“Odprte hiše Slovenije so festival, ki odstira prostore nastale v tesnem in tvornem sodelovanju arhitekta, naročnika in izvajalca. Trikotnik, ki je vselej pomemben zato, da prostor postane arhitektura. Arhitektura, ki združuje znanost, tehniko in umetnost z namenom ustvarjati kakovostna okolja za človeško prebivanje in delovanje. Dobre arhitekture zato ne moramo razumeti le s prebiranjem knjig in revij, moramo jo začutiti, vstopiti vanjo, da nas prevzame. Festival OHS ponuja to edinstveno priložnost za obisk in doživetje prostora arhitekture ter smelih zunanjih ureditev. Na ta način festival ozavešča in izobražuje širšo družbo, jo napeljuje k hrepenenju po dobri arhitekturi, tisti, ki je po besedah Vitruvija sestav uporabnosti, trdnosti in lepote. OHS ponuja edinstveno izkušnjo arhitekture prostora, ki je neizbežen, ki daje okvir našim dejavnostim, ki je vedno tu in za vse.” (Polona Filipič o festivalu OHS)

Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki je izbrala objekte, ki jih bomo od 17. do 19. septembra predstavili na 12. festivalu Odprte hiše Slovenije.

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki s svojo pojavnostjo v prostoru pomenijo kakovostni presežek, so primer odlične slovenske arhitekture, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja šest članov, ki delujejo na področju arhitekture, umetnosti in oblikovanja.

Doc. Robert Potokar, arhitekt

Robert Potokar je arhitekt rojen leta 1965. Vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih izpeljala skupaj, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Vidnejša skupna izvedena dela so: poslovno-stanovanjski objekt Mandrač v Kopru, Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Poslovna šola Bled, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Poslovni objekt Masarykova F1 in F2 v Ljubljani in stanovanjska stolpnica C v naselju Majske poljane v Novi Gorici.

Z drugimi soavtorji je na javnih natečajih prejel 13 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, Osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekte v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in ureditve zunanjih površin Škofje Loke ter Ajdovščine, Poslovni center Vrelec v Rogaški Slatini in naravovarstveni Bobrov center v Nimnem pri Rogaški Slatini.

Z različnimi skupinami soavtorjev je prejel več nagrad, med njimi: priznanje Piranesi leta 1996 in 1998, nagrado Piranesi leta 2004, zlati svinčnik ZAPS leta 2007, 2008, 2015 in 2019 ter leseno ikono 2017. Leta 2018 in 2020 je dobil nagrado za urbani prostor na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu.

Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. Izdal je knjigo Arhitekturni vodnik po Gorenjski, za kar je leta 2003 prejel Plečnikovo medaljo. Leta 2008 sta s Špelo Kuhar izdala arhitekturni vodnik Gremo v mesto Ljubljana in leta 2020 knjigo Zgodbe slovenske arhitekture.

Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer je leta 2015 pridobil naziv docent. Leta 2020 je bil gostujoči predavatelj na FH Kaernten v Spitallu v Avstriji.

Katjuša Kranjc, arhitektka in oblikovalka

Katjuša Kranjc je arhitektka, ki se je uveljavila tudi kot produktna in grafična oblikovalka. Po diplomi iz arhitekture, se je umetnosti grafičnega oblikovanja učila pri dveh največjih slovenskih mojstrih – Matjažu Vipotniku in prof. Ranku Novaku.

Je ustanoviteljica Rakete, biroja za komunikacijo, ki jo od leta 2005 usmerja s partnerjem Rokom Kuharjem. Leta 2017 sta skupaj lansirata še blagovno znamko PIKKA, ki jo uporabljata kot platformo za uresničevanje svojih sanj.

Fokus njenega delovanja so pretežno notranji prostori in oblikovanje predmetov za njih. Pri oblikovanju prostorov veliko pozornosti namenja ravnovesju – skrbi za ravnovesje med zunaj in znotraj, med starim in novim, med zasebnim in javnim, med funkcionalnim in poetičnim… Predmete oblikuje tako za svoje prostore, kot tudi za serijsko proizvodnjo. Vedno znova jo navdušuje reševanje vsakodnevnih zadreg doma, ko jih reši jih rada zapakira v lepo obliko, da jih lahko uporabljajo tudi drugi. Materiale za njih ponavadi izbira z dotikom. Stvari obravnavna celostno, zato še vedno velikokrat oblikuje tudi vizualne podobe.

Njena dela so redno razstavljena in objavljena v Sloveniji in čez mejo. Svoje znanje prenaša občasno kot vabljena profesorica, redno na mlajše sodelavce pa znotraj svojega biroja. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade na področju oblikovanja predmetov, prostorov in grafičnega oblikovanja. Posebej ponosna je na RED DOT, GERMAN DESIGN AWARD, EUROPEN PRODUCT DESIGN AWARD in seveda tudi obeh nagrad za INTERIER LETA v Sloveniji

Ker meni, da je oblikovanje notranjih prostorov podcenjeno, je članica IO Društva arhitektov Ljubljana ter predstavnica regije Ljubljana v skupščini ZAPS, kjer s svojimi pobudami poskuša spremeniti pogled na to področje. Je tudi članica strokovne komisije investitorjev za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih pri Ministrstvo za kulturo ter članica strokovne komisije za vizualne umetnosti na MOL.

Doc. dr. Boštjan Bugarič, arhitekt

Boštjan Bugarič je arhitekt, raziskovalec in urednik odprtokodnega arhitekturnega portala Architectuul v Berlinu.

Od leta 2000 vodi KUD C3, kolektiv za raziskovanje urbanih skupnosti, nagrajen z Zlato kocko za projekt Javno mesto – Zalograd v Ljubljani in leta 2013 predstavljen na U3 – Trienalu slovenske sodobne umetnosti v MSUM+ v Ljubljani.

Med leti 2008-11 je bil aktiven predsednik Društva arhitektov obale. Umetniške in participatorne projekte je razvijal na različnih rezidencah v New Yorku, Londonu, Berlinu in Mexico Cityju. Na Univerzi na Primorskem je koordiniral akreditacijo in ustanovitev Fakultete za grajeno okolje, kot docent je predaval je na Fakulteti za humanistične študije, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ALUO v Ljubljani, Parsons The New School of Design v New Yorku in bil gostujoči kritik na Cornellu v Rimu.

Z Architectuulom sodeluje v partnerstvih z različnimi organizacijmi kot platforma Future Architecture, Docomomo, Center za Centralno Evropsko Arhitekturo, EPK Kaunas 2022 in Kosovsko arhitekturno fundacijo. Leta 2019 je v Kopru ustanovil kolektiv Avtomatik Delovišče s spletnim portalom za prostorske tematike Zbirnik.

Doc. mag. Polona Filipič, arhitektka

Polona Filipič je magistrirala na Berlage Institute, podiplomskem laboratoriju za arhitekturo v Rotterdamu, na Nizozemskem. S kolegom Petrom Šenkom je ustanovila arhitekturni biro Studio Stratum, v okviru katerega je prejela pomembne strokovne nagrade, kot so srebrno priznanje za inovacijo za objekt Akvarija v Postojnski jami (2010); mednarodno arhitekturno nagrado Gubbio ter nominacijo za nagrado Europa Nostra Awards za projekt prenove arheoloških parkov: Emonska hiša na Mirju in Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani (2013, 2014); nagrada les v mestu – ikona 2015, Iconic Award 2015; nominacija German Design Award za projekt Turistično informacijski center v Postojni (2015)…

Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot docentka za področje arhitekture in urbanizma vodi predmet Urbanistično oblikovanje ter seminar projektiranja za arhitekturo in urbanizem. 

Je pooblaščena arhitektka in članica ZAPS, aktivno deluje v izvršnem odboru Društva primorskih arhitektov (DPA), je članica Strokovnega urbanističnega sveta Občine Bled, predsednica komisije za prostorski razvoj na Mestni občini Nova Gorica in drugih združenjih. 

Je soustanoviteljica Zavoda Center Arhitekture in kot članica strokovnega odbora programa Arhitektura in otroci leta 2013 prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. 

Je avtorica več razstavljenih, objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih projektov in študij. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi pomembne domače in mednarodne delavnice. Je avtorica/soavtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja ter prejemnica več strokovnih nagrad in priznanj na javnih arhitekturno urbanističnih natečajih.

Boris Beja, umetnik

Boris Beja je najprej diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika leta 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, med njimi je leta 2012 prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (ALUO). V istem letu pa je bil tudi prejemnik Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in se podeljuje za izjemen dosežek s katerim se prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju v Republiki Sloveniji.

V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor, v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2010 do 2013 je redno objavljal prispevke s področja vizualne kulture na portalu Planet Siol.net. Od leta 2014 do 2017 je bil asistent umetniškega vodje Galerije Škuc.

Od leta 2017 je strokovni sodelavec pri pripravi kulturnih programov v Javnem zavodu Pionirski dom. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Leta 2017 je prejel prvo nagrado za projekt Space in Between v Leipzigu, ki jo je podelila Fundacija Doris-Wuppermann- Stiftung, iz Münchena. Živi in dela v Ljubljani.

Eva Eržen, arhitektka, vodja programa OHS 

Eva Eržen je arhitektka. Magistrirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je kot soavtorica arhitekturne razstave in pilotne raziskave En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška prejela Študentsko Plečnikovo priznanje.

Od leta 2019 je zaposlena v Zavodu Afront, kjer se ukvarja za različnimi projekti. Med drugim snuje program arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, sodeluje pri kuriranju in organizaciji različnih arhitekturnih razstav in dogodkov ter je članica ožje ekipe prvega arhitekturnega podkasta Odprto.