Tag Archive for: slovenska arhitektura

POTOVANJE PO PROJEKTIH BIROJA MARASOVIC ARHITEKTI z Igorjem Marasovićem – Podkast Odprto #23

Marasovic arhitekti so arhitekturni biro, ki deluje na področju urbanizma, gradbenega projektiranja, prenov in notranje opreme. Našo pozornost so sprva vzbudili s prenovami stanovanj, s svojo subtilnostjo za materiale in občutkom za oblikovanje, zaokroženo z domišljeno funkcionalnostjo. Zase pravijo: »Vsak projekt je edinstvena in logična materializacija značilnosti gradbišča, potreb naročnika in arhitekturnega jezika našega studia.«

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Igorja Marasovića, ki skupaj z Gajo brulc vodi biro. Pogovarjali smo se o različnih projektih, med drugim o izzivih snovanja Muzejskega trga, o prehajanju med merili v arhitekturi in prednostih dobrega poznavanja Kopra, kjer večinoma delujejo.

 

Muzejski trg, foto: Jaka Ivančič

Stanovanje M8, foto: Blaž Škorjanc

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Marasovic arhitekti, foto: Jaka Ivančič

MARASOVIC ARHITEKTI

 

O ARHITEKTURNI PRAKSI RASTOČEGA KOLEKTIVA OD-DO ARHITEKTURA z Alešem Žmavcem – Podkast Odprto #22

Tokrat v podkastu Odprto gostimo Aleša Žmavca, ki je skupaj z  Maticem Škarabotom vodilna sila v biroju Od-do arhitektura.

Sodelovanje dveh mladih arhitektov se je začelo že na fakulteti. Uspešno snovanje študijskih projektov in natečajev se je po končanem študiju in delu v slovenskih birojih zgolj nadaljevalo in povezalo pod skupnim imenom Od-do arhitektura. Biro se v svojih dosedanjih projektih osredotoča predvsem na arhitekturno projektiranje od mostov do stanovanjskih hiš, prenov in oblikovanja notranje opreme.

Ureditev avle knjižnice Otona Župančiča, Od-do arhitektura, foto: Od-do arhitektura

O svojem delu pravijo, da poteka: »po načelu dopolnjevanja naročnikovih izhodišč z njihovimi koncepti, kar se odraža v unikantih in uporabniku prilagojenih rešitvah. Vsak projekt je plod ustvarjalnega premisleka, raziskovanja temeljnih arhitekturnih tem in prostorskega konteksta. Je rezultat sodelovanja ekipe arhitektov, oblikovalcev, inženirjev, obrtnikov in nenazadnje tudi njihovih naročnikov.«
Danes od-do arhitektura združuje rastoč kolektiv arhitektov.

Vrtec Pedenjped – Enota Učenjak, Od-do arhitektura, Navor d.o.o., Vesna Draksler, foto: Ana Skobe

Pogovarjali smo se o projektu prenove Vrtca Pedenjped – Enota Učenjak, za katerega so skupaj s sodelavci (Denis Rovan, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligič ter Aleš Žmavc in Matic Škarabot) prejeli zlati svinčnik za odlično izvedbo ZAPS, njihovih inovativnih pristopih k snovanju in prezentaciji projektov ter izzivih projektiranja v prihodnosti.

Plezalski podvig na vrh dimnika Termoelektrarne Trbovlje

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

OD-DO ARHITEKTURA

 

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt


O PROJEKTU HIŠA BREZ ODPADKOV – Podkast Odprto #21

V 21. oddaji podkasta Odprto gostimo Jono Rak Koceli in Andreja Fiderška. Nedavno sta za svoj projekt Zero waste House oz. Hiša brez odpadkov prejela nagrado novega evropskega Bauhausa v kategoriji Rising stars –  Stavbe, prenovljene v duhu krožnosti.

Pogovarjamo se o njunem skupnem projektu, ki temelji na krožnem gospodarstvu, vključevanju lokalnih skupnosti in ekologiji. Koncept prenove več kot 130 let stare hiše bo združeval sodobne in inovativne gradbene prakse ter prilagajanje podnebnim spremembam.

 

 

Pobuda novi evropski Bauhaus Evropske komisije stremi k oblikovanju lepših, bolj trajnostnih in vključujočih načinov sobivanja na stičišču umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije. Omogoča uresničevanje zelenega dogovora v življenjskem okolju in si prizadeva za izboljšanje kakovosti našega življenja. V teku je druga faza projekta, ki temelji na izvedbi predhodno oblikovanih projektov, kamor spada tudi projekt Hiša brez odpadkov.

 

Projekt lahko spremljate na spletni strani: https://www.zerowastehouse.org/

UVODNIK V TRETJO SEZONO – Podkast ODPRTO #15

Kot uvod v tretjo sezono naših pogovorov o arhitekturi, prostoru in oblikovanju, bi z vami želeli deliti nekaj misli o trenutnem dogajanju na področju arhitekture.

Če opazujemo prostor okoli nas imamo občutek, da se gradi veliko in povsod. Nove soseske, novi vrtci, šole,…Po drugi strani pa opažamo, da je kakovostnih gradenj čedalje manj. Nekako paradoksalno se zdi, da je bilo letošnjih predstavljenih objektov na festivalu Odprte hiše Slovenije manj, kot prejšnja leta, čeprav vsi kazalniki kažejo na porast gradbene dejavnosti.
Prostor je ključni dejavnik razvoja družbe. Hkrati pa je končna in omejena dobrina. Prav zato je potreba po zakonskih temeljih, kdo, kako, kdaj in na kakšen način lahko vanj posega izjemnega pomena. Neusklajeni, stihijski in parcialni posegi v prostor lahko v njem puščajo dolgotrajne negativne posledice. Moramo se vprašati: Kakšen prostor in stavbe hočemo? Smo ga sposobni oblikovati na način, da ga ohranimo in kulturno nadgradimo, da ga razvijemo v trajnostno prihodnost, obvarujemo naravna bogastva, da zagotovimo zdravo bivalno okolje tudi naslednjim generacijam, da spoštujemo znanja različnih strok?

Vabimo vas k poslušanju 3. sezone pogovorov z zanimivimi arhitekti, urbanisti, oblikovalci…
Upamo, da bomo spodbudili razmislek o pomenu prostora, ki nam omogoča kakovostno bivanje in ponuja priložnosti za sodelovanje.

 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

ARHITEKTURA V LESU DANES ZA JUTRI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave ARHITEKTURA V LESU DANES ZA JUTRI, ki bo od 15. februarja do 30. aprila 2021 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Razstava, ki je nastala pod pokroviteljstvom Direktorata za Lesarstvo MGRT in javne agencije SPIRIT Slovenija ter v sodelovanju s partnerji, kot so Alfa Natura d.o.o., Bauta d.o.o., CBD d.o.o., Eko koncept d.o.o., Lumar IG d.o.o., Marles d.o.o., M Sora d.d., Riko Hiše d.o.o., Silvaprodukt d.o.o. in Turizem Ljubljana, prikazuje odlične arhitekturne projekte slovenskih arhitektov in konstrukcijskih inženirjev. Na 80 panojih je prikazana inovativna, trajnostna in inspirativna uporaba lesa tako v konstrukciji samih stavb kot v notranji opremi.

Foto: Nebojša Tejić

Med predstavljeni projekti so tudi arhitekturne realizacije, ki so v letu 2020 prejele nacionalno nagrado Naj lesena gradnja 2020. Nagrado Naj lesena gradnja sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo in Spirit Slovenija, javna agencija podelila že tretje leto zapored. V razstavo so uvrščeni tudi projekti, ki so nominirani za pomembno mednarodno nagrado na področju arhitekture Mies van der Rohe 2022 in projekti letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada, biroja Jereb in Budja arhitekti.

Foto: Nebojša Tejić

Razstava predstavlja izjemno pestro tipologijo arhitektur: od lesenih izobraževalnih stavb, športnih dvoran, eno in več stanovanjskih hiš do turističnih objektov, ki les uporabljajo na najrazličnejše načine. 

Porast rabe lesa kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov. Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. Les ob nastajanju in v obdobju uporabe skladišči CO2, prav tako pa je pri predelavi lesa potrebno manj energije kot pri drugih materialih. Gradnja z lesom je hitrejša, energetsko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje.

Foto: Nebojša Tejić

Prav tako ima bivanje v stiku z lesom veliko pozitivnih lastnosti, saj lesene stavbe nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Foto: Nebojša Tejić

Danes je še posebej pomembno, da razumemo pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami. Tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe postavlja arhitekturo in arhitekte v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Foto: Nebojša Tejić

OHS povezujejo trajnostnost z odlično arhitekturo in ponujajo praktične odgovore za življenje v sožitju z naravo. Uporaba lesa v arhitekturi in notranji opremi je zagotovo odgovor za zeleno prihodnost. Zato da bo 21. stoletje lepše, bolj zeleno in bolj človeško.

 

PRIBLIŽATI DOBRO ARHITEKTURO VSEM

Direktorica festivala Odprte hiše Slovenije Lenka Kavčič je bila v letošnjem letu žirantka natečaja Baumit Life Challenge, ki ga organizira mednarodno podjetje Baumit. Preberite pogovor o vrednotah Odprtih hiš Slovenije in zanimivih projektih letošnjega festivala.

 

Lenka, kako lahko arhitektura vpliva na naše počutje?

Če arhitekturo razumemo kot najvišjo umetnost gradnje, ima kot takšna na nas zagotovo močan estetski vpliv, ki nas redkokdaj pušča ravnodušne. Da arhitektura vpliva na nas na zavedni ravni, ji moramo to dopustiti, če rečem bolj poetično, moramo jo razumeti in znati brati. Na nezavedni ravni jo večinoma uporabljamo kot vsakodnevno dejstvo in malokrat ugotovimo, da je lahko prostor vzrok našega različnega ugodja ali nelagodja. Brez dvoma ima arhitektura na nas izjemno močan vpliv. Tega se najbolj zavedamo, ko smo v njej. Arhitektura nagovarja vse naše čute, poleg tega pa vpliva na dobro počutje in tudi na našo uspešnost pri opravljanju različnih nalog.

Dobre stvari je treba deliti, vsaj tako razumemo idejo Odprtih hiš. Koliko smo Slovenci pripravljeni odpreti hiše naključnim obiskovalcem, ki jih zanima dobra arhitektura? Ali kot  dolgoletna direktorica festivala opažate spremembe pri »odprtosti« ljudi, da »odprejo« svoje domovanje?

Ideja festivala Odprte hiše Slovenije je odpreti prostor, da se o arhitekturi pogovarjamo, jo raziskujemo, spoznavamo in zaradi osebne izkušnje v njej bolje razumemo, zakaj je kakovostno grajen prostor pomemben tako za posameznika kot vso družbo. Arhitektura je v prvi vrsti namenjena ljudem, in samo če jo razumemo, jo lahko tudi izboljšamo ter o njej kritično razmišljamo. Kot organizatorji smo veseli, da sodelujemo z arhitekti in lastniki stavb, ki želijo svoje izkušnje deliti. Tako vrata svojih stavb tudi zelo radi odprejo. Seveda obstajajo tudi takšni – in priznam, da jih je zadnja leta več ‒ ki jim to predstavlja oviro, žal zato nekaterih stavb še nismo odprli. Verjamem pa, da bomo z dobrimi izkušnjami prepričali tudi te.

Hiša z atrijem, Arhitektura d.o.o., foto: Jure Goršič

Kaj pa vi najprej opazite, začutite, ko vstopite v neki prostor?

Vedno me pritegnejo prostori, ki o sebi govorijo zadržano in počasi. Navdušujejo me plasti, ki se mi razkrivajo ob njihovem večkratnem obisku. Z veseljem pogledam skozi okno, poslušam glas in odmev v njih, opazujem usklajenost nasprotij in tistih poudarkov, ki jih razumem kot skrito sporočilo ustvarjalcev prostora. Seveda me ob tem določa moj poklic. Prepričana sem, da arhitekturni prostor predstavlja zgolj okvir za naše življenje, zato morajo biti prostori spoštljivi in zadržani v svoji opremi in materialih, da puščajo dovolj prostora za življenje prebivalcem.

Kaj vam pomeni pojem zdravo bivanje?

Tukaj lahko izpostavim »sindrom bolnih stavb«, termin, ki opredeljuje vrsto negativnih vplivov, ki smo jim izpostavljeni v stavbah vsakodnevno, a se jih ne zavedamo in se lahko kažejo v kroničnih znakih slabega počutja, utrujenosti, glavobolih, bolezni dihal in prebavnih motnjah. Za ohranjanje našega dolgoročnega zdravja je zdravo bivanje izredno pomembno. Povezano je s kakovostjo zraka in temperaturnim ugodjem v prostoru, s primerno akustiko, s količino naravne svetlobe in uporabo zdravih, človeku prijaznih materialov. Prav v notranjih prostorih, kjer se zadržujemo vedno več časa, je treba veliko pozornost nameniti zdravim materialom, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in tako ne hlapijo ter ne zastrupljajo prostorov, kot tudi ne škodujejo našemu zdravju. Da naj živimo zdravo in poskrbimo za svoje zdrave navade, je v sodobni družbi splošno znan imperativ, ki nas vsakodnevno nagovarja. Zdravo bivanje pa nas zavezuje, da so naši prostori načrtovani, izvedeni in uporabljeni na najboljši možen način, da imajo najmanj škodljiv vpliv na naše počutje in zdravje.

Prenova Gradu Štanjel, foto: Miran Kambič

Pomeben del arhitekture so tudi prenove. Oblikovalci pravijo, da je težje »redizajnirati« kot oblikovati iz nič. Kakšen pa je odnos arhitektov do oživitve stare stavbe in njene nadgradnje?

Strategija trajnostnega razvoja umešča prenove in oživitve stavb z novimi programi na prioritetno mesto. Vsekakor pa so prenove starih stavb v primerjavi z novogradnjami zahtevnejše, ne zgolj zaradi zahtevnih smernic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bedi na strokovnostjo in skladnostjo posegov, predvsem zaradi kompleksnosti samega procesa dela in zahtevnosti izvedbe. Ne nazadnje je pri prenovah treba razumeti zgodovino in tehnologijo časa, v katerem je nastala, konstrukcijo in detajle, tudi takratne inovativne rešitve in arhitektov avtorski izraz. Dobre prenove so tiste, ki starim stavbam ohranijo dostojanstvo, jih ne raztelesijo, ampak ohranjajo in dopolnijo, ter hkrati izvedejo vse tiste potrebne posege, ki omogočajo sodobno funkcionalnost.

Bi lahko izpostavili kakšno prenovo z letošnjega festivala Odprte hiše, ki vam je še posebej všeč?

Festival Odprte hiše Slovenije se zavzema za to, da vsako leto odpremo vrata tudi pomembnih zgodovinskih stavb in odličnih prenov. Za ta vodenja se zanima izjemno veliko naših obiskovalcev. V Sloveniji imamo številne vrhunsko prenovljene objekte, ki so poznani tudi v tujini. Letošnji festival je odprl vrata prenovljene notranjosti stavbe Plečnikove zavarovalnice, Ruske dače, Švicerije, prenovljenega muzeja Plečnikove hiše … Veliko zanimanje je bilo za ogled Cukrarne, ki bo kmalu postala osrednja in največja mestna galerija sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovo v procesu izvedbe pod vodstvom arhitektov (Scapelab), glavnega izvajalca in vodje projekta ge. Majde Gostinčar z Mestne občine Ljubljana, kar je bilo izredno zanimivo.
Kmalu bo končana tudi prenova gradu Štanjel in tega ogleda v prihodnjem letu se že izjemno veselimo.

Ogled Gradbišča Cukrarne, foto: Miran Kambič

Menite, da lahko projekti, kot je Baumit Life Challenge, vplivajo na ugled arhitekture in dvig bivalne kulture?

Baumit Life Challenge je izjemno bogat mednarodni arhitekturni natečaj, kjer se izpostavijo vsi pomembni arhitekturni projekti iz vsega evropskega prostora. Tako velik nabor izbranih projektov ponuja zelo dober vpogled v arhitekturno produkcijo in promocija zmagovalnih stavb v posamezni kategoriji pripomore k razvoju odnosa do arhitekture. Ugled arhitekture je pomemben tako za stroko, ki ga gradi, še večji pomen pa ima za celoten družbeni razvoj, saj s tem dviguje bivalno kulturo in gradi pomembne vrednote.

Več o natečaju Baumit Life Challenge 2020/21 si lahko prebrete tukaj.

ZGODBE SLOVENSKE ARHITEKTURE – Podkast ODPRTO #14

V tokratni oddaji podkasta Odprto se pogovarjamo o pravkar izdani knjigi Zgodbe slovenske arhitekture. Napisala sta jo arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar, izšla pa je pri založbi Beletrina.

Prostor je za narodov obstoj prav tako pomemben kot jezik. Izdaja strokovne oz. nekoliko bolj poljudne knjige s področja arhitekture, pa ima zagotovo močan vpliv na širši krog bralcev, saj posreduje informacije in vedenje o pomenu kakovostno oblikovanega in grajenega prostora za širšo družbo. Arhitektura gradi narodovo samozavest, ker je prostor nosilec mnogih družbenih vrednot in ga z realiziranimi deli uvršča na svetovni zemljevid, tudi odličnih arhitekturnih praks.   

Knjiga na izjemno dostopen način približuje zgodovino slovenske arhitekture skozi zgodbe, ki so botrovale nastanku arhitekture in slovenskega prostora, kakršnega poznamo danes.

Pogovarjamo se z avtorjema Špelo Kuhar, Robertom Potokarjem in programskim vodjem založbe Beletrina Alešem Štegrom.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!