Tag Archive for: trajnostna arhitektura

O NIZANJU USPEŠNIH ARHITEKTURNIH ZGODB z Aleksandrom S. Ostanom – Podkast Odprto #25

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Aleksandra S. Ostana. Je arhitekt in pedagog, od leta 2018 je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je predaval na oddelku za arhitekturo Univerze v Mariboru in na visoki šoli za uporabne umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Je tudi avtor strokovnih člankov in razprav, oblikuje razstave, vodi delavnice, žirira ter fotografira in riše.

Z Natašo Pavlin vodita Atelje Ostan Pavlin, kjer se ukvarjajo s kulturo bivanja, arhitekturnim projektiranjem in urbanizmom. Mnogo njihovih del je bilo nagrajenih doma in v tujini. Lani zgrajena kolesarska brv na Rju v občini Bohinj je bila letos nominirana za arhitekturno nagrado Constructive Alps. Hkrati je bila brv letos že nagrajena z Architizer A+Awards v kategoriji prometna infrastruktura.

Brv na Rju, foto: Miran Kambič

Drevesna hiška v mestnem gozdu, foto: arhiv biroja

Kolesarska pot Bohinj, foto: Aleksander S. Ostan

V zanimivem pogovoru smo se dotaknili njihovih projektov v Bohinju, pogovarjali smo se o njihovem razvoju, nadgrajevanju in odzivanju na širši lokalni kontekst ter o arhitekturi, ki omogoča neprecenljivo doživetje prostora.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

ATELJE OSTAN PAVLIN

 

INOVATIVNE LESENE KONSTRUKCIJE PODJETJA IQWOOD

Podjetje iQwood je inovativno in razvojno naravnano slovensko podjetje, ki proizvaja lesene bio masivne stene in stropove iz alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Stene in stropovi so sestavljeni iz križno zloženih lesenih desk, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki.

Pogovarjali smo se z ustanoviteljem podjetja, Mihom Bogatajem (univ. dipl. inž. grad.)

S čim se podjetje iQwood ukvarja, kako dolgo že obstaja in kakšna je njegova vizija?

Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1992 kot statični biro, ki ga je vodil moj oče, strokovnjak na področju snovanja gradbenih konstrukcij. V obdobju od leta 2009-2010 sem družinsko podjetje preoblikoval in preimenoval v Ekoart, podjetje za montažo lesenih hiš, ki ga uspešno vodim še danes. Leta 2019 smo prepoznali tržno priložnost za povečanje in razvoj proizvodnje masivnih lesenih elementov brez lepil, kemije in kovin ter poslovanje razdelili na dve podjetji: montažno podjetje Ekoart ter  proizvodno podjetje iQwood, v katerega je v letu 2021 kapitalsko vstopilo podjetje Lumar, s katerim vidimo skupno vizijo v razvoju in ga danes uspešno vodi moj poslovni partner Martin Hladnik. To so bili veliki koraki v kratkem času, za katere verjamem, da so pravi. Naša vizija je postati vodilni ponudnik masivnih lesenih elementov brez lepil v Evropi in širšemu trgu ponuditi visokokakovostni izdelek, ki je plod slovenskega znanja in je izdelan z okolju prijazno tehnologijo in z uporabo lokalnih surovin. V skoraj 30 letih delovanja podjetja smo znanje vseskozi nadgrajevali in danes lahko kupcem ponudimo izdelek, ki ni samo plod znanja iz proizvodnje, pač pa multidisciplinarnih znanj iz področja statike, biotehnologije, montaže objektov, gradbene fizike… Zgradili smo podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo ekoloških masivnih lesenih konstrukcijskih elementov (stene, stropovi, ostrešja). Smo verjetno edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja elemente z uporabo slovenskega lesa, hkrati pa v proizvodnih procesih ne uporablja nobenih lepil ali drugih kemičnih snovi.

Ali lahko podrobneje predstavite svojo tehnologijo? 

Pojem »križno mozničene stene« izhaja iz sistema spajanja desk izključno z lesenimi bukovimi mozniki (t.i. lesenimi žeblji), ki zagotavljajo statično podporno togo in trajno konstrukcijo. Les, posekan ob naravno najbolj primernem času, zagotavlja dolgo življenjsko dobo objekta in vrhunsko bivalno okolje, zato smo poskušali združiti znanja naših prednikov in jih s pomočjo sodobnih tehnologij nadgraditi v visokotehnološki izdelek. Spajanje desk z lesenimi mozniki je sicer starodavna tehnika znana več sto let in uporabljena v Sloveniji pri kozolcih, kaščah,…. Gre za spajanje osnovnega mehkejšega lesa s tršimi mozniki. Posebnost tega procesa je, da je moznik primerno podsušen in je z močno silo vtisnjen v luknjo. Moznik nato prevzame del vlage iz okolice in dodatno nabrekne, zaradi česar so mozničeni spoji izredno močni in trajni. S strojem za mozničenje, ki smo ga razvili s pomočjo naših razvojnih partnerjev smo dosegli, da lahko moznike vtiskujemo v s pomočjo CNC tehnologije na stroškovno učinkovit način, predvsem pa industrijsko ponovljiv način.

Torej ne gre za križno lepljene plošče. Kako se vaša tehnologija primerja z njo?

Tehnologija sestavljanja desk, ki so križno postavljene je zelo podobna, le da namesto lepil uporabljamo lesene bukove moznike. Na ta način dobimo visoke strižne nosilnosti, ki sicer niso povsem enake križno lepljeni plošči, a vseeno veliko višje kot pri skeletnih, okvirnih sistemih in so za gradnjo objektov do treh etaž v večini primerov povsem dovolj. Velika prednost izdelka je v tem, da ne potrebujemo podporne kemijske industrije lepil, zato je ta izdelek 100 % narejen iz lesa. Bistvena prednost je tudi higroskopičnost in posledično difuzijska odprtost stene v primerjavi s križno lepljeno, pri kateri dve ali več plasti lepila zelo zapira prehodnost pare. Križno mozničena stena bistveno lažje sprejema in oddaja naravno zračno vlago v prostoru. Reciklaža izdelka je neproblematična, kar pri križno lepljeni plošči ne moremo govoriti, saj je sežig zaradi veliko vsebnosti lepil zaenkrat tehnološko in ekološko problematičen, s čimer se ogljični odtis lepljenih plošč bistveno poveča.

Svojo tehnologijo ste tudi testirali na Zavodu za raziskave materialov in konstrukcij. Nam lahko predstavite rezultate?

Na ZAG-u smo testirali več različnih tipov tanjših stenskih elementov debeline le 9cm, saj želimo trgu ponuditi čim širšo paleto različnih elementov. Tako smo razvili osnovne masivne elemente, ki za 2-3x presegajo statično nosilnost skeletnih sten, ki so trenutno najpogosteje uporabljene pri enodružinski gradnji. Dodatno smo razvili tudi visokonosilne stenske elemente, ki za več 10x presegajo nosilnost skeletnih sten in so praktično primerljive s križno lepljenimi stenami in so primerne tudi za več nadstropne stavbe. Zaradi tanke debeline je neto površina v teh objektih lahko kar nekaj procentov višja, kar je zelo dobrodošlo za gradnjo v strnjenih naseljih, kjer je vsak m2 zelo dragocen.

Kdo so naročniki iQwood lesenih masivnih sten in stropov?

Danes so naši kupci predvsem posamezniki, ki se zavedajo pomena bivanja v čim kakovostnejšem okolju. Verjamemo, da se bo v času, ko ljudje dajemo vse več poudarka na trajnostno proizvodnjo (ne uporabljamo nobenih kemikalij), kakor tudi na trajnostno uporabo (da izdelek ne vsebuje hlapljivih nevarnih snovi – VOC) tudi pri nas vzpostavil širši konsenz, da se bo na tako zdrav način oblikovalo tudi javne zgradbe. Predvsem tiste, v katerih večino časa preživijo naši otroci (vrtci, šole…) ali naši starostniki (medgeneracijski centri …), ki predstavljajo najranljivejše skupnosti. Dodaten pomemben segment vidimo v eko turizmu. Če pogledamo aktualne primere vzpodbujanja »eko« gradnje pri nas, je danes za pridobitev eko subvencije predvsem pomembno kako izolativne so stavbe. Žal smo s tem velikokrat vzpodbudili proizvodnjo nezdravih izolacij z visokim ogljičnim odtisom, kar delno poskušamo popraviti s predpisanim minimalnim deležem lesa v objektih. Predvidevamo, da bo v prihodnje vse bolj pomembno kako zdravi so materiali, ki jih vgrajujemo, kakšen ogljični odtis imajo in kako je z njihovo reciklažo. iQwood izdelek dojemamo kot nišnega. Tako slovenskemu kot tujemu trgu je končno na voljo storitev, ki si jo ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do zdaj niso mogli najti.

Torej povezujete izbiro ekoloških materialov pri gradnji tudi z načinom razmišljanja oziroma življenjskim slogom naročnikov.

Absolutno. Človek se najbolj umiri zunaj v naravi, v miru, v tišini. Jaz prosti čas najraje živim kar doma, saj smo si ustvarili leseno hišo na idilični lokaciji v naravi. Imamo velik ekološki vrt in narava nas uči. Otroci me vsak dan učijo kako malo je treba, da se človek dobro počuti. Svobodna igra v naravi in podporno okolje, ki jim ponuja obilo radovednosti. Pred hišo imamo kup zemlje za igro, ki jim daje voljo do življenja in tako z veliko kreativnosti lahko razvijajo ustvarjalne veščine. Lahko preprosto uporabimo zdrav razum, opazujemo naravo in si vzamemo nekaj časa za premislek, preden si nakopljemo obilo nepotrebnega dela. V vrt naselimo rastline, ki se dobro razumejo med seboj. Tudi škodljivcu pustimo kakšen delež za pod zob, kajti tudi on je ustvarjen z namenom in je hrana nekomu. V gnezdilnico, ki smo jo namestili so se naselile ptice, ki  jedo škodljivce. Lesene fasade nismo barvali, saj se s tem, ko posivi najbolje zaščiti. Ni potrebno veliko, da preprečimo propad civilizacije, propad narave. Vsak posameznik je lahko sprememba za nešteto število novih generacij. Vzporednice vidim z izdelkom iQwood. Zakaj bi izbral hišo, polno kemikalij, če lahko uživam v popolnoma naravni hiši, ki nudi statično dovršeno konstrukcijo, je najudobnejša, ter zdravju in naravi prijazna?

Se vam zdi, da so pri nas ljudje še vedno polni predsodkov glede gradnje lesene hiše in vidnega lesa znotraj hiše? Kakšne izkušnje imate s strankami, ko naročajo Ekoart hiše?

Vidim, da je situacija mnogo boljša kot je bila pred leti. Naši naročniki ljubijo viden les oziroma kombinacijo z naravnimi ilovnatimi ometi. Pred leti je večina naročnikov les želela skriti s klasičnim ometom. Pomembno je, da naročnike znamo ozaveščati o razliki med leseno in klasično gradnjo.

Kakšne izkušnje imate z arhitekti? Kako si želite sodelovati z njimi v prihodnosti?

V podjetju Ekoart prevzamemo še tako zahtevno arhitekturo ali gradnjo. Velikokrat predlagamo rešitve, ki so tehnične inovacije, ali pa poenostavijo konstrukcijo. Ker imamo lastno mizarsko delavnico, lahko naredimo kar koli, zato nas velikokrat pokličejo arhitekti, ki imajo odlično idejo, pa jim do popolnosti manjka kak detajl. Gradnja je živ proces. Veliko ur presedimo skupaj z naročnikom in arhitektom, da v naprej  premislimo in rešimo vse detajle. Tako skupaj naredimo idealno okolje za dom ki ima tudi arhitekturno kvaliteto. iQwood stene in stropovi se prilagajajo arhitekturi in ne obratno. Omogočajo do 8 metrov velike razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Na vidni strani stene so mozniki vidni ali nevidni. Debelina stene je prilagodljiva od tankih 9cm pa vse do najbolj luksuzne 27cm masivne stene, ki nudi največje udobje. Želimo, da arhitekti in projektanti z iQwood uživajo popolno svobodo in našo podporo z reševanjem detajlov, ves čas zasnove. Nič ni nemogoče. Želimo, da lahko v polnosti razvijajo svoje ideje in jim pri tem pomagamo. Včasih se vprašam, zakaj toliko energije vlagam v precej revolucionarne ideje, ki me včasih preokupirajo…a zdi se mi vredno, saj ljubim Slovenijo in želim podpreti naše potenciale. Poleg naravnih virov, torej gozdov imamo vrhunske strokovnjake z različnih področij in zdi se mi, da je skrajni čas in je smiselno, da povežemo celotno lesno verigo ter tako našemu gozdu prinesemo dodano vrednost doma. Od gozda do hiše jo tako povežemo v celoto in ustvarjamo dobre zgodbe.

Več o podjetju in izdelkih iQwood.

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt


O PROJEKTU HIŠA BREZ ODPADKOV – Podkast Odprto #21

V 21. oddaji podkasta Odprto gostimo Jono Rak Koceli in Andreja Fiderška. Nedavno sta za svoj projekt Zero waste House oz. Hiša brez odpadkov prejela nagrado novega evropskega Bauhausa v kategoriji Rising stars –  Stavbe, prenovljene v duhu krožnosti.

Pogovarjamo se o njunem skupnem projektu, ki temelji na krožnem gospodarstvu, vključevanju lokalnih skupnosti in ekologiji. Koncept prenove več kot 130 let stare hiše bo združeval sodobne in inovativne gradbene prakse ter prilagajanje podnebnim spremembam.

 

 

Pobuda novi evropski Bauhaus Evropske komisije stremi k oblikovanju lepših, bolj trajnostnih in vključujočih načinov sobivanja na stičišču umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije. Omogoča uresničevanje zelenega dogovora v življenjskem okolju in si prizadeva za izboljšanje kakovosti našega življenja. V teku je druga faza projekta, ki temelji na izvedbi predhodno oblikovanih projektov, kamor spada tudi projekt Hiša brez odpadkov.

 

Projekt lahko spremljate na spletni strani: https://www.zerowastehouse.org/

Mednarodna konferenca Build for Life

MEDNARODNA KONFERENCA “Build for Life

Mednarodna konferenca Build for Life, ki jo organizira največji proizvajalec strešnih oken in senčil VELUX, bo potekala prek spleta, in sicer med 15. in 17. novembrom. Na njej bo več kot 90 govorcev z vsega sveta predstavilo dobre prakse trajnostne gradnje in možne odgovore na podnebna vprašanja.

DVA ODRA IN 90 GOVORCEV


Konferenco, ki se bo odvijala v Köbenhavnu, bodo prenašali v živo prek spleta, hkrati pa bo potekala na dveh odrih. Na odru Compass Stage bodo raziskovali največje izzive in priložnosti današnjega časa v gradbeni industriji, med katerimi bosta tudi potreba po fleksibilnosti v oblikovanju in spreminjajoča se vloga zgradb v naših skupnostih. Na drugem odru Daylight Symposium Stage pa bo v središču pozornosti dnevna svetloba; vodilni strokovnjaki bodo razpravljali o tem, kako lahko moč dnevne svetlobe v praksi ustvari zdrave in odporne zgradbe.

Med množico priznanih govorcev bosta Joseph Allen in John Macomber s harvardske univerze, ki se ukvarjata z vprašanjem, kaj po obdobju epidemije covida-19 pomeni zdrava gradnja. Prav tako tudi arhitekta Sinus Lynge in Camilla van Deurski bosta razkrila, kako zgraditi skupnosti, ki podpirajo ljudi in planet, ter Juri Troy, avstrijski arhitekt, ki bo pojasnil, zakaj je dober dizajn pomemben za trajnost in dolgo življenjsko dobo.

Vabimo vas na razburljivo potovanje v trajnostno prihodnost!

Za ogled konference se je potrebno prijaviti. Prijave so brezplačne!

 

Tudi, če ste konferenco Build for Life zamudili, si predavanja lahko ogledate TUKAJ!

Brezplačni strokovni posvet – »Kako z uporabo lesa znižati emisije toplogrednih plinov«

Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj z Direktoratom za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo organizira strokovni posvet z nazivom »Kako z uporabo lesa znižati emisije toplogrednih plinov«.

Posvet bo potekal 2. marca 2021, v digitalni obliki med 10.00 in 11.20 uro.

 

PROGRAM DOGODKA

10.00 – 10.15

Uvodni pozdravi

  • Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • dr. Metka Gorišek, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
  • Bojan Podkrajšek, predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor
  • dr. Tomaž Kostanjevec, direktor, SPIRIT Slovenija, javna agencija
  • Danilo Anton Ranc, generalni direktor, Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

 

10.15 – 10.25

Predstavitev študije:

Izhodišča za pripravo strategije v luči finančne perspektive 2021-2027: Kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja?

  • Ajda Cuderman, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

 

10.25 – 10.35

Predstavitev študije:

Izračun Ekonomskih vidikov prestrukturiranja lesno-predelovalne panoge v Republiki Sloveniji glede na cilje Direktorata za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

  • dr. Andreja Kutnar, InnoRenew CoE

 

10.35 – 10.45

Predavanje:

Kako doseči znižanje emisij CO2 za 55% (podnebni sveženj »fit for 55«, uredba LULUCF)

  • Gregor Klemenčič, v. d. generalnega direktorja, Direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor 

 

10.45 – 10.55

Predavanje:

Primeri dobrih praks subvencij izdelkov, ki znižujejo emisije CO2

  • mag. Mojca Vendramin, direktorica, EKO sklad

 

10.55 – 11.30

Diskusija in oblikovanje zaključkov:

Sodelujoči:

  • Ajda Cuderman, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • Danilo Anton Ranc, generalni direktor, Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • dr. Metka Gorišek, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
  • mag. Silvija Kovič, podsekretarka, EKO sklad
  • prof. dr. Roberto Biloslavo, Univerza na Primorskem/Fakulteta za management
  • Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS
  • Bogdan Božac, prokurist, Marles hiše Maribor d.o.o.

Komentar na predstavljeni študiji/ Načrtovani ukrepi za znižanje emisij, za izpolnjevanje Evropskega zelenega dogovora/ Kako spodbuditi razvoj lesne industrije, da bo čim bolj prispevala k doseganju podnebnih ciljev/ Pomembnost raziskovalnih, izobraževalnih institucij

  • Moderator diskusije: dr. Črtomir Tavzes, InnoRenew CoE

 

Dogodek povezuje: dr. Črtomir Tavzes, InnoRenew CoE

Organizator si pridržuje pravico k spremembi programa. Vsaka sprememba programa bo ažurno objavljena na spletni strani.

PRIJAVA na dogodek.

Vabljeni!

 

O PRAVICI DO JAVNEGA PROSTORA Z BOŠTJANOM BUGARIČEM – Podkast ODPRTO #10

V deseti oddaji podkasta ODPRTO govorimo o pravici do javnega prostora.

Z nami je arhitekt Boštjan Bugarič, eden izmed ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, začasnimi rabami v javnem prostoru in povezovanjem med stroko, odločevalci ter prebivalci.

Pogovarjali smo se o poslanstvu in projektih kolektiva ter delovanju v pritličju prenovljenega Tomosovega bloka v Kopru. Dotaknili pa smo se tudi razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin, ki je nastala v sodelovanju z arhitekturno Galerijo Dessa.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

Dan slovenskega lesarstva – »Les – naša zelena prihodnost«

Premierni nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije »Les – naša zelena prihodnost«.

Stanje lesne industrije v Sloveniji/vpliv COVID krize, trendi, izzivi, težave, priložnosti. Ukrepi države za spodbujanje vlaganj in razvoja v lesni panogi. Zelena javna naročila. Evropski zeleni dogovor. Lesene stavbe za zeleno prihodnost. Krožno, digitalno, pametno – priložnosti za lesarje. Priznani domači in tuji predavatelji. Primer dobre prakse uvajanja krožne ekonomije. Dogodek bo potekal izključno v digitalni obliki.

Prijave na: https://www.podjetniski-portal.si/dogodki/dan-slovenskega-lesarstva-les-nasa-zelena-prihodnost-21291

10:05 – 10:20 Uvodni nagovori

  • Danilo Anton Ranc, generalni direktor, Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja, SPIRIT Slovenija, javna agencija
  • Bogdan Božac, predsednik upravnega odbora, SRIP – PSIDL
  • Igor Milavec, direktor, Združenje lesne in pohištvene industrije, GZS
  • Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

10:20 – 10:40 Uvodno predavanje

Evropski in svetovni trendi ter vloga lesa – kaj lahko pričakujemo?

Patrizio Antonicoli, CEI Bois, Evropska konfederacija lesnopredelovalne industrije

10:40 – 10:50 Uvodno predavanje

Program za pospeševanje lesne gradnje na Finskem

Petri Heino, Ministrstvo za okolje, Finska

10:50 – 11:00 Novinarska konferenca

11:00 – 12:00 Okrogla miza – »Priložnosti zelene industrije«

  • Ajda Cuderman, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • dr. Metka Gorišek, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
  • Bogdan Božac, Marles hiše d.o.o.
  • Velko Gortnar, Alples d.d.
  • Alojz Selišnik, Melu, Mizarstvo d.o.o.
  • dr. Leon Oblak, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Moderator okrogle mize: Dr. Črtomir Tavzes

12:00 – 12:15 Odmor

12:15 – 13:45 1. sklop predavanj »Krožno, digitalno, pametno – priložnosti za lesarje«

  • Finančne spodbude za razvoj lesno predelovalne panoge

Darko Sajko, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

  • Krožno gospodarstvo in ekonomski učinki znižanja emisij CO2. Vloga dizajniranja za demontažo in povečanje rabe odsluženega lesa

Andreja Kutnar, InnoRenew CoE

  • Podpore podjetjem in podjetnikom pri digitalizaciji poslovanja na področju lesne industrije in trendi digitalizacije

Katja Mohar Bastar, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije

  • Uspešen vstop na trg ter prodajne prakse v času pandemije, virtualnega poslovnega povezovanja

Mateja Milost, Fimago d.o.o.

  • Sodobne prakse notranjega pohištva

Rok Barbič, Stilles d.o.o.

  • Sodobni pristopi digitalizacije v procesu proizvajanja pohištva

Velko Gortnar, Alples d.d.

13:45 – 13:55 Odmor

13:55 – 15:25 2. sklop predavanj »Lesene stavbe za zeleno prihodnost – značilnosti in pravilni pristopi«

  • Vloga lesene gradnje pri zniževanju emisij CO2

prof. dr. Franc Pohleven, Društvo za zaščito lesa Slovenije

  • Kako preprečiti razkroj lesa

prof. dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  • Les kot gradbeni material: tehnologije, inovativni produkti, lesni kompoziti

Bruno Dujić, CBD d.o.o.

  • Prednosti uporabe lesa v stavbah in zagotavljanje kakovosti izvedbe

Iztok Šušteršič, InnoRenew CoE

  • Les – Zdravje in bivalno ugodje – vpliv lesa na zdravje uporabnikov stavb

Sabina Jordan, Zavod za gradbeništvo Slovenije

15:25 – 15:40 Odmor

15:40 – 16:40 Podelitev 3. nacionalne nagrade za »NAJ LESENO GRADNJO 2020«

Povezovalec dogodka: Boštjan Romih

*Organizator si pridržuje pravico k spremembi programa. Vsaka sprememba programa bo ažurno objavljena tukaj).

Sekcija lesnih strok pri Obrtno- podjetniški zbornici Slovenije organizira v okviru Dneva slovenskega lesarstva predavanje na temo certificiranja (CE, FSC, PEFC, postopek
certificiranja) za člane sekcije. Predavanje bo potekalo med 10.30 in 12.00 uro.

Poleg tega lahko izkoristite možnost mednarodnih on-line poslovnih srečanj, ki bodo potekala virtualno preko b2match platforme med 12:00 in 14:00. Dogodek omogoča povezovanje tako z domačimi kot tujimi podjetji! Brezplačno!


Prijavite se lahko TUKAJ

Stavbni ovoj iz vlaknocementa – estetsko in trajnostno. Od ljudi za ljudi.

Vlaknocementne plošče odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad. Različni izdelki, formati, oblike in barve plošč se med seboj odlično kombinirajo in dopuščajo možnost oblikovanja edinstvenih stavbnih rešitev, ki so odraz arhitektovih ustvarjanj ali porabnikovih želja in potreb. Obnesejo se tako pri novogradnjah kot pri prenovah objektov, ker zadovoljujejo visoke gradbene in arhitekturne zahteve. Stavbni ovoj iz vlaknocementa zagotavlja obenem kakovostno bivanje in sodoben dizajn, poleg tega pa se odlično vklaplja  v arhitekturo energijsko varčnih hiš.

 

Thalasso spa lepa Vida, Arhitektura: Pia Studio, foto: Miran Kambič

 

Vlaknocementne plošče za streho in fasado iz podjetja Eternit Slovenija d.o.o.:

  • učinkovito ščitijo nosilno konstrukcijo in zagotavljajo konstantno cirkulacijo zraka v zračni plasti
  • prispevajo k prijetnemu bivalnemu počutju, kakor tudi naravnemu in sodobnemu videzu stavb
  • preprečujejo nastanek kondenza v notranjih slojih
  • nudijo najrazličnejše možnosti uporabe (prehod iz strehe na fasado, dodatno obdelane plošče s perforacijami ali 3D ornamenti, integracija elementov za senčenje)

 

Prodajni program Eternita Slovenija zajema fasadne pošče Swisspearl, ravno kritino ter valovite plošče Valovitka. Za enoten videz in povezanost vseh izdelkov pa poskrbijo še ročno izdelana vlaknocementna cvetlična korita in drugi izdelki za vrt.

 

Stanovanjska Hiša Mlačevo, Arhitektura: 3biro, foto: Miran Kambič

Več na: www.eternit.si

DNEVNA SVETLOBA V OTROŠKIH SOBAH

Otroške sobe so prostori, kjer se prepletajo različne dejavnosti, učenje, igra, spanje in počitek, za katere je nujna kakovostna dnevna osvetljenost. In kaj opredeljuje kakovost? Zadostna količina dnevne svetlobe, ustrezen pogled navzven, preprečevanje bleščanja in primerna osončenost. Ko načrtujete otroške sobe pomislite na vse ti štiri kriterije. Količina dneve svetlobe ne vpliva zgolj na zmožnost opravljanja vizualnih opravil, kot npr. branje, temveč tudi na pravilno delovanje cirkadianega ritma. V kolikor za opravljanje vizualnih opravil potrebujemo od 300 do 500 lx na delovni površini je za sinhronizacijo naše biološke ure pomembno, da smo tekom dneva izpostavljeni višjim svetlobnim vrednostim, kot je 1000 lx in več, kar je pogoj tudi za kakovosten spanec. Številne raziskave dokazujejo vpliv dnevne svetlobe na učne sposobnosti otrok, povečano koncentracijo, ki se odraža v hitrejšem reševanju matematičnih nalog in bralnih preizkusov. Glede na to, da smo generacija zaprtih prostorov v katerih preživimo 90% svojega časa, od tega 2/3 doma, je nujno, da je kakovost dnevne svetlobe premišljeno načrtovana.

 

Če je le možno naj v otroške sobe prihaja svetloba preko dveh okenskih odprtin. Tako bo prostor enakomerneje osvetljen in s tem omogočena fleksibilna postavitev pohištva. V prostor pa lahko zajamemo tudi različen tip svetlobe, npr. difuzno severno svetlobo in sončno vzhodno ali zahodno svetlobo. Večina otroških sob se nahaja pod streho, ki je lahko odličen vir dovajanja svetlobe v globje dele prostora ali izkoriščanja sončne energije. V poletnih nočeh pa strešno okno služi tudi za učinkovito ohlajevanje zraka.


Koliko svetlobe bo v sobi zavisi tudi od tega ali prehaja v prostor preko fasadnega okna, frčade ali strešnega okna. Najbolj intenziven vir je strešno okno, ki je obrnjeno prosti soncu, sledi fasadno okno in močno zaostaja frčada. 
Za nemoteno branje, pisanje itd. je nujno omiliti prevelike kontraste, ki utrudijo oči, zato v premislek, kako z notranjimi senčili zasenčiti okno in obenem zagotoviti zatemnitev za dober spanec. Zunanja senčila so nepogrešljiv pripomoček za preprečevanje pregrevanja. V otroških sobah so najpogosteje v uporabi mrežasta senčila, ki prepuščajo svetlobo in hkrati ščitijo pred pregrevanjem.

Enakomerna osvetlitev je dosežena s postavitvijo oken na različne strani. Strešno okno je usmerjeno na jug in dovaja prijetno sončno svetlobo v prostor.

Osvetlitev preko strehe je odličen zenitalni vir scetlobe, zaradi katerega bo soba svetla tudi, kadar bodo spuščene žaluzije na fasadnem oknu.

Iz sobe se odpirajo pogledi na obe strani neba in zajema svetloba preko strešnega okna.

Izkoriščanje pete fasade – strehe za osvetlitev globine otroške sobe.

Okna odpirajo poglede in optično povečajo prostor.

 

Velux Slovenija