Članki

RAZSTAVA ONKRAJ VIDNEGA – INTERIERJI V ČASU PANDEMIJE

RAKETA, arhitekturno oblikovalski studio v letu 2021 praznuje 20 let ustvarjanja konceptov, atmosfer in produkcije trajnostnega oblikovanja. V dveh desetletjih se je sočasno razvijal v uveljavljeno arhitekturno prakso notranjega oblikovanja, mednarodno priznan oblikovalski studio in laboratorij inovacij produktnega oblikovanja. Tovrstno interdisciplinarno ustvarjanje od predmeta in pohištva do interjerja in arhitekture je za naš kulturni prostor edinstveno. Avtorski pristop, ki združuje mojstrstvo Plečnikove tradicije in prizadevanje za invencijo, je prepoznala Galerija-Muzej Lendava zato je protagonista Rakete Katjušo Kranjc in Roka Kuharja povabila h gostovanju.

O svojem delu pravita, da ju zanima dojemanje prostora na nezavedni ravni, ne pa produkcija podob. Oblikujeta z mislijo na neposredni odnos človeka do materialnosti, ki ga obdaja. Nista posvečena le konstrukciji vizualnega ugodja, temveč se stalno sprašujeta o vplivu interierja na bivanje onkraj vidnega in o moči interierja, da kot tak vzpostavi osnovo za kakovostno, prijetno življenje, upoštevajoč vse čute.

To je izrazito pomembno v danem trenutku, saj je pandemija koronavirusa preusmerila pozornost na interierje in povsem spremenila dinamike bivanja. Nepredstavljivo veliko časa smo znotraj. Nepričakovana množica dejavnosti in dogodkov je popolnoma zapustila javne interierje ter naselila interierje domov. Pandemija je korenito posegla v naša življenja. Ta družbena preobrazba, ki smo ji priča, postavlja v ospredje dejstvo, da interier ni le stvar okusa, luksuza, nuje ali potrebe, obenem pa odpira vprašanje, kaj sploh je interier?

Prav zato kuratorski koncept izpostavlja preobrazbe, ki so zaznamovale interierje v času trajanja omejevanja gibanja in socialnih stikov. Razstava sprašuje, kaj je interier brez obiskovalca in gledalca? Po drugi strani pa, kaj so likovnost, materialnost in taktilnost prostora brez čutnosti, brez mišljenja?

Skozi serijo uveljavljenih interierjev, ki sta jih Katjuša Kranjc in Rok Kuhar soustvarila, postavimo na ogled, kaj se zgodi z javnim interierjem, ko ves svet obstane. Pomislimo, ali in kako zasebni interier poganja svet, ki je obstal? Kako sta povezana interier in človeka vredno prebivanje? In na koncu, kakšen bo interier prihodnosti?

Prostor postane interier šele, ko vanj zares vstopimo.

Pred vami se na razstavi v dveh sekvencah zvrstijo fragmenti javnih in zasebnih interierjev studia Raketa. Prestavljeni iz prvotnega konteksta in umeščeni v obokan tunel galerije ustvarijo nov interier, v katerem pod snopom svetlobe silhuete obiskovalcev navidezno vstopajo v fotografije interierjev.

V prvem delu (Tišine) inštalacija predstavi prazne prostore, prevzete s tišino – Lutkovno gledališče Ljubljana, pisarne Elektra Ljubljana, restavracijo Cubo, kliniko Skin, vinsko klet Gredič in Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana. Tišino prekinjamo le obiskovalci razstave, saj sprožamo zvoke, ki fotografiji dodajajo volumen in znake življenja – zvene, dialoge in podobno.

V drugem delu (Bližine) inštalacija vabi k vstopu v prostor, ki ga po navadi ne vidimo – prostor med materialom in dotikom, roko in teksturo. Ta taktilnost je odgovorna za težko ubesedljiv občutek prijetnega, lepega, ne nazadnje tudi tega, da smo se na pravem mestu znašli v pravem času in da nam ta interier preprosto »paše«.

Razstava ONKRAJ VIDNEGA je na ogled od 3. decembra 2021 do 1. junija 2022 v kletnem prostoru lendavskega gradu.

KOLOFON

Kustosinja: Danica Sretenović
Fotografija: Miran Kambič, Žiga Lovšin, Rok Kuhar
Oblikovanje razstave: Raketa: Rok Kuhar, Katjuša Kranjc, Maja Horvat 
Grafično oblikovanje: Raketa: Katjuša Kranjc
Zvok:  Andi Gal, Timotej Kuhar Černej
Lektoriranje: Rdeči oblak
Prevod: Jolanda Harmat Császár 

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

SLAVIMO DOSEŽKE VRHUNSKE ARHITEKTURE – otvoritev razstave ‘Sodobna ljubljanska arhitektura’

V torek, 17. septembra 2019, smo v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana otvorili razstavo z naslovom Sodobna ljubljanska arhitektura. Razstava prikazuje izbrane javne prostore, ki so v zadnjih 20 letih nastali na širšem področju Ljubljane in so v veliki meri prispevali h kakovostnem razvoju bogatega mestnega življenja.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

S strani Mestne občine Ljubljana je zbrane najprej pozdravila gospa Mateja Veble, nato pa predala uvodni govor arhitektu in predsedniku Društva arhitektov Ljubljana Juriju Kobetu. Zelo oseben in tudi kritičen nagovor se je marsikoga dotaknil, saj opominja na kontrast med potencialom, ki ga ima slovenska arhitektura in realnostjo grajenega prostora v katerem živimo. Govor si lahko v celoti preberete na dnu prispevka.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura
Iz leve proti desni: Jurij Kobe (DAL), Mateja Veble (MOL), Lenka Kavčič (OHS) ter Kaja Tomšič (OHS)

Odprtje razstave je zaključila direktorica Odprtih hiš Slovenije Lenka Kavčič, ki je obljubila, da se bo OHS še naprej trudil osveščati javnost o kakovostni arhitekturi in pomembnosti dobro oblikovanega prostora.

Razstavo Sodobna ljubljanska arhitektura si lahko ogledate vse dni še do 10. oktobra 2019 med 8. in 20. uro v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana. Vljudno vabljeni!

Vabimo vas tudi, da si ogledate kratek prispevek o razstavi, ki ga je posnela RTV.

GOVOR ARHITEKTA IN PREDSEDNIKA DRUŠTVA ARHITEKTOV LJUBLJANA JURIJA KOBETA

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

Zbrali smo se pravzaprav na veliki slovesnosti. Slavimo dosežke, zgledne, če že ne kar vrhunske arhitekture. Te sicer predstavljajo kulturo prostora, ki bi si jo v naši splošni realnosti lahko samo želeli. In to je le izbor! Ta bi lahko bil še mnogo širši, kot kaže tudi intenzivna dejavnost Odprtih hiš Slovenije! A vendar …

Živimo v paradoksu. Imamo prelepa mestna središča mnogih mest po državi. Imamo na sploh prelepo naravo in prenekatere naravne znamenitosti. Imamo bleščečo arhitekturo baroka, vrhunsko arhitekturo secesije. Imamo svetovne arhitekturne zvezde kot so Fabiani, Plečnik, Ravnikar, izvrstno moderno arhitekturo in svetovno najbolj izpostavljeno arhitekturo iz časa socializma. Imamo danes svetovno primerljivo sodobno arhitekturo …

Ob tem pa živimo iz leta v leto v gršem okolju, ob vse nemarnejši splošni kulturi prostora. Ta je v primerjavi z drugimi polji kulture, naprimer literature, priznajmo, pri nas na splošno še vedno skromna. Kar seveda ni čudno.

V Ljubljani imamo prve res večje slovenske investicije šele od sredine 19. stoletja naprej. Vse prejšnje urbano bogastvo smo podedovali, nam je bilo nekako podarjeno …

Kot nam bi bila podarjena tudi vsa dediščina visoke morale obdobja socialističnega projektiranja, projektiranja z znanjem in vedenjem o širšem ozadju gradnje, ki počasi izginja tudi iz nevarnega deleža zavesti arhitektov.

Žal moram navajati. Tu ne gre le za polucijo krajine z jumbo plakati, ne gre za polucijo, ki nam jo šele bo prinesla pospešena legalizacija nedovoljenih gradenj. Nihče ne vidi, da je nekaj narobe z individualnimi zagraditvami lož z najrazličnejšimi materiali v večstanovanjskih hišah, kjer se često zagrajujejo tudi hodniki.

Polucijo prostora ustvarjajo tisti z današnjega vrha dohodkovnih lestvic, s svojimi novimi kičastimi vilami, tja do tistih, ki odločajo o velikih investicijah za hitro pridobivanje delovnih mest …

V ljubljanskih Murglah, ki so danes postale naselje bogatih, imetniki hiš s pomiki ograj kradejo javne zelene površine in z dozidavami in nadzidavami maličijo arhitekturo, ki je bila nagrajena z najvišjo nacionalno nagrado za kulturo. In tako gre stopnjevanje še naprej. Ljubljanska univerza prav sedaj v Ljubljani gradi pomembno fakulteto, ne da bi za projekt razpisala javni natečaj! Nekako podobna namera se je v Izoli zaenkrat zataknila.

Definitivno živimo v času kulturne recesije! Kaj berejo in kako ter kje živijo in ali obiskujejo kulturne prireditve danes izvoljeni poslanci v parlamentu, kakšen vokabular imajo v primerjavi z danes tako zaničevanimi in smešenimi njihovimi kolegi iz takoimenovanih svinčenih časov!? 

Se opravičujem – za vse našteto! A vse to mi pride na misel ob sedanjem jubileju in razstavi, že deseti obletnici akcij Odprtih hiš Slovenije. Akcija OHS je po Marx-ovsko ‘zgrabila stvari pri korenu’.

Tukaj vidim veliko prednost in veličino doprinosa k naši kulturi prostora in naši kulturi bivanja na sploh, ki, prepričan sem, lahko seže veliko dlje, kot kakršne koli strokovne revije ali pogoste objave nenavadnih arhitektur v splošnem tisku, ki tudi sicer vse bolj rumeni!

‘Če ne gre od zgoraj, je treba začeti spodaj’, je očitno motto OHS. Gre za arhitekturo za običajne ljudi, a vendar za ljudi, ki sebi – ali za naročnike, ki skupnosti (!) želijo kulturnega bivanja!

Ne bom pozabil pred leti objavljenega intervjuja finskega arhitekta v avstrijski reviji Architektur aktuell, kjer je na vprašanje, kako to da je finska arhitektura že tako dolgo na vrhu svetovne, odgovoril : “Verjetno zato, ker rešuje običajne probleme …”

Prej sem omenil ‘naročnika’! Tudi to vlogo pri ustvarjanju kulture prostora je potrebno poudariti. V okviru javnih razstav OHS je bila organizirana tudi akcija Nagrada naročniku, kar je izrednega pomena. Nekaj, kar nam v dosedanji sestavi Društva arhitektov Ljubljana še ni uspelo, a jo poznajo skoraj vse evropske države.

Rad bi spomnil … Ob obiskih Firenc pogosto slišimo: “To so zgradili Medičejci!” Imena arhitektov, ki so seveda umetnostnozgodovinsko vedno izredno pomembna, ob tem v resnici niti niso važna. A zanje se ne bojimo, zgodovina bo njihova dela ohranila! Pomembno je, da je bil navzoč nekdo, ki mu je šlo za kulturo prostora.

V prenesenem pomenu, pa tudi konkretno, so si to vlogo zadali pri Odprtih hišah Slovenije.

Hvala !


Events

IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 15. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani. 

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Delitev izkušenj o prostoru je pomembna za oboje – za ljudi, ki v stavbah živijo in delajo in za arhitekte, ki jih načrtujejo – ker vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči, arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Vabimo vas, da svoje izkušnje v arhitekturi doživite tudi na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, ki bo letos med 27. in 29. majem po vsej državi.


Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Predstavljeni projekti priznanih slovenskih arhitektov prikazujejo raznolike možnosti uporabe lesa, tako v konstrukciji, interierju ali fasadni oblogi.

Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Direktorata za Lesarstvo na MGRT, javne agencije SPIRIT Slovenija in v sodelovanju s partnerji Alfa Natura d.o.o.,  Ekoart d.o.o., Lumar IG d.o.o., Marles d.o.o., Silvaprodukt d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Mestna občina Ljubljana in Turizem Ljubljana.