Tag Archive for: Podkast Odprto

O VERNAKULARNI ARHITEKTURI IN NJENI REINTERPRETACIJI: Slovenski paviljon na bienalu v Benetkah – Podkast Odprto #29

V tokratni oddaji podkasta Odprto se z avtorji slovenskega paviljona pogovarjamo o njihovem prispevku k 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah.

Kuratorka letošnje izvedbe bienala Lesley Lokko je želela preveriti možnosti, ki jih ima arhitektura kot nosilka sprememb naše realnosti. Realnost, v katero želi poseči z bienalno razstavo, je zasičena s krivicami, napetostmi in slabimi obeti, medtem ko pravi, da ima arhitektura možnost uresničevanja sodobne, raznolike in vključujoče družbe. V središče prvič na Beneškem bienalu postavi Afriko in afriško diasporo, ki s tem končno dobi besedo, kot izhodiščni temi pa predstavi dekolonizacijo in dekarbonizacijo.

Kustosi slovenskega paviljona v Benetkah: Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič in Anja Vidic; fotografija: Klemen Ilovar

Na odprtem pozivu za slovenski paviljon na 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah so s skupno prijavo uspeli Mertelj Vrabič arhitekti in Vidic Grohar arhitekti. Bolj kot tematika dekolonizacije jih zanima dekarbonizacija v arhitekturi. Preko predhodne fascinacije nad pastirskim stanom na Veliki planini se teme lotijo z raziskavo vernakularne arhitekture. Razumejo jo kot živ nabor arhitekturnih principov, ki energetsko učinkovitost stavb rešujejo skozi prostorsko zasnovo, brez dodatne plasti visokotehnoloških naprav, ki bivalno ugodje zagotavljajo danes. Izbor primerov osredotočijo na problematiko ogrevanja in hlajenja ter jih reinterpretirajo skozi prostorsko zasnovo paviljona. Vprašanje ekološke gradnje oprejo na arhitekturno zasnovo kot alternativo trenutnemu iskanju rešitev v tehnologiji.

Kompresija prostora; postavitev, slovenski paviljon, zasnova: Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti, fotografija: Klemen Ilovar

Projekt Bienale je za arhitekturno ekipo, ki jo sestavljajo Jure Grohar, Eva Guselj, Maša Mertelj, Anja Vidic in Matic Vrabič, razdeljen na tri dele: uvodna raziskava in zbiranje nabora primerov vernakularne arhitekture, snovanje in postavitev paviljona na beneškem bienalu z izborom predstavljenih primerov ter zaključna konferenca na temo energetske učinkovitosti v MAO novembra letos. Ekipa arhitektov je sodelovala s fotografom Klemnom Ilovarjem in oblikovalcem Žigom Testenom, komisarka slovenskega paviljona pa je bila Maja Vardjan.

Vmesno območje; postavitev, slovenski paviljon; zasnova: Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti, fotografija: Klemen Ilovar

Matica in Jureta smo povprašali o procesu in izdelavi paviljona, o razumevanju vernakularnega, reinterpretaciji in aplikativnosti izbora principov, pa tudi o sami motivaciji za prijavo na poziv in trenutni poziciji bienala.

Postavitev; slovenski paviljon, zasnova: Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti, foto: Klemen Ilovar

 

Tokratno oddajo podkasta Odprto sta skupaj z OHS pripravila: Blaž Šenica in Tadej Urh.

V sodelovanju z Mertelj Vrabič arhitekti in Vidic Grohar arhitekti.

 


Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Vse oddaje podkasta Odprto.


Podkast Odprto v letu 2023 sofinancira Ministrstvo za kulturo.

 

O IZZIVIH ARHITEKTURE V PRIHODNOSTI – Zaključek 4. sezone podkasta Odprto #28

Čas v katerem živimo ne skopari niti s krizami niti s stalnimi spremembami. Krize  – podnebne, socialne, zdravstvene in družbene – se kar prekrivajo in prelivajo ena v drugo ter so med seboj neločljivo povezane, prepletene. Enoznačnih, jasnih, natančnih in pragmatičnih odgovorov na vse dileme človeške civilizacije je manj kot vprašanj.

Brez upoštevanja nastale situacije ne moremo legitimno govoriti o izzivih in vizijah našega bivanja, na kaj lahko arhitekturna stroka vpliva direktno, na kaj posredno ali iz ozadja…

Arhitektura sama sebe danes neprestano redefinira  – v svojem obsegu, smislu, pomenu in nujnosti. Zato, da danes neko arhitekturo ovrednotimo kot uspešno, jo je potrebno ovrednotiti z večih vidikov. Arhitektura je dokaj hibridna disciplina in velja za interdisciplinarno. Sekajo jo  številna različna, celo nasprotna vprašanja, ki združujejo tehnične potrebe z umetnostjo, izpostavljajo družbene skrbi in avtorske ambicije, povezujejo komercialne vrednote s političnimi.

 Navsezadnje uspeh na enem področju delovanja ni mogoč brez prave strategije na drugem. V skladu z našo splošno samopodobo, arhitekturni pogled ni omejen na zgolj potrebe načrtovanja. Arhitekturo je treba vedno meriti glede na merila trajnosti, trpežnosti in navsezadnje tudi lepote. V prizadevanje za to moramo vplesti vse sodelujoče, od strank do uporabnikov.

Ob zaključku 4.sezone podcasta ODPRTO bomo spregovorili o ključnih izzivih, ki prevevajo našo družbo in naš prostor in na katere bo arhitekturna stroka morala najti odgovore v prihodnje.

Vabimo vas, da nam prisluhnete tudi v prihodnje!

VSE ODDAJE PODKASTA ODPRTO

 

O NAJEMNIH STANOVANJSKIH ZADRUGAH z Mašo Hawlina – Podkast Odprto #27

Že od osamosvojitve je slovenska stanovanjska politika neučinkovita, nepravična in vse bolj zaskrbljujoča. Velikemu delu prebivalcev je težko ali skoraj nemogoče priti do domovanja, tako za najem kot za nakup. Na eni strani imamo študente, prekarne delavce in mlade družine, ki jim nizki ali neredni dohodki onemogočajo financiranje stanovanjskega kredita, na drugi strani pa starejše in vse tiste, ki živijo v prevelikih, nevzdrževanih ali tako ali drugače za bivanje neprimernih stanovanjih. Stanovanjki fond, ki večinoma izvira iz šestdesetih, postaja vse bolj neprimeren. 62 % stanovanj je starejših od 40 let po Poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2018.

Wohnprojekt Wien 2, foto: IŠSP Inštitut za študije stanovanj in prostora

Po podatkih letošnje raziskave Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov, Velux), vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah: 21 % Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si 8 % prebivalcev ne more privoščiti ustreznega ogrevanja, čeprav je v 78. členu Ustave Republike Sloveniji zapisano: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«.

Wohnprojekt Kohlenrutsche, foto: Studio Urbanek

»Dostopnost do primernega domovanja je temeljna človekova pravica, ki predstavlja osnovo za dostojno življenje ter predpogoj za uveljavljanje vseh drugih temeljnih pravic,« menijo na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora, katerega soustanoviteljica Maša Hawlina je naša današnja sogovornica. Sistematizacija na državni ravni je ključna za celovito in uspešno reševanje stanovanjske problematike, vendar tudi nevladne organizacije, neformalne iniciative in angažirani posamezniki lahko aktivno in pomembno soprispevajo. Šele ko bo naša družba in politika zavezana stanovanjski pravičnosti za vse prebivalce in vse regije, bomo prišli do dobrih, dostopnih stanovanjskih rešitev in novih oblik skupnosti, v katerih si bomo želeli vsi prebivati.

Stanovanjska zadruga La Borda, foto: Lacol

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Več informacij na:

ZADRUGATOR

 

O KOLEKTIVNI POZABI IN ISKANJU NOVIH POMENOV PROSTOROV z Nonument Group – Podkast Odprto #26

V 26. oddaji podkasta Odprto gostimo kolektiv Nonument Group. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujejo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je predrugačil ali izbrisal zaradi zgodovinskih, ideoloških in družbenih sprememb. Z analizami zgodovinskega konteksta, terenskimi označitvami in umetniškimi intervencijami v svojem delu prepletajo prostore preteklosti in sedanjosti, prostore vsakdana in umetnosti.

Kolektiv je sicer del mednarodnega projekta MAPS, ki združuje umetnike in raziskovalce Srednje in Vzhodne Evrope. Platformo slovenskih predstavnikov tvorijo multimedijska umetnika Neja Tomšič in Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Miloš Kosec in Nika Grabar. Leta 2021 so bili nagrajeni tudi s Plečnikovo medaljo.

Proste vaje, foto: Katja Goljat

Tukaj se nič ne more zgoditi. foto: Peter Giodani

Od nikoder do nikamor, foto: DK

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

NONUMENT

 

O NIZANJU USPEŠNIH ARHITEKTURNIH ZGODB z Aleksandrom S. Ostanom – Podkast Odprto #25

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Aleksandra S. Ostana. Je arhitekt in pedagog, od leta 2018 je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je predaval na oddelku za arhitekturo Univerze v Mariboru in na visoki šoli za uporabne umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Je tudi avtor strokovnih člankov in razprav, oblikuje razstave, vodi delavnice, žirira ter fotografira in riše.

Z Natašo Pavlin vodita Atelje Ostan Pavlin, kjer se ukvarjajo s kulturo bivanja, arhitekturnim projektiranjem in urbanizmom. Mnogo njihovih del je bilo nagrajenih doma in v tujini. Lani zgrajena kolesarska brv na Rju v občini Bohinj je bila letos nominirana za arhitekturno nagrado Constructive Alps. Hkrati je bila brv letos že nagrajena z Architizer A+Awards v kategoriji prometna infrastruktura.

Brv na Rju, foto: Miran Kambič

Drevesna hiška v mestnem gozdu, foto: arhiv biroja

Kolesarska pot Bohinj, foto: Aleksander S. Ostan

V zanimivem pogovoru smo se dotaknili njihovih projektov v Bohinju, pogovarjali smo se o njihovem razvoju, nadgrajevanju in odzivanju na širši lokalni kontekst ter o arhitekturi, ki omogoča neprecenljivo doživetje prostora.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

ATELJE OSTAN PAVLIN

 

O ZDRAVEM BIVANJU z Nežo Močnik – Podkast Odprto #24

V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitektko Nežo Močnik. V podjetju Velux se ukvarja s kakovostjo bivanja v notranjih prostorih, kar se v pretežni meri navezuje na osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo in kakovostjo zraka. Pogovarjali smo se o vplivu grajenega prostora na naše zdravje in počutje ter o drugih parametrih, ki vplivajo na kakovost življenja v stavbah.

Čas in prostore, v katerih živimo, je poleg okoljskih in družbenih kriz nedvomno zelo močno zaznamovalo obdobje pandemije. Pandemija nas je kot celotno civilizacijo presenetila in nas zalotila popolnoma nepripravljene. Po dveletni izkušnji z njo smo ob prihajajoči zimski sezoni lahko nekoliko bolj optimistični. Vsekakor pa ne moremo mimo vseh odprtih spoznanj in vprašanj, ki jih je pandemija sprožila v družbi, med ljudmi, v prostoru…

V času pandemije je bil prav prostor izolacije tisti, ki je lahko služil kot najučinkovitejše orožje v boju zoper bolezen. Prostor okoli nas se zdaj posledično spreminja, tako javni, poslovni, kot tudi prostor naših zasebnih stanovanj in hiš. Vrednote kot so varnost, zagotavljanje zdravja in dobrega počutja stopajo v ospredje tako na področju urbanističnega načrtovanja, arhitekture javnih stavb in naših stanovanj.

Parametri zdravega bivanja so danes že zelo dobro raziskani, merjeni in ocenjeni. Že sedmo leto zapored je na voljo tudi Barometer zdravih domov (Healthy Homes Barometer).  To je serija vseevropskih poročil, namenjenih raziskovanju povezave med bivalnimi pogoji in ​​zdravjem.

Stanje slovenskih stavb

Od leta 2015 pri raziskavi Barometer zdravih domo sodelujejo akreditirani raziskovalni partnerji, ki proučujejo stanje stanovanjskih stavb v Evropi. V letošnjem letu pozornost namenjajo stavbam, v katerih živimo in delamo, ter razkrivajo nujno potrebo po prenovi. Nevarnosti, povezane s klimo v zaprtih prostorih, kot sta vlaga in plesen, prekomeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe, so prepogosta težava ljudi v Sloveniji. Pravzaprav je več kot ena oseba od treh v Sloveniji izpostavljena vsaj eni od teh nevarnosti.

21% ljudi živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, s stenami, tlemi ali temelji, v katerih se nabira vlaga ali z okenskimi okvirji ali tlemi, ki gnijejo. To lahko vodi v astmo in težave z dihali.

15% ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali hrupu z ulice, kar lahko vodi v zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami in težavami s spanjem.

8% ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma, kar lahko povzroči srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. 

4% ljudi meni, da je njihov dom pretemen, kar lahko vodi v depresijo in težave s spanjem.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

POTOVANJE PO PROJEKTIH BIROJA MARASOVIC ARHITEKTI z Igorjem Marasovićem – Podkast Odprto #23

Marasovic arhitekti so arhitekturni biro, ki deluje na področju urbanizma, gradbenega projektiranja, prenov in notranje opreme. Našo pozornost so sprva vzbudili s prenovami stanovanj, s svojo subtilnostjo za materiale in občutkom za oblikovanje, zaokroženo z domišljeno funkcionalnostjo. Zase pravijo: »Vsak projekt je edinstvena in logična materializacija značilnosti gradbišča, potreb naročnika in arhitekturnega jezika našega studia.«

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Igorja Marasovića, ki skupaj z Gajo brulc vodi biro. Pogovarjali smo se o različnih projektih, med drugim o izzivih snovanja Muzejskega trga, o prehajanju med merili v arhitekturi in prednostih dobrega poznavanja Kopra, kjer večinoma delujejo.

 

Muzejski trg, foto: Jaka Ivančič

Stanovanje M8, foto: Blaž Škorjanc

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Marasovic arhitekti, foto: Jaka Ivančič

MARASOVIC ARHITEKTI

 

O ARHITEKTURNI PRAKSI RASTOČEGA KOLEKTIVA OD-DO ARHITEKTURA z Alešem Žmavcem – Podkast Odprto #22

Tokrat v podkastu Odprto gostimo Aleša Žmavca, ki je skupaj z  Maticem Škarabotom vodilna sila v biroju Od-do arhitektura.

Sodelovanje dveh mladih arhitektov se je začelo že na fakulteti. Uspešno snovanje študijskih projektov in natečajev se je po končanem študiju in delu v slovenskih birojih zgolj nadaljevalo in povezalo pod skupnim imenom Od-do arhitektura. Biro se v svojih dosedanjih projektih osredotoča predvsem na arhitekturno projektiranje od mostov do stanovanjskih hiš, prenov in oblikovanja notranje opreme.

Ureditev avle knjižnice Otona Župančiča, Od-do arhitektura, foto: Od-do arhitektura

O svojem delu pravijo, da poteka: »po načelu dopolnjevanja naročnikovih izhodišč z njihovimi koncepti, kar se odraža v unikantih in uporabniku prilagojenih rešitvah. Vsak projekt je plod ustvarjalnega premisleka, raziskovanja temeljnih arhitekturnih tem in prostorskega konteksta. Je rezultat sodelovanja ekipe arhitektov, oblikovalcev, inženirjev, obrtnikov in nenazadnje tudi njihovih naročnikov.«
Danes od-do arhitektura združuje rastoč kolektiv arhitektov.

Vrtec Pedenjped – Enota Učenjak, Od-do arhitektura, Navor d.o.o., Vesna Draksler, foto: Ana Skobe

Pogovarjali smo se o projektu prenove Vrtca Pedenjped – Enota Učenjak, za katerega so skupaj s sodelavci (Denis Rovan, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligič ter Aleš Žmavc in Matic Škarabot) prejeli zlati svinčnik za odlično izvedbo ZAPS, njihovih inovativnih pristopih k snovanju in prezentaciji projektov ter izzivih projektiranja v prihodnosti.

Plezalski podvig na vrh dimnika Termoelektrarne Trbovlje

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

OD-DO ARHITEKTURA

 

O PROJEKTU HIŠA BREZ ODPADKOV – Podkast Odprto #21

V 21. oddaji podkasta Odprto gostimo Jono Rak Koceli in Andreja Fiderška. Nedavno sta za svoj projekt Zero waste House oz. Hiša brez odpadkov prejela nagrado novega evropskega Bauhausa v kategoriji Rising stars –  Stavbe, prenovljene v duhu krožnosti.

Pogovarjamo se o njunem skupnem projektu, ki temelji na krožnem gospodarstvu, vključevanju lokalnih skupnosti in ekologiji. Koncept prenove več kot 130 let stare hiše bo združeval sodobne in inovativne gradbene prakse ter prilagajanje podnebnim spremembam.

 

 

Pobuda novi evropski Bauhaus Evropske komisije stremi k oblikovanju lepših, bolj trajnostnih in vključujočih načinov sobivanja na stičišču umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije. Omogoča uresničevanje zelenega dogovora v življenjskem okolju in si prizadeva za izboljšanje kakovosti našega življenja. V teku je druga faza projekta, ki temelji na izvedbi predhodno oblikovanih projektov, kamor spada tudi projekt Hiša brez odpadkov.

 

Projekt lahko spremljate na spletni strani: https://www.zerowastehouse.org/

O RAZSTAVI SVET ZNOTRAJ – Podkast Odprto #20

V 20. oddaji podkasta Odprto se s kustosinjami razstave Svet znotraj Majo Vardjan, Cvetko Požar in Katjušo Kranjc pogovarjamo o interierju kot sestavnemu delu arhitekture in družbe. Razstava prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja.

Interier je disciplina, v katerem se prepletajo področje arhitekture, notranjega oblikovanja in oblikovanja predmetov. Po strokovnih ocenah ljudje v interierju preživimo 90% svojega časa. Notranji prostori doma, delovno okolje in prostori prosti čas vplivajo na naš vsakdan in na nas same. Kljub temu je interier le redko predmet relevantnega strokovnega raziskovanja, ki se poglablja v notranjost arhitekture stavb in načine bivanja.  

 

Milan Mihelič, Mednarodna avtomatska telefonska centrala, Ljubljana, 1972–1978, zbirka MAO

 

Razstava Svet znotraj obravnava obdobje od začetka tridesetih let 20. stoletja, ko so arhitekti tudi pri nas v interierju začeli preizkušati nove prostorske koncepte, povezane s sodobnim načinom življenja. Dediščina modernega interierja se nadaljuje tudi v 21. stoletju, vendar je notranjost stavb za razliko od prve polovice 20. stoletja, ko je bil interier tudi predmet družbenih in političnih agend, danes predvsem izraz lastne individualnosti in različnih življenjskih stilov.  
 

Danilo Fürst, Osnovna šola Stražišče, Stražišče pri Kranju, 1954–1959, zbirka MAO

 
Najpomembnejši elementi, ki ustvarjajo prostor interierja  in njegovo atmosfero so  svetloba, akustika, barve, teksture in materiali. A ključni akter interierja je v bistvu človek. Prav on z različno uporabo notranjih prostorov pravzaprav oblikuje in vzpostavlja interier.  

Razstava je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled še do 28.11.2021

Vabljeni!


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na: Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!