Članki

FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE SE ZA LETOS POSLAVLJA

Festival Odprte hiše Slovenije se za letos poslavlja!

Hvala vsem obiskovalcem, arhitektom, lastnikom, OHS prostovoljcem in ostalim sodelujočim za nepozabne izkušnje v arhitekturi.

Kmalu se spet vidimo!

 

Dogodke tekom leta spremljajte na naših družbenih omrežjih Facebook in Instagram ter naši spletni strani.

 

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2021

“Odprte hiše Slovenije so festival, ki odstira prostore nastale v tesnem in tvornem sodelovanju arhitekta, naročnika in izvajalca. Trikotnik, ki je vselej pomemben zato, da prostor postane arhitektura. Arhitektura, ki združuje znanost, tehniko in umetnost z namenom ustvarjati kakovostna okolja za človeško prebivanje in delovanje. Dobre arhitekture zato ne moramo razumeti le s prebiranjem knjig in revij, moramo jo začutiti, vstopiti vanjo, da nas prevzame. Festival OHS ponuja to edinstveno priložnost za obisk in doživetje prostora arhitekture ter smelih zunanjih ureditev. Na ta način festival ozavešča in izobražuje širšo družbo, jo napeljuje k hrepenenju po dobri arhitekturi, tisti, ki je po besedah Vitruvija sestav uporabnosti, trdnosti in lepote. OHS ponuja edinstveno izkušnjo arhitekture prostora, ki je neizbežen, ki daje okvir našim dejavnostim, ki je vedno tu in za vse.” (Polona Filipič o festivalu OHS)


Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki je izbrala objekte, ki jih bomo od 17. do 19. septembra predstavili na 12. festivalu Odprte hiše Slovenije.

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki s svojo pojavnostjo v prostoru pomenijo kakovostni presežek, so primer odlične slovenske arhitekture, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja šest članov, ki delujejo na področju arhitekture, umetnosti in oblikovanja.


 

Doc. Robert Potokar, arhitekt

Robert Potokar je arhitekt rojen leta 1965. Vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih izpeljala skupaj, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Vidnejša skupna izvedena dela so: poslovno-stanovanjski objekt Mandrač v Kopru, Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Poslovna šola Bled, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Poslovni objekt Masarykova F1 in F2 v Ljubljani in stanovanjska stolpnica C v naselju Majske poljane v Novi Gorici.

Z drugimi soavtorji je na javnih natečajih prejel 13 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, Osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekte v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in ureditve zunanjih površin Škofje Loke ter Ajdovščine, Poslovni center Vrelec v Rogaški Slatini in naravovarstveni Bobrov center v Nimnem pri Rogaški Slatini.

Z različnimi skupinami soavtorjev je prejel več nagrad, med njimi: priznanje Piranesi leta 1996 in 1998, nagrado Piranesi leta 2004, zlati svinčnik ZAPS leta 2007, 2008, 2015 in 2019 ter leseno ikono 2017. Leta 2018 in 2020 je dobil nagrado za urbani prostor na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu.

Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. Izdal je knjigo Arhitekturni vodnik po Gorenjski, za kar je leta 2003 prejel Plečnikovo medaljo. Leta 2008 sta s Špelo Kuhar izdala arhitekturni vodnik Gremo v mesto Ljubljana in leta 2020 knjigo Zgodbe slovenske arhitekture.

Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer je leta 2015 pridobil naziv docent. Leta 2020 je bil gostujoči predavatelj na FH Kaernten v Spitallu v Avstriji.

 

Katjuša Kranjc, arhitektka in oblikovalka

Katjuša Kranjc je arhitektka, ki se je uveljavila tudi kot produktna in grafična oblikovalka. Po diplomi iz arhitekture, se je umetnosti grafičnega oblikovanja učila pri dveh največjih slovenskih mojstrih – Matjažu Vipotniku in prof. Ranku Novaku.

Je ustanoviteljica Rakete, biroja za komunikacijo, ki jo od leta 2005 usmerja s partnerjem Rokom Kuharjem. Leta 2017 sta skupaj lansirata še blagovno znamko PIKKA, ki jo uporabljata kot platformo za uresničevanje svojih sanj.

Fokus njenega delovanja so pretežno notranji prostori in oblikovanje predmetov za njih. Pri oblikovanju prostorov veliko pozornosti namenja ravnovesju – skrbi za ravnovesje med zunaj in znotraj, med starim in novim, med zasebnim in javnim, med funkcionalnim in poetičnim… Predmete oblikuje tako za svoje prostore, kot tudi za serijsko proizvodnjo. Vedno znova jo navdušuje reševanje vsakodnevnih zadreg doma, ko jih reši jih rada zapakira v lepo obliko, da jih lahko uporabljajo tudi drugi. Materiale za njih ponavadi izbira z dotikom. Stvari obravnavna celostno, zato še vedno velikokrat oblikuje tudi vizualne podobe.

Njena dela so redno razstavljena in objavljena v Sloveniji in čez mejo. Svoje znanje prenaša občasno kot vabljena profesorica, redno na mlajše sodelavce pa znotraj svojega biroja. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade na področju oblikovanja predmetov, prostorov in grafičnega oblikovanja. Posebej ponosna je na RED DOT, GERMAN DESIGN AWARD, EUROPEN PRODUCT DESIGN AWARD in seveda tudi obeh nagrad za INTERIER LETA v Sloveniji

Ker meni, da je oblikovanje notranjih prostorov podcenjeno, je članica IO Društva arhitektov Ljubljana ter predstavnica regije Ljubljana v skupščini ZAPS, kjer s svojimi pobudami poskuša spremeniti pogled na to področje. Je tudi članica strokovne komisije investitorjev za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih pri Ministrstvo za kulturo ter članica strokovne komisije za vizualne umetnosti na MOL.

 

Doc. dr. Boštjan Bugarič, arhitekt

Boštjan Bugarič je arhitekt, raziskovalec in urednik odprtokodnega arhitekturnega portala Architectuul v Berlinu.

Od leta 2000 vodi KUD C3, kolektiv za raziskovanje urbanih skupnosti, nagrajen z Zlato kocko za projekt Javno mesto – Zalograd v Ljubljani in leta 2013 predstavljen na U3 – Trienalu slovenske sodobne umetnosti v MSUM+ v Ljubljani.

Med leti 2008-11 je bil aktiven predsednik Društva arhitektov obale. Umetniške in participatorne projekte je razvijal na različnih rezidencah v New Yorku, Londonu, Berlinu in Mexico Cityju. Na Univerzi na Primorskem je koordiniral akreditacijo in ustanovitev Fakultete za grajeno okolje, kot docent je predaval je na Fakulteti za humanistične študije, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ALUO v Ljubljani, Parsons The New School of Design v New Yorku in bil gostujoči kritik na Cornellu v Rimu.

Z Architectuulom sodeluje v partnerstvih z različnimi organizacijmi kot platforma Future Architecture, Docomomo, Center za Centralno Evropsko Arhitekturo, EPK Kaunas 2022 in Kosovsko arhitekturno fundacijo. Leta 2019 je v Kopru ustanovil kolektiv Avtomatik Delovišče s spletnim portalom za prostorske tematike Zbirnik.

 

Doc. mag. Polona Filipič, arhitektka

Polona Filipič je magistrirala na Berlage Institute, podiplomskem laboratoriju za arhitekturo v Rotterdamu, na Nizozemskem. S kolegom Petrom Šenkom je ustanovila arhitekturni biro Studio Stratum, v okviru katerega je prejela pomembne strokovne nagrade, kot so srebrno priznanje za inovacijo za objekt Akvarija v Postojnski jami (2010); mednarodno arhitekturno nagrado Gubbio ter nominacijo za nagrado Europa Nostra Awards za projekt prenove arheoloških parkov: Emonska hiša na Mirju in Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani (2013, 2014); nagrada les v mestu – ikona 2015, Iconic Award 2015; nominacija German Design Award za projekt Turistično informacijski center v Postojni (2015)…

Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot docentka za področje arhitekture in urbanizma vodi predmet Urbanistično oblikovanje ter seminar projektiranja za arhitekturo in urbanizem. 

Je pooblaščena arhitektka in članica ZAPS, aktivno deluje v izvršnem odboru Društva primorskih arhitektov (DPA), je članica Strokovnega urbanističnega sveta Občine Bled, predsednica komisije za prostorski razvoj na Mestni občini Nova Gorica in drugih združenjih. 

Je soustanoviteljica Zavoda Center Arhitekture in kot članica strokovnega odbora programa Arhitektura in otroci leta 2013 prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. 

Je avtorica več razstavljenih, objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih projektov in študij. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi pomembne domače in mednarodne delavnice. Je avtorica/soavtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja ter prejemnica več strokovnih nagrad in priznanj na javnih arhitekturno urbanističnih natečajih.

 

Boris Beja, umetnik

Boris Beja je najprej diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika leta 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, med njimi je leta 2012 prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (ALUO). V istem letu pa je bil tudi prejemnik Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in se podeljuje za izjemen dosežek s katerim se prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju v Republiki Sloveniji.

V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor, v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2010 do 2013 je redno objavljal prispevke s področja vizualne kulture na portalu Planet Siol.net. Od leta 2014 do 2017 je bil asistent umetniškega vodje Galerije Škuc.

Od leta 2017 je strokovni sodelavec pri pripravi kulturnih programov v Javnem zavodu Pionirski dom. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Leta 2017 je prejel prvo nagrado za projekt Space in Between v Leipzigu, ki jo je podelila Fundacija Doris-Wuppermann- Stiftung, iz Münchena. Živi in dela v Ljubljani.

 

Eva Eržen, arhitektka, vodja programa OHS 

Eva Eržen je arhitektka. Magistrirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je kot soavtorica arhitekturne razstave in pilotne raziskave En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška prejela Študentsko Plečnikovo priznanje.

Od leta 2019 je zaposlena v Zavodu Afront, kjer se ukvarja za različnimi projekti. Med drugim snuje program arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, sodeluje pri kuriranju in organizaciji različnih arhitekturnih razstav in dogodkov ter je članica ožje ekipe prvega arhitekturnega podkasta Odprto. 

RAZPIS ZA PRIJAVO PROJEKTOV NA 12. FESTIVAL OHS

Drage arhitektke in arhitekti, krajinske arhitektke in krajinski arhitekti, investitorke in investitorji, izvajalke in izvajalci, lastnice in lastniki ter uporabniki odlične arhitekture, vabimo vas, da svoje uspešne, zanimive in nove projekte predlagate za program festivala ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2021.

V letu 2021 bomo festival organizirali predvidoma konec maja. Upoštevali bomo takratne obvezne ukrepe in se stanju ustrezno prilagodili s formatom festivala. Naša želja in poslanstvo je predstavitev kakovostne slovenske arhitekture v živo, vendar se bomo razmeram prilagodili s kombinacijo ogledov »in situ« in digitalnim programom, če bo to potrebno. Vsako leto želimo izpostaviti kakovostne arhitekturne rešitve, ki so bistveno vplivale na razvoj in podobo grajenega prostora v Sloveniji.

Oddaja projektov je odprta do 31. 3. 2021 in poteka preko spletnega obrazca:

https://www.odprtehiseslovenije.org/prijava/

 

Strokovna žirija bo med prispelimi predlogi izbrala najbolj zanimive, kakovostne in odmevne projekte, ki bodo umeščeni v program OHS 2021. Izbrani projekti bodo na festivalu brezplačno odprti za širšo javnost in predstavljeni na naši spletni platfomi Slovenska arhitektura.

S festivalom OHS promoviramo kakovostno slovensko arhitekturo, osveščamo splošno javnost o pomenu in koristih dobro oblikovanih prostorov ter dvigujemo kulturo bivanja v Sloveniji. Festival OHS tako skozi odlično domačo arhitekturo povezuje projektante, izvajalce, gradbena podjetja, investitorje in vse druge zainteresirane.

Več informacij o prijavi predlogov, izboru projektov ter poteku festivala OHS najdete na naslednjih straneh:

Veselimo se vaših odličnih projektov!

CUKRARNA: NOVA KATEDRALA UMETNOSTI V LJUBLJANI – Podkast ODPRTO #13

V 13. oddaji podkasta ODPRTO z različnimi sogovorniki raziskujemo zgodbe prenove Cukrarne.

Cukrarna je zagotovo najbolj pričakovan projekt prenove v Ljubljani. Stavba je bila zgrajena v začetku 19. stoletja kot rafinerija sladkorja.
Za nujnost prenove in ohranitve kulturnega spomenika se je leta 2009 odločila Mestna občina Ljubljana in razpisala natečaj, kjer je arhitekturni biro Scapelab zmagal s predlogom, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. S prenovo želijo vzpostaviti pomemben evropski umetnostni center za razvoj in preizkušanje sodobnih galerijskih praks, Ljubljano pa postaviti na svetovni umetniški zemljevid.

Pogovarjamo se z arhitektom Markom Studnom (Scapelab), Blažem Peršinom (direktor MGML)in Alenko Gregorič (umetniška vodja Galerije Cukrarna).


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

KAKO ARHITEKTURA USTVARI DOM Z MATEJEM GAŠPERIČEM – Podkast ODPRTO #12

V 12. oddaji podkasta ODPRTO se z arhitektom Matejem Gašperičem pogovarjamo o njegovem poslanstvu, filozofiji dela in procesu arhitekturnega snovanja.

Matej Gašperič od leta 2007 projektira hiše, ki so med širšo javnostjo poznane po zanimivih imenih: Hiša za najlepša leta, Hiša za pet in ves svet…če naštejemo najbolj poetična imena. Matej Gašperič je po diplomi na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, zaradi svoje podjetniške narave ustanovil svoje podjetje, specializirano za interaktivne digitalne medije. Uspešno poslovno zgodbo je zavestno zaključil, ko se je udeležil slovitega Masterclassa Glenna Murcutta v Avstraliji in nato ustanovil Biro Gašperič. 

Ljubezen do dela z resničnimi ljudmi je usmeril v načrtovanje individualnih družinskih hiš, ki so zgrajene z mislijo na trajnost in ekologijo, z velikim poudarkom na želje njihovih stanovalcev. 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

OHS AWARD 2020

Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2020!

Nagrada OHS AWARD je prva slovenska arhitekturna nagrada po izboru najširše javnosti najboljšim realiziranim objektom in zunanjim ureditvam ter njihovim avtorjem, naročnikom in izvajalcem. Letos je bilo v desetih dneh oddanih več kot 5.400 glasov. Med 93 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost za najboljše izbrala Šolsko knjižnico na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani (kategorija Javni objekt), Hišo DMD (kategorija Zasebni objekt) ter Park ob Semedelski promenadi (kategorija Zunanja ureditev). Podelili smo tudi Posebno priznanje, ki ga letos prejme Islamski versko-kulturni center.

Vsem nagrajencem čestitamo!

 

ODLIČEN PROJEKT 2020

Šolska knjižnica na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani

Avtor: Curk arhitektura d.o.o.

Investitor: Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana

Izvajalec: Arba Plus d.o.o.

Šolska knjižnica na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani, foto: Nika Curk

 

ODLIČEN PROJEKT 2020

Hiša DMD

Avtor: Fabrikat arhitektura

Investitor: Dani in Miro Draksler

Izvajalca: Alfa Natura d.o.o. in Sebena – kreativno mizarstvo

Hiša DMD, foto: Ajda Merslavič

 

ODLIČEN PROJEKT 2020

Park ob Semedelski promenadi

Avtor arhitekture: Enota d.o.o.

Avtor zasaditve: Spicy Garden

Investitor: Mestna občina Koper

Izvajalec: Grafist d.o.o.

Park ob Semedelski promenadi, foto: Miran Kambič

 

POSEBNO PRIZNANJE 2020

Islamski versko-kulturni center

Avtor: Bevk Perović arhitekti

Investitor: Islamska skupnost v Republiki Sloveniji

Islamski versko-kulturni center, foto: David Schreyer

 

Pokrovitelji nagrade OHS AWARD:

DANES JE OTVORITEV 11.ARHITEKTUREGA FESTIVALA

Dragi obiskovalci in obiskovalke!

Od danes pa vse do nedelje bo po vsej Sloveniji potekal edini slovenski arhitekturni festival, ki odpira vrata odlične arhitekture na 90 različnih lokacijah. Veseli smo, da je zanimanje za spoznavanje in raziskovanje odličnih arhitektur, prostorskih ureditev in krajine tako veliko. Letošnja tema festivala «Arhitektura za prihodnje generacije« še posebej aktualno nagovarja naše odločitve o posegih v prostor, o stanovanjski politiki in odgovornem odnosu do širše družbe in okolja, v katerem živimo.

Veseli smo, da festival kot tudi arhitektura pridobivata pravo mesto v naši družbi. Zato smo podpore države, mesta Ljubljane in podjetij iz vse Slovenije tako zelo veseli. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, ki nam s svojim zanimanjem za oglede, vedno znova dajete spodbudo in osmislite festival. Zahvaljujemo se prostovoljcem, ki po celotni državi pomagajo odpreti vrata in gostoljubno vodijo obiskovalce po arhitekturi.

Letošnji festival otvarjata g. Danilo Ranc, direktor Direktorata za lesarstvo pri MGRT in g. Tomaž Kostanjevec, v.d.direktorja Javne agencije SPIRIT.

Zahvaljujemo se podjetjem za podporo in vas z veseljem pričakujemo na ogledih.

Pomladi 2021 pa že napovedujemo 100 novih arhitekturnih ogledov. Se vidimo!

 

Tudi letos bomo skupaj z obiskovalci in zainteresirano javnostjo podelili nagrado OHS AWARD za najboljšo stavbo in zunanjo ureditev.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke in zunanje ureditve avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Nominirani so vsi projekti, ki jih strokovna žirija uvrsti v letni program festivala. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog. Vabljeni h glasovanju!

 

LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!

VIRTUALNI OGLED FESTIVALA OHS 2020

Vabljeni k virtualnemu ogledu festivala OHS 2020 – v petek, 17. 4. po 17. uri!

 

V vikendu, ki sledi, bi morali organizirati 11. festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šestčlanska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

 

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi 

in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program.

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje, pa bomo festival v živo izpeljali med 25. in 27. septembrom 2020.

 

 

 

FESTIVAL OHS JE PRESTAVLJEN

Dragi prijatelji in obiskovalci festivala Odprte hiše Slovenije!

Zaradi trenutnih razmer v zvezi z virusom COVID-19 smo se odločili, da festival prestavimo. Želimo si, da festival poteka v sproščenem in predvsem zdravem vzdušju. Dogodek bo predvidoma potekal od 25.9.-27.9 2020. Stanje in priporočila podrobno spremljamo, zato vas bomo o vsakršni spremembi  in morebitnem daljšem zamiku obveščali sproti. 

Odprte hiše temeljijo na približevanju arhitekture najširši javnosti in omogočajo pristno izkušnjo v prostoru. Mesta predstavljajo temeljno dobrino, ki nam omogoča družbeno udejstvovanje, srečevanja in spontane interakcije, kar predstavlja temelj družbenega življenja. To je v zdajšnjih razmerah okrnjeno, vendar ne dvomimo, da se bomo kmalu lahko zopet srečali kot prebivalci, sosedi in raziskovalci arhitekture.

V tem času vas vabimo, da obiščete našo spletno stran in nas spremljate na družbenih omrežjih, mi pa se bomo potrudili, da vam predstavimo čim več zanimivih vsebin.

Ostanite zdravi in nudite podporo ljudem okrog sebe. Ko se mesta in stavbe ponovno odprejo, pa bomo z vami!

Ekipa OHS