Članki

Prenovljena secesijska hisa na Ulici talcev 4 v Ljubljani - vrtna fasada

OGLED PRENOVLJENE SECESIJSKE HIŠE V LJUBLJANI

V petek, 7. junija 2019, smo v sklopu praznovanja svetovnega dneva art nouveau – nove umetnosti organizirali ogled prenove secesijske hiše na Ulici talcev 4 v Ljubljani.

Skozi leta 2008 prenovljeno hišo nas je vodil avtor prenove arhitekt Jurij Kobe iz biroja Atelier arhitekti, svoje zanimive anekdote o objektu pa sta z nami delila tudi lastnik hiše g. Otmar Kugovnik ter slovenski predstavnik mreže, ki koordinira svetovni dan art nouveauja – RANN (Reseau Art Nouveau Network), Karel Pollak

Ogled secesijske hiše na Ulici talcev 4 v Ljubljani je vodil avtor projekta, arhitekt Jurij Kobe iz biroje Atelier arhitekti
Poln vrt radovednih obiskovalcev.

Kot za mnoge druge secesijske objekte v Sloveniji, je tudi za tega na Ulici talcev 4 v Ljubljani značilno, da secesija pride do izraza predvsem na fasadi. Ob tem je izvorna hiša imela dokončane le 3 fasade – cestno, ki je reprezentativna, ter obe stranski. Četrto, vrtno fasado, ob izgradnji hiše niso dokončali, kar tudi pomeni, da objekt ni imel pravega stika z vrtom.

Ob nakupu hiše je bila ta v zelo osiromašenem stanju. Veliko je bilo tudi neprimernih elementov, ki so nastali zaradi nepremišljenih posegov skozi zgodovino. Prostorsko gledano je bila hiša tipično malomeščanska, saj je bil kvadraten tloris razdeljen na 4 kvadrante – prostore.

Investitor Otmar Kugovnik, ki je nedavno prejel prvo nagrado OHS AWARD za odličnega invetitorja za projekt prenove domačije Vrlovčnik, si je s prenovo želel predvsem sodobnega bivanja. Pri tem je bila želja maksimalno izkoristiti volumen objekta ter povezati hišo z vrtom.

Ker se ni pričakovalo, da se hišo obnovi v izvorni obliki, temveč prilagodi sodobnim potrebam, pri tem pa ne spremeni občutka in secesijskih elementov, je bilo konstruktivno sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije nujno potrebno.

Prenova secesijske hiše na Ulici talcev 4 v Ljubljani
Prenovljena in dokončana zadnja fasada hiše, ki se povezuje z vrtom. Nad vencem se vidi dodan kovinski napušč.

Pri prenovi se je ohranila vsa konstrukcija, leseni stropovi pa so se ojačali z vprežno betonsko konstrukcijo. Za večji izkoristek hiše se je razširila klet, v kateri so svoje mesto našli delovna soba, domači fitnes ter servisni prostori. Z zvišanjem strehe pa se je povečala tudi uporabnost podstrehe.

Pri tem je nastala dilema, kako estetsko rešiti višinsko razliko med vencem in robom strehe. Dilemo so avtorji rešili s kovinskim napuščem, ki kot sodobna interpretacija secesijskega elementa vrača hiši dostojanstvo.

V notranjosti je bilo zaradi sodobnega bivanja potrebno nekatere prostore združiti v večje, večina notranje opreme pa je bilo narejeno po meri. Zaradi odsotnosti secesijskih elementov v interierju, so le-te dodali v sklopu prenove.

Poglobljen vrt deluje bolj prostorno in ustvarja stik s kletjo.

Posebno pozornost pri prenovi je dobila vrtna fasada. Na povečanem kletnem delu hiše stoji kovinska konstrukcija za teraso in balkon. Sam vrt pa je v naklonu poglobljen proti kleti, s čimer je ustvarjen stik s terenom.

Zaradi tega deluje vrt bolj prostorno kot je v resnici iz delovne sobe pa dopušča umirjene poglede na zelene površine.

Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti projekta je celoten proces, od prve ideje do končane prenove, trajal skoraj 10 let. Kljub dolgemu in napornemu sodelovanju sta investitor in arhitekt ostala v zelo dobrih odnosih in še danes ohranjata prijateljske stike. Investitor je za hišo dejal, da je v njej čudovito živeti. Z njegovim mnenjem so se po ogledu objekta strinjali tudi obiskovalci.

Projekt prenove secesijske hiše najdete tudi v našem spletnem katalogu slovenske arhitekture, kratek izsek o praznovanju svetovnega dne art nouveuaja pa najdete na tej povezavi.