Tag Archive for: javni objekti

O KOLEKTIVNI POZABI IN ISKANJU NOVIH POMENOV PROSTOROV z Nonument Group – Podkast Odprto #26

/0 Comments/in , , , /by

V 26. oddaji podkasta Odprto gostimo kolektiv Nonument Group. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujejo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je predrugačil ali izbrisal zaradi zgodovinskih, ideoloških in družbenih sprememb. Z analizami zgodovinskega konteksta, terenskimi označitvami in umetniškimi intervencijami v svojem delu prepletajo prostore preteklosti in sedanjosti, prostore vsakdana in umetnosti.

Kolektiv je sicer del mednarodnega projekta MAPS, ki združuje umetnike in raziskovalce Srednje in Vzhodne Evrope. Platformo slovenskih predstavnikov tvorijo multimedijska umetnika Neja Tomšič in Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Miloš Kosec in Nika Grabar. Leta 2021 so bili nagrajeni tudi s Plečnikovo medaljo.

Proste vaje, foto: Katja Goljat

Tukaj se nič ne more zgoditi. foto: Peter Giodani

Od nikoder do nikamor, foto: DK

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

NONUMENT

 

O NIZANJU USPEŠNIH ARHITEKTURNIH ZGODB z Aleksandrom S. Ostanom – Podkast Odprto #25

/0 Comments/in , , , /by

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Aleksandra S. Ostana. Je arhitekt in pedagog, od leta 2018 je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je predaval na oddelku za arhitekturo Univerze v Mariboru in na visoki šoli za uporabne umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Je tudi avtor strokovnih člankov in razprav, oblikuje razstave, vodi delavnice, žirira ter fotografira in riše.

Z Natašo Pavlin vodita Atelje Ostan Pavlin, kjer se ukvarjajo s kulturo bivanja, arhitekturnim projektiranjem in urbanizmom. Mnogo njihovih del je bilo nagrajenih doma in v tujini. Lani zgrajena kolesarska brv na Rju v občini Bohinj je bila letos nominirana za arhitekturno nagrado Constructive Alps. Hkrati je bila brv letos že nagrajena z Architizer A+Awards v kategoriji prometna infrastruktura.

Brv na Rju, foto: Miran Kambič

Drevesna hiška v mestnem gozdu, foto: arhiv biroja

Kolesarska pot Bohinj, foto: Aleksander S. Ostan

V zanimivem pogovoru smo se dotaknili njihovih projektov v Bohinju, pogovarjali smo se o njihovem razvoju, nadgrajevanju in odzivanju na širši lokalni kontekst ter o arhitekturi, ki omogoča neprecenljivo doživetje prostora.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

ATELJE OSTAN PAVLIN

 

VIRTUALNA PREDSTAVITEV CENTRA ZNANOSTI

/0 Comments/in , /by

V Ljubljani je do leta 2023 pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predvidena izgradnja novega Centra znanosti. Vizija demonstracijskega objekta najsodobnejših tehnoloških rešitev in inovacij je spodbujanje radovednosti, novih idej in inovativnosti. Predstavljal bo stičišče sodelovanja med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo. Center znanosti bo nudil možnost vzpostavitve programov tipa “naredi sam” in programov s področja promocije znanosti v povezavi z izobraževanjem, kulturo in gospodarstvom, s čimer bo vzpodbujal mlade k raziskovanju, razmišljanju in iskanju odgovorov, ter s tem populariziral znanost, raziskovanje in kreativnost. Hkrati pa bo nova stavba omogočala, da so vse vrhunske rešitve slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter raziskovalk in raziskovalcev predstavljene na enem mestu.

Center znanosti bo pripomogel k pospešitvi prenosa znanja, tehnologij in inovacij v prakso, oblikovanju novih standardov, ozaveščanju in širjenju uporabe novih tehnologij, pa tudi k pridobitvi prvih tržnih referenc nosilcem novih inovacij.

Vizualizacija Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturi in prostor Slovenije v letu 2018 razpisalo mednarodni arhitekturni natečaj, ki se je zaključil v februarju 2019, z izbrano prvonagrajeno rešitvijo Dekleva Gregorič arhitektov.  

Vizualizacija osrednjega prostora Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Vključevanje in informiranje javnosti o vrednotah kakovostno grajenega prostora je temeljno poslanstvo zavoda aFront (vodi in organizira arh. festival Odprte hiše Slovenije), ki je član programske skupine za izgradnjo Centra znanosti. Skupaj z investitorjem (MIZŠ) in izdelovalcem projektne dokumentacije (Dekleva Gregorič arhitekti) smo (aFront powered by GolemDigital) izdelali virtualno predstavitev arhitekturne zasnove in ključnih prostorov objekta Centra znanosti, z namenom približevanja kakovostne arhitekture in procesov v grajenem prostoru, najširši javnosti. 

V pripravi je tudi brezplačna aplikacija “Gradimo center znanosti”. S 360° pogledi in AR-funkcijo bo omogočala spoznavanje ključnih prostorov in arhitekturnih značilnosti novega objekta na licu mesta. Uporabnika bo spodbudila k aktivnemu raziskovanju grajenega prostora na zanimiv in sodoben način. Aplikacija predstavlja enega izmed najinovativnejših pristopov združevanja sodobne tehnologije in predstavitev v izobraževalne namene v Sloveniji. 

VIRTUALNA PREDSTAVITEV CENTRA ZNANOSTI- vstopite!

Trenutno so v teku naslednje ključne aktivnosti:

  • izdelava projektne dokumentacije, pri čemer sta fazi IZP in IDP zaključeni, pričenja se faza DGD
  • izdelava dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, ta je pripravljen za obravnavo na mestnem svetu MOL
  • izdelava investicijske dokumentacije, kjer se zaključuje priprava Predinvesticijske zasnove.

Vizualizacija Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Podatki o projektu:

Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Arhitekti: Dekleva Gregorič arhitekti

Predvideno leto izgradnje: 2023

Velikost objekta: 14.359 m2

Kreativna zasnova in produkcija aplikacije in virtualne predstavitve: a_FRONT powered by Golem Digital

Več informacij: gp.mizs@gov.si.

BREZKOMPROMISNO UDOBJE

/0 Comments/in , /by

KAKOVOSTNA PITNA VODA V STAVBAH

Zdrava, neoporečno pitna voda, ki priteče iz vsake pipe v stavbi, se nam  nemalokrat zdi samoumevno dejstvo.

Oskrba z zdravo pitno vodo preko javnega omrežja, je eden pomembnih temeljev zdravja, in že dolgo prioritetna naloga družbe. Za kakovost vode niso odgovorni samo upravljalci, ki dobavljajo vodo v objekt, temveč tudi vsak lastnik objekta, ki mora zagotoviti vodo, da ustreza zahtevam skladnosti in taka priteče do vsake pipe v objektu.

Zavedati se moramo, da ima katerikoli način oskrbe s pitno vodo tako svoje dobre kot slabe strani. Kot je treba pravilno ravnati s pitno vodo v embalaži, zahteva pravilno obravnavo tudi hišno vodovodno omrežje, npr.: redno izpiranje, poznavanje poteka omrežja, poznavanje uporabljenih materialov, lokalne priprava pitne vode ipd.

Podjetje Viega slovi po svojih inovacijah, kvaliteti in varnosti svojih produktov.

Njeni cevni sistemi za hladno stiskanje omogočajo izvedbo instalacij za različne namene uporabe, pa naj bo to pitna voda, plin, ogrevanje ali druga vrsta uporabe. Posebna naloga, ki si jo je podjetje Viega zadalo, je ohranjanje kakovosti pitne vode. Cevni sistem Viega so uporabili  pri sanaciji vodovodnega omrežja na Onkološkem inštitutu. Zaupali pa so mu tudi investitorji Hotela Intercontinental in OŠ Vižmarje Brod. Projekt Telovadnice Osnovne šole Vižmarje Brod avtorjev Roka Žnidaršiča in Žige Ravnikarja je letos prejel Plečnikovo medaljo za realizacijo.  

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod Arhitektura: Medprostor; Rok Žnidaršič, Žiga Ravnikar Foto: Tadej Bolta

 

Hotel Intercontinental Ljubljana Arhitektura: Ofis arhitekti, Foto: Will Pryce

Tipke za splakovanje brez dotika

Občutljiva WC tipka Viega Visign for Style 25

Uporabna novost za preprečevanje okužb 

Podjetje Viega je zasnovalo nove modele aktivirnih tipk Prevista, ki zagotavljajo varno oddaljenost od bakterij in virusov z enostavno brezkontaktno aktivacijo.

Kako deluje?

Za aktiviranje splakovanja se preprosto pomaknete z dlanjo mimo grafično funkcionalnega polja.

Elektronske aktivirne tipke Prevista omogočajo tudi funkcijo Hygiene +, ki nudi nastavitev različnih intervalov samodejnega izpiranja wc-ja ali pisoar-ja, tudi če uporabnik dalj časa ni prisoten na objektu. S stalno zagotovljenim pretokom vode se v notranji vodovodni instalaciji izognemo prisotnosti bakterij (npr. legionela v bolnišnicah…).

Več lahko najdete na povezavah.

Video prikaz montaže elektronske tipke.

LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

/0 Comments/in , , /by

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!