Članki

Dan slovenskega lesarstva – »Les – naša zelena prihodnost«

Vabljeni, da si rezervirate datum za premierni nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije z naslovom: »Les – naša zelena prihodnost«.

 

Datum: 11. november 2020, ob 10. uri

Kraj: v Galeriji na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

Stanje lesne industrije v Sloveniji/vpliv COVID krize, trendi, izzivi, težave, priložnosti. Ukrepi države za spodbujanje vlaganj in razvoja v lesni panogi. Zelena javna naročila. Evropski zeleni dogovor. Lesene stavbe za zeleno prihodnost. Krožno, digitalno, pametno – priložnosti za lesarje. Priznani domači in tuji predavatelji. Primer dobre prakse uvajanja krožne ekonomije.

Poslovna srečanja in mreženje med lesnopredelovalnimi podjetji in arhitekti. Tudi mednarodno.

Srečanje bo potekalo v sredo, 11. novembra 2020, ob 10. uri v Galeriji na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dogodek bo potekal tudi virtualno.

V okviru dogodka Dan slovenskega lesarstva bo tudi slavnostna podelitev 3. NACIONALNE NAGRADE za NAJ-LESENO GRADNJO 2020.

 

 

Stavbni ovoj iz vlaknocementa – estetsko in trajnostno. Od ljudi za ljudi.

Vlaknocementne plošče odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad. Različni izdelki, formati, oblike in barve plošč se med seboj odlično kombinirajo in dopuščajo možnost oblikovanja edinstvenih stavbnih rešitev, ki so odraz arhitektovih ustvarjanj ali porabnikovih želja in potreb. Obnesejo se tako pri novogradnjah kot pri prenovah objektov, ker zadovoljujejo visoke gradbene in arhitekturne zahteve. Stavbni ovoj iz vlaknocementa zagotavlja obenem kakovostno bivanje in sodoben dizajn, poleg tega pa se odlično vklaplja  v arhitekturo energijsko varčnih hiš.

 

Thalasso spa lepa Vida, Arhitektura: Pia Studio, foto: Miran Kambič

 

Vlaknocementne plošče za streho in fasado iz podjetja Eternit Slovenija d.o.o.:

  • učinkovito ščitijo nosilno konstrukcijo in zagotavljajo konstantno cirkulacijo zraka v zračni plasti
  • prispevajo k prijetnemu bivalnemu počutju, kakor tudi naravnemu in sodobnemu videzu stavb
  • preprečujejo nastanek kondenza v notranjih slojih
  • nudijo najrazličnejše možnosti uporabe (prehod iz strehe na fasado, dodatno obdelane plošče s perforacijami ali 3D ornamenti, integracija elementov za senčenje)

 

Prodajni program Eternita Slovenija zajema fasadne pošče Swisspearl, ravno kritino ter valovite plošče Valovitka. Za enoten videz in povezanost vseh izdelkov pa poskrbijo še ročno izdelana vlaknocementna cvetlična korita in drugi izdelki za vrt.

 

Stanovanjska Hiša Mlačevo, Arhitektura: 3biro, foto: Miran Kambič

Več na: www.eternit.si

DNEVNA SVETLOBA V OTROŠKIH SOBAH

Otroške sobe so prostori, kjer se prepletajo različne dejavnosti, učenje, igra, spanje in počitek, za katere je nujna kakovostna dnevna osvetljenost. In kaj opredeljuje kakovost? Zadostna količina dnevne svetlobe, ustrezen pogled navzven, preprečevanje bleščanja in primerna osončenost. Ko načrtujete otroške sobe pomislite na vse ti štiri kriterije. Količina dneve svetlobe ne vpliva zgolj na zmožnost opravljanja vizualnih opravil, kot npr. branje, temveč tudi na pravilno delovanje cirkadianega ritma. V kolikor za opravljanje vizualnih opravil potrebujemo od 300 do 500 lx na delovni površini je za sinhronizacijo naše biološke ure pomembno, da smo tekom dneva izpostavljeni višjim svetlobnim vrednostim, kot je 1000 lx in več, kar je pogoj tudi za kakovosten spanec. Številne raziskave dokazujejo vpliv dnevne svetlobe na učne sposobnosti otrok, povečano koncentracijo, ki se odraža v hitrejšem reševanju matematičnih nalog in bralnih preizkusov. Glede na to, da smo generacija zaprtih prostorov v katerih preživimo 90% svojega časa, od tega 2/3 doma, je nujno, da je kakovost dnevne svetlobe premišljeno načrtovana.

 

Če je le možno naj v otroške sobe prihaja svetloba preko dveh okenskih odprtin. Tako bo prostor enakomerneje osvetljen in s tem omogočena fleksibilna postavitev pohištva. V prostor pa lahko zajamemo tudi različen tip svetlobe, npr. difuzno severno svetlobo in sončno vzhodno ali zahodno svetlobo. Večina otroških sob se nahaja pod streho, ki je lahko odličen vir dovajanja svetlobe v globje dele prostora ali izkoriščanja sončne energije. V poletnih nočeh pa strešno okno služi tudi za učinkovito ohlajevanje zraka.


Koliko svetlobe bo v sobi zavisi tudi od tega ali prehaja v prostor preko fasadnega okna, frčade ali strešnega okna. Najbolj intenziven vir je strešno okno, ki je obrnjeno prosti soncu, sledi fasadno okno in močno zaostaja frčada. 
Za nemoteno branje, pisanje itd. je nujno omiliti prevelike kontraste, ki utrudijo oči, zato v premislek, kako z notranjimi senčili zasenčiti okno in obenem zagotoviti zatemnitev za dober spanec. Zunanja senčila so nepogrešljiv pripomoček za preprečevanje pregrevanja. V otroških sobah so najpogosteje v uporabi mrežasta senčila, ki prepuščajo svetlobo in hkrati ščitijo pred pregrevanjem.

Enakomerna osvetlitev je dosežena s postavitvijo oken na različne strani. Strešno okno je usmerjeno na jug in dovaja prijetno sončno svetlobo v prostor.

Osvetlitev preko strehe je odličen zenitalni vir scetlobe, zaradi katerega bo soba svetla tudi, kadar bodo spuščene žaluzije na fasadnem oknu.

Iz sobe se odpirajo pogledi na obe strani neba in zajema svetloba preko strešnega okna.

Izkoriščanje pete fasade – strehe za osvetlitev globine otroške sobe.

Okna odpirajo poglede in optično povečajo prostor.

 

Velux Slovenija

VIRTUALNA PREDSTAVITEV CENTRA ZNANOSTI

V Ljubljani je do leta 2023 pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predvidena izgradnja novega Centra znanosti. Vizija demonstracijskega objekta najsodobnejših tehnoloških rešitev in inovacij je spodbujanje radovednosti, novih idej in inovativnosti. Predstavljal bo stičišče sodelovanja med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo. Center znanosti bo nudil možnost vzpostavitve programov tipa “naredi sam” in programov s področja promocije znanosti v povezavi z izobraževanjem, kulturo in gospodarstvom, s čimer bo vzpodbujal mlade k raziskovanju, razmišljanju in iskanju odgovorov, ter s tem populariziral znanost, raziskovanje in kreativnost. Hkrati pa bo nova stavba omogočala, da so vse vrhunske rešitve slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter raziskovalk in raziskovalcev predstavljene na enem mestu.

Center znanosti bo pripomogel k pospešitvi prenosa znanja, tehnologij in inovacij v prakso, oblikovanju novih standardov, ozaveščanju in širjenju uporabe novih tehnologij, pa tudi k pridobitvi prvih tržnih referenc nosilcem novih inovacij.

Vizualizacija Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturi in prostor Slovenije v letu 2018 razpisalo mednarodni arhitekturni natečaj, ki se je zaključil v februarju 2019, z izbrano prvonagrajeno rešitvijo Dekleva Gregorič arhitektov.  

Vizualizacija osrednjega prostora Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Vključevanje in informiranje javnosti o vrednotah kakovostno grajenega prostora je temeljno poslanstvo zavoda aFront (vodi in organizira arh. festival Odprte hiše Slovenije), ki je član programske skupine za izgradnjo Centra znanosti. Skupaj z investitorjem (MIZŠ) in izdelovalcem projektne dokumentacije (Dekleva Gregorič arhitekti) smo (aFront powered by GolemDigital) izdelali virtualno predstavitev arhitekturne zasnove in ključnih prostorov objekta Centra znanosti, z namenom približevanja kakovostne arhitekture in procesov v grajenem prostoru, najširši javnosti. 

V pripravi je tudi brezplačna aplikacija “Gradimo center znanosti”. S 360° pogledi in AR-funkcijo bo omogočala spoznavanje ključnih prostorov in arhitekturnih značilnosti novega objekta na licu mesta. Uporabnika bo spodbudila k aktivnemu raziskovanju grajenega prostora na zanimiv in sodoben način. Aplikacija predstavlja enega izmed najinovativnejših pristopov združevanja sodobne tehnologije in predstavitev v izobraževalne namene v Sloveniji. 

VIRTUALNA PREDSTAVITEV CENTRA ZNANOSTI- vstopite!

Trenutno so v teku naslednje ključne aktivnosti:

  • izdelava projektne dokumentacije, pri čemer sta fazi IZP in IDP zaključeni, pričenja se faza DGD
  • izdelava dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, ta je pripravljen za obravnavo na mestnem svetu MOL
  • izdelava investicijske dokumentacije, kjer se zaključuje priprava Predinvesticijske zasnove.

Vizualizacija Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Podatki o projektu:

Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Arhitekti: Dekleva Gregorič arhitekti

Predvideno leto izgradnje: 2023

Velikost objekta: 14.359 m2

Kreativna zasnova in produkcija aplikacije in virtualne predstavitve: a_FRONT powered by Golem Digital

Več informacij: gp.mizs@gov.si.

NATEČAJ ZA NAJ LESENO GRADNJO 2020

 

SPIRIT Slovenija je objavil javni natečaj za podelitev 3. nacionalne nagrade za naj-leseno gradnjo 2020. Namen nagrade je krepiti zavedanje o lesu in njegovi kulturni razsežnosti, spodbujati uporabo lesa tako pri gradnji objektov kot pri uporabi v vsakdanjem življenju ter usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo. Predmet odprtega javnega natečaja je nacionalno priznanje za odlično realizacijo lesene gradnje, za zgrajene objekte v preteklih 5 letih v naslednjih kategorijah; stanovanjske stavbe, javne stavbe, poslovno-industrijski objekti ter inženirski objekti in tehnične rešitve.

Rezultate prejšnjih dveh nacionalnih nagrad najdete na povezavah:

  1. nacionalna nagrada, 2013
  2. nacionalna nagrada, 2016

Rok za prijavo je do 10. julija 2020.

Objavo javnega natečaja najdete TUKAJ. 

 

LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14

REGENERATIVNO OBLIKOVANJE ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

Kot človeška družba smo pred pomembno odločitvijo. Ali bomo za svoj obstoj in ugodje še naprej porabljali naravne vire, ki so ponekod že popolnoma izčrpani, ali pa bomo spremenili svoje razmišljanje in se s pomočjo tehnologije prilagodili okolju in izzivom, ki nas čakajo.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14
Hiša Satler; arhitektura AB objekt, 2016; foto: Matej Lozar

Ali obstaja možnost, da z gradnjo in prenovo stavb zasnujemo sisteme, ki bi nam omogočali, da uporabljene naravne vire povrnemo in hkrati dodatno izboljšamo prostor, v katerem živimo? Kot arhitekti, oblikovalci in načrtovalci imamo definitivno priložnost, da to uresničimo.

Gradnja trajnostnih stavb z zdravimi materiali, tehnologijami in načinom delovanja pripomore k bolj kakovostnemu bivalnemu okolju. Trajnostno načrtovanje ni le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov gradnje na naravo in okolje, temveč predstavlja tudi skrb za ohranjanje našega zdravja.

VPLIV STAVB NA LJUDI

V Parizu je v začetku oktobra potekala mednarodna konferenca ‘Daylight Simposyum + Healthy Buildings Day’, na kateri so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o učinkih grajenega prostora na ljudi. Osredotočili so se predvsem na naravno svetlobo in vpliv kakovostno oblikovanih notranjih prostorov na človeka.

Lastnosti stavb in njihovi vplivi so za naše počutje in zdravje ključni, saj kar 65 odstotkov časa preživimo doma, največ v spalnicah. Raziskave kažejo, da eden od šestih ljudi v Evropi, kar je približno 80 milijonov ljudi, živi v nezdravih prostorih.

Kazalniki nezdravih prostorov so slaba naravna osvetlitev, visoka vsebnost CO2, previsoka vlažnost, plesen in prevelika obremenjenost s hrupom. Nezdravo notranje okolje vpliva na občutljivost oz. dovzetnost za določene bolezni kot astma ter alergije.

Zaradi tega so ljudje pogosteje bolni ter odsotni v službah in šolah. Posledično je obremenjena tudi zdravstvena blagajna in ekonomija. Bolezni, ki so posledica bivanja v nezdravih prostorih, stroka imenuje sindrom ‘bolnih stavb’. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 odstotkov zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah

V stavbah povprečno preživimo 87 odstotkov svojega časa in dodatnih 6 odstotkov v avtomobilih oz. prevoznih sredstvih. Zato t. i. “generacija notranjosti” brez dvoma močno občuti vplive stavb in grajenega prostora na svoje zdravje, počutje in učinkovitost.

NAŠI PROSTORI SO NAŠE ZDRAVJE

Današnji način življenja vpliva na naš biološki oz. cirkadiani ritem. Naša biološka ura je praviloma usklajena z Zemljinim ritmom in sledi naravni svetlobi. Z industrializacijo v 19. stoletju pa smo spremenili naše navade in se večinoma preselili v notranje prostore.

Zaradi tega prihaja do vse večjega odklona od naravnega biološkega ritma. Vedno bolj je prisoten t. i. “družbeni jet lag”, ki nastane zaradi prilagajanja urnikov družbenim ritmom (delo, prosti čas, obveznosti …) namesto biološkim dejavnikom. Naša biološka ura se “pokvari”, ko nimamo več stika z naravno svetlobo in prižigamo luči, s čimer ustvarjamo umetni bioritem, pravi prof. Till Roenneberg, profesor​ z nemške univerze Ludwig Maximilian. 

Raziskava Inženirskega združenja za osvetlitev iz Severne Amerike, ki jo je Lise Heschong opravila v Kaliforniji, kaže, da so učenci, raziskovalci in prodajalci v klicnih centrih, ki delajo v odprtih, naravno osvetljenih prostorih, uspešnejši, produktivnejši in bolj zdravi kar za 5 do 40 odstotkov.

Poleg naravne osvetlitve, kakovosti zraka in materialov, je pomemben tudi stik z zunanjostjo. Raziskave kažejo, da pogled skozi okno bistveno poveča dobro počutje in učinkovitost. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da približno ⅔ zaposlenih, nima dostopa do naravne osvetlitve in posledično do stika z zunanjostjo. 

Poleg naravne osvetlitve je v notranjih prostorih pomemben tudi pogled navzven, saj vizualna kompleksnost naravnega okolja na človeka deluje pomirjujoče.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Prenovljena_hisa_na-Vicu_arhitektura_A.Ostan_foto.Miran_kambic
Prenova hiše na Viču; arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, 2016; foto: Miran Kambič

REGENERATIVNA ARHITEKTURA PRIHODNOSTI

Klimatska kriza s svojimi učinki postaja vedno bolj nepredvidljiva in nujno je, da gradimo trajnostno, tudi z mislijo na prihodnje generacije. Stavbe so lahko trajnostne ne le z manjšo porabo naravnih virov, temveč tudi s prilagajanjem na nove kontekste, vsebine in klimatske pogoje.

V nasprotju s trajnostno zasnovanimi stavbami, ki temeljijo na konceptu uporabe le najnujnejših naravnih virov in ničelnim vplivom na okolje, regenerativna gradnja omogoča naslednjo stopnjo v razvoju in razmišljanju.

Ali lahko mesta postanejo trajnostni ekosistemi, pri čemer vsak posamezni element prispeva k regeneraciji celotnega cikla od uporabnikov do virov? Ali lahko celo pripomoremo k izboljšanju okolja, v katerem živimo? Imajo stavbe lahko pozitiven vpliv na okolje, ne samo ničelni? 

Obstaja več strategij regenerativnega oblikovanja. Med drugim so to: zbiranje deževnice, ozelenitev fasad in streh, čiščenje in ponovna uporaba odpadne vode, proizvodnja in shranjevanje energije ter energetska učinkovitost stavb. Stavbe lahko skladiščijo ogljik, proizvajajo in hranijo energijo za okoliške skupnosti, čištijo odpadne vode in celo prečiščujejo zrak s fasadnim ovojem.

Nekatere strategije obstajajo že dlje časa, obstaja pa vznemirljiva priložnost za potencialne inovacije v regenerativnem oblikovanju. Stavbe so lahko več kot le zavetišče pred zunanjim svetom. Lahko med drugim poučujejo, navdihujejo in podpirajo zdravje uporabnikov. Sicer so to manj oprijemljivi, a nič manj pomembni učinki regenerativnega oblikovanja.

Izzivi prihodnosti zahtevajo premislek o načinih bivanja sodobne družbe. Neizbežno bo treba tudi premisliti o prostorih, ki jih gradimo ter v njih živimo in delamo. Načini gradnje morajo stremeti tako k vzpostavljanju zdravih bivalnih pogojev kot drastičnemu znižanju ogljičnega odtisa.

Razumevanje sindroma bolnih stavb ter potencialov, ki jih ponuja regenerativna arhitektura, lahko zagotovi boljše bivalne in delovne pogoje ter izniči obremenilni vpliv stavb na okolje in človeka, kar naj bi bil smoter razvoja v bližnji prihodnosti. 

Op.a.: Članek je bil objavljen v zadnji reviji Varčna hiša, ki je izšla ob dogodku Slowwoodlife 2019.