Članki

NARAVNO PAMETNE IN LEPE HIŠE

Sodobna tehnologija omogoča številne izboljšave in razvoj bivanjskih razmer. Najbolj idealno pa je, če gradbeni materiali sami poskrbijo za vzpostavitev pametnega in zdravega doma. Pa začnimo s citatom profesorja za energijsko učinkovito gradnjo na univerzi v Innsbrucku, dr. Wolfganga Streicherja, ki pravi: »Samo neumne hiše potrebujejo umetno inteligenco«. Poskušali bomo razložiti kaj to pomeni.

Izolacija je pomembna

Toplotna izolacija že dolgo ne pomeni le varčevanja z energijo. Dokazano prinaša številne druge ugodnosti v bivalnem prostoru:

  • zdravo vlažnost,
  • zaščito pred plesnijo,
  • udobno bivalno temperaturo.

Fasadni sistem kot naravna klimatska naprava

Po podatkih raziskovalnega parka lahko izolirane hiše zagotovijo bolj stabilno notranjo temperaturo, zlasti v kombinaciji z masivnimi stenami, kot sta beton in opeka. Nasprotno prihaja v neizoliranih hišah do velikih temperaturnih nihanj. Najmanjša temperaturna nihanja pozimi in poleti so se pojavila v izoliranih betonskih hišah. Spremljanje temperatur na notranji površini obodnih sten je jasno pokazalo, da imajo izolirane hiše stabilnejše površinske temperature. Pa poglejmo rezultate.

Neizolirana hiša porabi 250 odstotkov več energije kot izolirana. Rezultati poskusa v raziskovalnem centru so prepričljivi: pozimi so pri zunanji temperaturi –12 °C simulirali 48-urni popolni izpad gretja. Rezultat je bil pričakovan in hkrati osupljiv: medtem ko je bila temperatura v hišah s toplotno izolacijo tudi po 48 urah brez gretja še vedno od 15 do 17 °C, se je notranjost neizoliranih hiš ohladila na 4 °C, stene pa celo na 1 °C. 

Poleti se zgodba ponovi v obrnjeni smeri. Trditev lahko podkrepimo z rezultati, zbranimi v izjemno vročem poletju leta 2015, ko je zunanja temperatura zraka dosegla 36 °C. Izolirane hiše so imele do 5 °C nižje temperature v notranjosti v primerjavi z neizolirano hišo. Natančneje: v neizoliranih hišah je bila notranja temperatura višja od 30 °C. Notranja temperatura v opečnih ali betonskih hišah z izolacijo pa je v povprečju dosegla 26 °C, kar je še vedno v območju udobja.

Rezultati raziskav so dokaz, da lahko pameten dom ustvarite tudi brez zahtevne tehnologije. Enostaven princip, ki dokazano deluje. Fasadni sistem in masivne stene (večja sposobnost shranjevanja energije)  opravijo svoje. Več izsledkov raziskav najdete tukaj.

Estetski videz

Poleg vpliva na kakovost bivanja ima fasada tisto prvotno lastnost. Primerjamo jo lahko s kožo, saj ščiti zid pred zunanjimi vplivi in zagotavlja estetski videz vašega doma. Fasada je optična vizitka vsake stavbe. Z različnimi strukturami in barvami je mogoče doseči raznolikost.  

Najlepše fasade in zanimive arhitekturne rešitve si lahko ogledate v okviru natečaja Baumit Life Challenge, kjer vsaki dve leti izberejo najboljše evropski projekte. Tudi letos so se trije slovenski arhitekti že tradicionalno uvrstili med najboljših 36 projektov.

Več → Baumit Life Challenge 2020

Hiša z atrijem, Arhitektura d.o.o, foto: Jure Goršič

Oskrbovana stanovanja Murgle 2, LAB arhitekti d.o.o., foto: Žiga Lovšin

Prenova gradu Štanjel, ZVKDS, Arhipelag d.o.o., foto: Miran Kambič

Baumit

ZDRAVE STENE ZA ZDRAVO BIVANJE

Sodobni človek preživi skoraj 90 % časa v zaprtih prostorih, zato kakovost zraka v notranjih prostorih pomembno vpliva na naše počutje, zdravje in kakovost bivanja.

Vlažnost je relativna

Kako dobro se v prostoru počutimo je odvisno od sobne temperature, temperature sten, tal in stropa. Na dobro počutje poleg sobne temperature vpliva tudi ustrezna vlažnost. Najbolj prijetno se počutimo pri relativni zračni vlažnosti od 40 do 60 %. Previsoka vlaga v prostoru lahko povzroči rast plesni, ki povečuje tveganje za nastanek respiratornih bolezni. Po drugi strani ima prenizka vlažnost zraka negativen vpliv na sluznico ter na poslabšanje stanja alergij in astme.

Notranji omet, ki uravnava vlago

Dober mineralni omet deluje kot „blažilec“ za odvečno vlago, saj v kratkem času shrani presežno količino vlage in jo pri nizki zračni vlagi ponovno odda v prostor. Meritve so pokazale, da lahko že zelo tanek sloj mineralnega ometa (od 1,5 do 2 cm) občutno izboljša klimo v prostoru zaradi svoje sposobnosti uravnavanja vlage. Tako zagotavlja enakomerno zračno vlago in s tem tudi zdrav zrak. Bolj kot je učinkovit notranji omet, bolj uravnotežena je klima v prostoru. Sistem Baumit Klima, katerega osnova je paroprepustni in mineralni apneni omet KlimaWhite, ima sposobnost uravnavanja vlage v prostoru. Omet odlikuje tudi visoka vrednost pH, od 12 do 13, ki preprečuje nastanek plesni in deluje antibakterijsko, hkrati pa antistatična površina preprečuje nalaganje prahu. Tako lahko ustvarimo bolj zdravo, čisto in prijetno bivalno okolje.

Video: preizkus sprejemanja vlage – mavčni omet vs. KlimaWhite

Če bi stene spregovorile

…bi z vami delile izsledke iz raziskovalnega centra Viva park, ki je največji tovrstni raziskovalni projekt za primerjavo gradbenih materialov v Evropi. Poglavitna naloga projekta je pridobiti, natančno izmeriti in ovrednotiti vpliv gradbenih materialov na kakovost bivanja. Več na https://baumit.si/

Baumit

DNEVNA SVETLOBA V OTROŠKIH SOBAH

Otroške sobe so prostori, kjer se prepletajo različne dejavnosti, učenje, igra, spanje in počitek, za katere je nujna kakovostna dnevna osvetljenost. In kaj opredeljuje kakovost? Zadostna količina dnevne svetlobe, ustrezen pogled navzven, preprečevanje bleščanja in primerna osončenost. Ko načrtujete otroške sobe pomislite na vse ti štiri kriterije. Količina dneve svetlobe ne vpliva zgolj na zmožnost opravljanja vizualnih opravil, kot npr. branje, temveč tudi na pravilno delovanje cirkadianega ritma. V kolikor za opravljanje vizualnih opravil potrebujemo od 300 do 500 lx na delovni površini je za sinhronizacijo naše biološke ure pomembno, da smo tekom dneva izpostavljeni višjim svetlobnim vrednostim, kot je 1000 lx in več, kar je pogoj tudi za kakovosten spanec. Številne raziskave dokazujejo vpliv dnevne svetlobe na učne sposobnosti otrok, povečano koncentracijo, ki se odraža v hitrejšem reševanju matematičnih nalog in bralnih preizkusov. Glede na to, da smo generacija zaprtih prostorov v katerih preživimo 90% svojega časa, od tega 2/3 doma, je nujno, da je kakovost dnevne svetlobe premišljeno načrtovana.

 

Če je le možno naj v otroške sobe prihaja svetloba preko dveh okenskih odprtin. Tako bo prostor enakomerneje osvetljen in s tem omogočena fleksibilna postavitev pohištva. V prostor pa lahko zajamemo tudi različen tip svetlobe, npr. difuzno severno svetlobo in sončno vzhodno ali zahodno svetlobo. Večina otroških sob se nahaja pod streho, ki je lahko odličen vir dovajanja svetlobe v globje dele prostora ali izkoriščanja sončne energije. V poletnih nočeh pa strešno okno služi tudi za učinkovito ohlajevanje zraka.


Koliko svetlobe bo v sobi zavisi tudi od tega ali prehaja v prostor preko fasadnega okna, frčade ali strešnega okna. Najbolj intenziven vir je strešno okno, ki je obrnjeno prosti soncu, sledi fasadno okno in močno zaostaja frčada. 
Za nemoteno branje, pisanje itd. je nujno omiliti prevelike kontraste, ki utrudijo oči, zato v premislek, kako z notranjimi senčili zasenčiti okno in obenem zagotoviti zatemnitev za dober spanec. Zunanja senčila so nepogrešljiv pripomoček za preprečevanje pregrevanja. V otroških sobah so najpogosteje v uporabi mrežasta senčila, ki prepuščajo svetlobo in hkrati ščitijo pred pregrevanjem.

Enakomerna osvetlitev je dosežena s postavitvijo oken na različne strani. Strešno okno je usmerjeno na jug in dovaja prijetno sončno svetlobo v prostor.

Osvetlitev preko strehe je odličen zenitalni vir scetlobe, zaradi katerega bo soba svetla tudi, kadar bodo spuščene žaluzije na fasadnem oknu.

Iz sobe se odpirajo pogledi na obe strani neba in zajema svetloba preko strešnega okna.

Izkoriščanje pete fasade – strehe za osvetlitev globine otroške sobe.

Okna odpirajo poglede in optično povečajo prostor.

 

Velux Slovenija