Tag Archive for: razstava

Razstava: Čas za les – Inovativna raba lesa v sodobni slovenski arhitekturi

/0 Comments/in , , , /by

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Čas za les, ki bo od 12. junija do 14. avgusta 2023 na Gallusovem nabrežju v središču Ljubljane.

Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za kakovostno oblikovanje prostora in vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Razstava Čas za les nagovarja pomen in doživljanje sodobne lesene arhitekture v Sloveniji. Preko razmislekov projektantov, uporabnikov, investitorjev in odločevalcev poskuša izluščiti bistvene prednosti, ki jih gradnja z lesom prinaša v naše vsakdanje življenje.

Poslovni objekt Na Stolbi, arhitektura: Ambient, foto: Špela Koščak

Trajnostno načrtovanje in gradnja nista le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov na naravo in okolje, temveč predstavljata tudi skrb za ohranjanje našega zdravja in kakovostno bivanje. Les je eden izmed ključnih materialov, ki nam lahko omogoči zeleni prehod in regenerativni razvoj, saj lahko lesena gradnja s pravilnim izborom lesa, vrste konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene trajnostne zahteve. Številne kampanje in ozaveščevalne akcije so pripomogle, da je uporaba lesa v enostanovanjski gradnji v Sloveniji vedno bolj razširjena in zaželena. Razstava Čas za les, s tipološko raznolikimi projekti, pa je vzpodbuda za razširitev gradnje z lesom tudi na področje javnih stavb, ki pomembno prispevajo k družbenemu razvoju in gradijo širšo prostorsko identiteto.

Dr. Bruno Dujič o izzivih lesene gradnje:

»Nove tehnologije predelave različnih drevesnih vrst so lesene konstrukcije postavile na zavidljivo mesto v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Z leseno konstrukcijo tako lahko izvajamo visoke in zahtevne objekte. Pri tem pa se moramo zavedati, da napake v projektiranju in izvedbi zaradi nepoznavanja in nespoštovanja lesa kot naravnega materiala lahko povzročijo velike težave. Les je najboljši gradbeni material, ki po svoji odsluženi dobi pod vplivom vlage propade in ne obremenjuje okolja. Zato je le suha lesena konstrukcija trajna in večna, za kar pa je potrebno poskrbeti v celotnem procesu projektiranja, izvedbe in tudi monitoringa lesene konstrukcije objekta v njegovi življenjski dobi.«

Na razstavi so med drugim predstavljeni: Medgeneracijski center Vezenine Bled, kjer je uporaba lesa v arhitekturni zasnovi z vidika trajnostne gradnje, ekologije in kakovosti bivanja bistveni povezovalni element, ki vzpostavlja identiteto objekta kot celote tako v zunanji podobi kot interierju.

Medgeneracijski center Vezenine Bled, arhitektura: Gužič Trplan arhitekti, foto: Miran Kambič

Na ogled je tudi s Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, ki je v 90 odstotkih grajen iz lesa. S klasično gradnjo vrtca v betonu bi v ozračje sprostili dodatnih 600 ton CO₂ , tako pa so ga v križno lepljene lesene stene vrtca dolgoročno shranili nekaj več kot 1000 ton. Vrtec z inovativno zasnovo sanira degradirano območje v središču Kočevja in omogoča zgoščen vzgojno-izobraževalni program. Odlikujeta ga tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa.

Vrtec Kočevje – enota Čebelica, arhitektura: svet vmes, krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika, foto: Ana Skobe

Vrtec Pedenjped – enota Učenjak v Ljubljani z leseno prizidavo zagotavlja nove igralnice, uredi osrednji večnamenski skupni prostor in vzpostavlja ločen vhod v prvo in drugo starostno obdobje.

Mojca Laznik, pomočnica ravnateljice:

»Pri snovanju načrtov smo s svojimi predlogi in izkušnjami pri posebnostih dela v vrtcu odlično sodelovali s projektanti. Tako starši kot drugi obiskovalci so ob vstopu in sprehodu po vrtcu navdušeni. Predvsem pohvalijo les, svetlobo in toplino, ki jo občutijo. Lesene rešitve v vsaki igralnici na svojstven način pozitivno vplivajo na igro in dobro počutje, še posebej interaktivne lesene igralne obloge po hodnikih pritličja, kjer otroci razvijajo motoriko in domišljijo. Otroci so pogosto v gozdu in ugotovili so, da imamo tako kot v gozdu tudi v vrtcu veliko lesa. V vrtcu se dobro počutijo, čeprav ne znajo izraziti, da je to zaradi ambienta. Prepričani smo, da struktura lesa, vonj in svetloba blagodejno vplivajo na počutje vseh, ki smo vsak dan v vrtcu. Posledično pa dobro počutje, ki ga vzdržujemo tudi z dobro klimo, vpliva na kvalitetnejše in ustvarjalno delo in rezultate.

Vrtec Pedenjped – enota Učenjak, arhitektura: od-do arhitektura, navor, Vesna Draksler, interier: nina Vidić Ivančič Imismo), krajinska arhitektura: Lara Gligić, foto: Ana Skobe

Na razstavi se predstavlja tudi ničenergijski Poslovni objekt na Stolbi v Ljubljani. Bistveni razlog za odločitev za gradnjo z lesom je bil obet dobre izolacijske sposobnosti lesa. K tej odločitvi je prispevala tudi lokacija na gozdni terasi, saj se lesena struktura lepo vrašča v okolico. Bivanje z lesom ima številne pozitivne učinke na zdravje in produktivnost. Na razstavi so zato predstavljeni še štirje stanovanjski objekti, ki les v svojo zasnovo, interier in eksterier vključujejo na inovativne načine.

Vljudno vabljeni!

Partnerji razstave:

Razstava galerije Dessa – Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki

/0 Comments/in , /by

V ponedeljek, 19. decembra 2022, vas ob 20. uri vabimo v galerijo DESSA na odprtje razstave Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki.

Na razstavi Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki, ki so jo pripravili v Galeriji Dessa v soorganizaciji z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije in je v DESSI na ogled že od 28. 11. 2022, je predstavljenih 40 izbranih objektov, nastalih v zadnjih šestdesetih letih v Sloveniji in tujini, pod katere so kot avtorji podpisani slovenski gradbeni inženirji in arhitekti.

Arhitekturna in gradbena stroka sta od samega začetka neločljivo povezani. Vse od osupljivih gradenj v času prvih visokih civilizacij – od egiptovskih piramid, prek sistema qanatov v Perziji do rimskih cest, mostov in akveduktov. Skozi zgodovino je bilo inženirstvo večinoma v rokah tistih, ki so imeli moč, denar in oblast in so si ga lahko privoščili, dosežki, namenjeni javnosti, pa promocija vladajočih. Inženirstvo – v smislu snovanja, načrtovanja in gradnje infrastrukture – je bilo bistveno za razvoj katerekoli civilizacije, in tako je še danes. V 17. stoletju se je razvil znanstven pristop k reševanju inženirskih vprašanj, od 18. stoletja in z razvojem industrijske revolucije pa sta se polji arhitekture in gradbenega inženirstva vedno bolj specializirali v dva ločena poklica, ki delujeta na področju (pre)oblikovanja prostora. Plod njunega ustvarjalnega sodelovanja so strukture – gradnje, ki v prostor občutno posežejo, ga preoblikujejo in nadgradijo, zaznamujejo pa jih (dolgo)trajne in visoke investicije.

Portalni objekt predora Karavanke, Hrušica, Jesenice, 1991, Savin Sever s sodelavci, Katarina Bebler, Slovenija projekt, foto: Miran Kambič

V galeriji DESSA tokrat predstavljajo področje ustvarjanja, ki je manj izpostavljeno in manj opazno, pa vendar obsega velik del oblikovanja našega okolja. Govorimo o področju načrtovanja, ki poleg skrbi za primarno bivanje človeka ustvarja pogoje za delovanje različnih tehnoloških procesov, za umeščanje naprav, izboljšanje povezav, komunikacij in transporta … Tovrstne gradnje se najprej podrejajo tehnološki logiki, trdnosti in vzdržljivosti, ekonomičnosti in racionalnosti, pogosto pa se prilagajajo tudi drugim zahtevam, kot so ekologija, biološki vidiki, fizika, energija in podobno. Arhitekturni prispevek se nanaša predvsem na umestitev v prostor, iskanje razmerij in estetike, omogočanje dodatnih vsebin in večnamenske rabe ter na oblikovno humanost v odnosu do narave in človeka.

Viadukt Črni Kal, Črni Kal, 2004, Marjan Pipenbaher, Ponting; Janez Koželj, foto: Miran Kambič

Izgradnja nekdanje skupne države Jugoslavije po 2. svetovni vojni, načrtovanje raznolike infrastrukture in njeno umeščanje v prostor je bil proces, pri katerem je bilo tvorno sodelovanje obeh strok ključno, tako za ustvarjanje kakovostnih prostorskih in naprednih konstrukcijskih rešitev kot za ohranjanje podobe slovenske naravne in kulturne krajine. Z dosežki v gradbeništvu in arhitekturi se je, za razliko od današnje, istovetila takratna vodilna politika, ki je v projektih videla priložnost izkazovanja splošnega napredka države in družbe in s tem njene moči in referenc na domači in mednarodni sceni. Če sta sodelovanje in dopolnjevanje kompetenc projektantov različnih strok znotraj velikih projektantskih podjetij kot običajen način delovanja v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih preteklega stoletja omogočala stabilno in ustvarjalno delo, sta obdobje po osamosvojitvi Slovenije ter razpad teh podjetij prinesla projektantom nestabilne razmere za delo, predvsem pa slabšo komunikacijo med strokami, kar se je zelo hitro odrazilo tudi pri posegih v prostor.

V Sloveniji imamo tradicijo in kontinuiteto izjemnega arhitekturnega in inženirskega znanja, kar dokazuje širok spekter vrhunskih inženirsko-arhitekturnih stvaritev – od mostov, viaduktov, predorov, stolpov, železniških struktur, protipoplavnih in protiplazovnih elementov, športnih naprav …, ki so jih slovenski gradbeni inženirji in arhitekti načrtovali doma in v tujini. Poleg konstrukcijske inovativnosti in drznosti ob hkratni premišljeni umeščenosti v prostor jih odlikujejo funkcionalnost, skladnost s prostorskim in kulturnim kontekstom, racionalnost porabe materialov, ekonomsko-konstrukcijska učinkovitost in estetski vidik, ki zaobjema vse zgoraj našteto. Dejstvo je, da vrhunske stvaritve zahtevajo aktivno in konstruktivno sodelovanje različnih strok.

Bencinski servis na Tivolski cesti v Ljubljani, 1969, dr. Ervin Prelog, Edvard Ravnikar, Zavod za izgradnjo Trga revolucije, foto: Virginia Vrecl

Umeščanje velikih, infrastrukturnih objektov v krajino presega védenje posameznika ali posamezne stroke, njihov vpliv na prostor, okolje in ljudi je izredno velik in kompleksen. Pri načrtovanju in izvedbi objekta imajo načrtovalci priložnost in dolžnost zasnovati ga kot trajno vrednost, z minimalnimi vplivi na naravno okolje čim in v duhu ohranjanja razvojnih potencialov lokacije, kraja, regije in prebivalcev.

Tako je bil pri oblikovanju razstave eden ključnih kriterijev izbora umestitev v prostor: razumevanje, spoštovanje in podrejajnje značilnostim krajine ter upoštevanje in ohranjanje naravnih procesov na območju gradnje. Ob tem pa mora biti objekt funkcionalen, konstrukcijsko logičen, estetski in racionalen v porabi materiala in financ.

Velodrom in atletska dvorana, Češča vas pri Novem mestu, 1996, 2019, Stane Udovč; Duol; Ralph Schurmann; Marjan Zupanc, Air projektiranje; Marko Coloni, foto: Marjan Zupanc

Raznolik nabor tematskih sklopov nakazuje, da grajeni prostor na različnih nivojih opredeljuje in vpliva na življenje in delovanje posameznika in celotne družbe. Zato je ustvarjalno sodelovanje med strokami, ki ga navdihuje želja po delovanju v dobro družbe, spoštovanje različnih pogledov in razumevanje širših zornih kotov, pomembno, da lahko znotraj zelo omejenih prostorskih danosti, birokratskih in finančnih omejitev ter zakonskih okvirov skupaj ustvarjamo prostorsko, konstrukcijsko in oblikovno kakovostne in inovativne rešitve. Zagotovo znamo to najbolje skupaj.

Kuratorice
Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Kuhar, Špela Nardoni Kovač, Vesna Perovnik, Damjana Zaviršek Hudnik
 
Svetovalci
dr. Matej Blenkuš, Damjan Bradač, Peter Gabrijelčič, Jelka Hudoklin, Andrej Pogačnik, Črtomir Remec, Suzana Simič

Uvodna besedila
Gorazd Humar, Gojko Zupan
 
Lektura
Tanja Jeras

Več na: https://www.dessa.si/index.php?nav=101&jezik=SL&sel_id=3945

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

/0 Comments/in , , /by

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt

RAZSTAVA ONKRAJ VIDNEGA – INTERIERJI V ČASU PANDEMIJE

/0 Comments/in , /by

RAKETA, arhitekturno oblikovalski studio v letu 2021 praznuje 20 let ustvarjanja konceptov, atmosfer in produkcije trajnostnega oblikovanja. V dveh desetletjih se je sočasno razvijal v uveljavljeno arhitekturno prakso notranjega oblikovanja, mednarodno priznan oblikovalski studio in laboratorij inovacij produktnega oblikovanja. Tovrstno interdisciplinarno ustvarjanje od predmeta in pohištva do interjerja in arhitekture je za naš kulturni prostor edinstveno. Avtorski pristop, ki združuje mojstrstvo Plečnikove tradicije in prizadevanje za invencijo, je prepoznala Galerija-Muzej Lendava zato je protagonista Rakete Katjušo Kranjc in Roka Kuharja povabila h gostovanju.

O svojem delu pravita, da ju zanima dojemanje prostora na nezavedni ravni, ne pa produkcija podob. Oblikujeta z mislijo na neposredni odnos človeka do materialnosti, ki ga obdaja. Nista posvečena le konstrukciji vizualnega ugodja, temveč se stalno sprašujeta o vplivu interierja na bivanje onkraj vidnega in o moči interierja, da kot tak vzpostavi osnovo za kakovostno, prijetno življenje, upoštevajoč vse čute.

To je izrazito pomembno v danem trenutku, saj je pandemija koronavirusa preusmerila pozornost na interierje in povsem spremenila dinamike bivanja. Nepredstavljivo veliko časa smo znotraj. Nepričakovana množica dejavnosti in dogodkov je popolnoma zapustila javne interierje ter naselila interierje domov. Pandemija je korenito posegla v naša življenja. Ta družbena preobrazba, ki smo ji priča, postavlja v ospredje dejstvo, da interier ni le stvar okusa, luksuza, nuje ali potrebe, obenem pa odpira vprašanje, kaj sploh je interier?

Prav zato kuratorski koncept izpostavlja preobrazbe, ki so zaznamovale interierje v času trajanja omejevanja gibanja in socialnih stikov. Razstava sprašuje, kaj je interier brez obiskovalca in gledalca? Po drugi strani pa, kaj so likovnost, materialnost in taktilnost prostora brez čutnosti, brez mišljenja?

Skozi serijo uveljavljenih interierjev, ki sta jih Katjuša Kranjc in Rok Kuhar soustvarila, postavimo na ogled, kaj se zgodi z javnim interierjem, ko ves svet obstane. Pomislimo, ali in kako zasebni interier poganja svet, ki je obstal? Kako sta povezana interier in človeka vredno prebivanje? In na koncu, kakšen bo interier prihodnosti?

Prostor postane interier šele, ko vanj zares vstopimo.

Pred vami se na razstavi v dveh sekvencah zvrstijo fragmenti javnih in zasebnih interierjev studia Raketa. Prestavljeni iz prvotnega konteksta in umeščeni v obokan tunel galerije ustvarijo nov interier, v katerem pod snopom svetlobe silhuete obiskovalcev navidezno vstopajo v fotografije interierjev.

V prvem delu (Tišine) inštalacija predstavi prazne prostore, prevzete s tišino – Lutkovno gledališče Ljubljana, pisarne Elektra Ljubljana, restavracijo Cubo, kliniko Skin, vinsko klet Gredič in Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana. Tišino prekinjamo le obiskovalci razstave, saj sprožamo zvoke, ki fotografiji dodajajo volumen in znake življenja – zvene, dialoge in podobno.

V drugem delu (Bližine) inštalacija vabi k vstopu v prostor, ki ga po navadi ne vidimo – prostor med materialom in dotikom, roko in teksturo. Ta taktilnost je odgovorna za težko ubesedljiv občutek prijetnega, lepega, ne nazadnje tudi tega, da smo se na pravem mestu znašli v pravem času in da nam ta interier preprosto »paše«.

Razstava ONKRAJ VIDNEGA je na ogled od 3. decembra 2021 do 1. junija 2022 v kletnem prostoru lendavskega gradu.

KOLOFON

Kustosinja: Danica Sretenović
Fotografija: Miran Kambič, Žiga Lovšin, Rok Kuhar
Oblikovanje razstave: Raketa: Rok Kuhar, Katjuša Kranjc, Maja Horvat 
Grafično oblikovanje: Raketa: Katjuša Kranjc
Zvok:  Andi Gal, Timotej Kuhar Černej
Lektoriranje: Rdeči oblak
Prevod: Jolanda Harmat Császár 

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

SLAVIMO DOSEŽKE VRHUNSKE ARHITEKTURE – otvoritev razstave ‘Sodobna ljubljanska arhitektura’

/in , /by

V torek, 17. septembra 2019, smo v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana otvorili razstavo z naslovom Sodobna ljubljanska arhitektura. Razstava prikazuje izbrane javne prostore, ki so v zadnjih 20 letih nastali na širšem področju Ljubljane in so v veliki meri prispevali h kakovostnem razvoju bogatega mestnega življenja.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

S strani Mestne občine Ljubljana je zbrane najprej pozdravila gospa Mateja Veble, nato pa predala uvodni govor arhitektu in predsedniku Društva arhitektov Ljubljana Juriju Kobetu. Zelo oseben in tudi kritičen nagovor se je marsikoga dotaknil, saj opominja na kontrast med potencialom, ki ga ima slovenska arhitektura in realnostjo grajenega prostora v katerem živimo. Govor si lahko v celoti preberete na dnu prispevka.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura
Iz leve proti desni: Jurij Kobe (DAL), Mateja Veble (MOL), Lenka Kavčič (OHS) ter Kaja Tomšič (OHS)

Odprtje razstave je zaključila direktorica Odprtih hiš Slovenije Lenka Kavčič, ki je obljubila, da se bo OHS še naprej trudil osveščati javnost o kakovostni arhitekturi in pomembnosti dobro oblikovanega prostora.

Razstavo Sodobna ljubljanska arhitektura si lahko ogledate vse dni še do 10. oktobra 2019 med 8. in 20. uro v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana. Vljudno vabljeni!

Vabimo vas tudi, da si ogledate kratek prispevek o razstavi, ki ga je posnela RTV.

GOVOR ARHITEKTA IN PREDSEDNIKA DRUŠTVA ARHITEKTOV LJUBLJANA JURIJA KOBETA

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

Zbrali smo se pravzaprav na veliki slovesnosti. Slavimo dosežke, zgledne, če že ne kar vrhunske arhitekture. Te sicer predstavljajo kulturo prostora, ki bi si jo v naši splošni realnosti lahko samo želeli. In to je le izbor! Ta bi lahko bil še mnogo širši, kot kaže tudi intenzivna dejavnost Odprtih hiš Slovenije! A vendar …

Živimo v paradoksu. Imamo prelepa mestna središča mnogih mest po državi. Imamo na sploh prelepo naravo in prenekatere naravne znamenitosti. Imamo bleščečo arhitekturo baroka, vrhunsko arhitekturo secesije. Imamo svetovne arhitekturne zvezde kot so Fabiani, Plečnik, Ravnikar, izvrstno moderno arhitekturo in svetovno najbolj izpostavljeno arhitekturo iz časa socializma. Imamo danes svetovno primerljivo sodobno arhitekturo …

Ob tem pa živimo iz leta v leto v gršem okolju, ob vse nemarnejši splošni kulturi prostora. Ta je v primerjavi z drugimi polji kulture, naprimer literature, priznajmo, pri nas na splošno še vedno skromna. Kar seveda ni čudno.

V Ljubljani imamo prve res večje slovenske investicije šele od sredine 19. stoletja naprej. Vse prejšnje urbano bogastvo smo podedovali, nam je bilo nekako podarjeno …

Kot nam bi bila podarjena tudi vsa dediščina visoke morale obdobja socialističnega projektiranja, projektiranja z znanjem in vedenjem o širšem ozadju gradnje, ki počasi izginja tudi iz nevarnega deleža zavesti arhitektov.

Žal moram navajati. Tu ne gre le za polucijo krajine z jumbo plakati, ne gre za polucijo, ki nam jo šele bo prinesla pospešena legalizacija nedovoljenih gradenj. Nihče ne vidi, da je nekaj narobe z individualnimi zagraditvami lož z najrazličnejšimi materiali v večstanovanjskih hišah, kjer se često zagrajujejo tudi hodniki.

Polucijo prostora ustvarjajo tisti z današnjega vrha dohodkovnih lestvic, s svojimi novimi kičastimi vilami, tja do tistih, ki odločajo o velikih investicijah za hitro pridobivanje delovnih mest …

V ljubljanskih Murglah, ki so danes postale naselje bogatih, imetniki hiš s pomiki ograj kradejo javne zelene površine in z dozidavami in nadzidavami maličijo arhitekturo, ki je bila nagrajena z najvišjo nacionalno nagrado za kulturo. In tako gre stopnjevanje še naprej. Ljubljanska univerza prav sedaj v Ljubljani gradi pomembno fakulteto, ne da bi za projekt razpisala javni natečaj! Nekako podobna namera se je v Izoli zaenkrat zataknila.

Definitivno živimo v času kulturne recesije! Kaj berejo in kako ter kje živijo in ali obiskujejo kulturne prireditve danes izvoljeni poslanci v parlamentu, kakšen vokabular imajo v primerjavi z danes tako zaničevanimi in smešenimi njihovimi kolegi iz takoimenovanih svinčenih časov!? 

Se opravičujem – za vse našteto! A vse to mi pride na misel ob sedanjem jubileju in razstavi, že deseti obletnici akcij Odprtih hiš Slovenije. Akcija OHS je po Marx-ovsko ‘zgrabila stvari pri korenu’.

Tukaj vidim veliko prednost in veličino doprinosa k naši kulturi prostora in naši kulturi bivanja na sploh, ki, prepričan sem, lahko seže veliko dlje, kot kakršne koli strokovne revije ali pogoste objave nenavadnih arhitektur v splošnem tisku, ki tudi sicer vse bolj rumeni!

‘Če ne gre od zgoraj, je treba začeti spodaj’, je očitno motto OHS. Gre za arhitekturo za običajne ljudi, a vendar za ljudi, ki sebi – ali za naročnike, ki skupnosti (!) želijo kulturnega bivanja!

Ne bom pozabil pred leti objavljenega intervjuja finskega arhitekta v avstrijski reviji Architektur aktuell, kjer je na vprašanje, kako to da je finska arhitektura že tako dolgo na vrhu svetovne, odgovoril : “Verjetno zato, ker rešuje običajne probleme …”

Prej sem omenil ‘naročnika’! Tudi to vlogo pri ustvarjanju kulture prostora je potrebno poudariti. V okviru javnih razstav OHS je bila organizirana tudi akcija Nagrada naročniku, kar je izrednega pomena. Nekaj, kar nam v dosedanji sestavi Društva arhitektov Ljubljana še ni uspelo, a jo poznajo skoraj vse evropske države.

Rad bi spomnil … Ob obiskih Firenc pogosto slišimo: “To so zgradili Medičejci!” Imena arhitektov, ki so seveda umetnostnozgodovinsko vedno izredno pomembna, ob tem v resnici niti niso važna. A zanje se ne bojimo, zgodovina bo njihova dela ohranila! Pomembno je, da je bil navzoč nekdo, ki mu je šlo za kulturo prostora.

V prenesenem pomenu, pa tudi konkretno, so si to vlogo zadali pri Odprtih hišah Slovenije.

Hvala !


Tag Archive for: razstava

IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

/0 Comments/in /by
Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled izbranih projektov razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 16. septembra do 19. oktobra 2022 na Gallusovem nabrežju v Ljubljani.
Razstava je zasnovana kot dialog med ljudmi in arhitekturo. Skozi fotografije ter izjave uporabnikov kakovostnih stavb poskuša javnosti približati edinstveno izkušnjo posameznega arhitekturnega projekta. Razpira zidove in omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni mimoidoči. Tokrat bo predstavljenih deset arhitekturnih projektov različnih tipologij, od lesene brvi, stanovanja na podstrešju, prenovljene hiše, knjižnice in poslovne stavbe.
Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!
Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Predstavljeni projekti priznanih slovenskih arhitektov prikazujejo raznolike možnosti uporabe lesa, tako v konstrukciji, interierju ali fasadni oblogi.
Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Direktorata za Lesarstvo na MGRT, javne agencije SPIRIT Slovenija in v sodelovanju s partnerji Alfa Natura d.o.o.,  Ekoart d.o.o., Lumar IG d.o.o., Marles d.o.o., Silvaprodukt d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Mestna občina Ljubljana in Turizem Ljubljana.

*Razstava bo zaradi slabega vremena na ogled od ponedeljka, 19.9.2022. Hvala za razumevanje!

IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

/0 Comments/in /by

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani. 

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Delitev izkušenj o prostoru je pomembna za oboje – za ljudi, ki v stavbah živijo in delajo in za arhitekte, ki jih načrtujejo – ker vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči, arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Vabimo vas, da svoje izkušnje v arhitekturi doživite tudi na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, ki bo letos med 27. in 29. majem po vsej državi.

Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Predstavljeni projekti priznanih slovenskih arhitektov prikazujejo raznolike možnosti uporabe lesa, tako v konstrukciji, interierju ali fasadni oblogi.

Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Direktorata za Lesarstvo na MGRT, javne agencije SPIRIT Slovenija in v sodelovanju s partnerji Alfa Natura d.o.o.,  Ekoart d.o.o., Lumar IG d.o.o., Marles d.o.o., Silvaprodukt d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Mestna občina Ljubljana in Turizem Ljubljana.