Preskoči na vsebino

Strokovna žirija festivala OHS 2021

“Odprte hiše Slovenije so festival, ki odstira prostore nastale v tesnem in tvornem sodelovanju arhitekta, naročnika in izvajalca. Trikotnik, ki je vselej pomemben zato, da prostor postane arhitektura. Arhitektura, ki združuje znanost, tehniko in umetnost z namenom ustvarjati kakovostna okolja za človeško prebivanje in delovanje. Dobre arhitekture zato ne moramo razumeti le s prebiranjem knjig in revij, moramo jo začutiti, vstopiti vanjo, da nas prevzame. Festival OHS ponuja to edinstveno priložnost za obisk in doživetje prostora arhitekture ter smelih zunanjih ureditev. Na ta način festival ozavešča in izobražuje širšo družbo, jo napeljuje k hrepenenju po dobri arhitekturi, tisti, ki je po besedah Vitruvija sestav uporabnosti, trdnosti in lepote. OHS ponuja edinstveno izkušnjo arhitekture prostora, ki je neizbežen, ki daje okvir našim dejavnostim, ki je vedno tu in za vse.” (Polona Filipič o festivalu OHS)


Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki je izbrala objekte, ki jih bomo od 17. do 19. septembra predstavili na 12. festivalu Odprte hiše Slovenije.

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki s svojo pojavnostjo v prostoru pomenijo kakovostni presežek, so primer odlične slovenske arhitekture, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja šest članov, ki delujejo na področju arhitekture, umetnosti in oblikovanja.


 

Doc. Robert Potokar, arhitekt

Robert Potokar je arhitekt rojen leta 1965. Vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih izpeljala skupaj, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Vidnejša skupna izvedena dela so: poslovno-stanovanjski objekt Mandrač v Kopru, Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Poslovna šola Bled, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Poslovni objekt Masarykova F1 in F2 v Ljubljani in stanovanjska stolpnica C v naselju Majske poljane v Novi Gorici.

Z drugimi soavtorji je na javnih natečajih prejel 13 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, Osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekte v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in ureditve zunanjih površin Škofje Loke ter Ajdovščine, Poslovni center Vrelec v Rogaški Slatini in naravovarstveni Bobrov center v Nimnem pri Rogaški Slatini.

Z različnimi skupinami soavtorjev je prejel več nagrad, med njimi: priznanje Piranesi leta 1996 in 1998, nagrado Piranesi leta 2004, zlati svinčnik ZAPS leta 2007, 2008, 2015 in 2019 ter leseno ikono 2017. Leta 2018 in 2020 je dobil nagrado za urbani prostor na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu.

Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. Izdal je knjigo Arhitekturni vodnik po Gorenjski, za kar je leta 2003 prejel Plečnikovo medaljo. Leta 2008 sta s Špelo Kuhar izdala arhitekturni vodnik Gremo v mesto Ljubljana in leta 2020 knjigo Zgodbe slovenske arhitekture.

Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer je leta 2015 pridobil naziv docent. Leta 2020 je bil gostujoči predavatelj na FH Kaernten v Spitallu v Avstriji.

 

Katjuša Kranjc, arhitektka in oblikovalka

Katjuša Kranjc je arhitektka, ki se je uveljavila tudi kot produktna in grafična oblikovalka. Po diplomi iz arhitekture, se je umetnosti grafičnega oblikovanja učila pri dveh največjih slovenskih mojstrih – Matjažu Vipotniku in prof. Ranku Novaku.

Je ustanoviteljica Rakete, biroja za komunikacijo, ki jo od leta 2005 usmerja s partnerjem Rokom Kuharjem. Leta 2017 sta skupaj lansirata še blagovno znamko PIKKA, ki jo uporabljata kot platformo za uresničevanje svojih sanj.

Fokus njenega delovanja so pretežno notranji prostori in oblikovanje predmetov za njih. Pri oblikovanju prostorov veliko pozornosti namenja ravnovesju – skrbi za ravnovesje med zunaj in znotraj, med starim in novim, med zasebnim in javnim, med funkcionalnim in poetičnim… Predmete oblikuje tako za svoje prostore, kot tudi za serijsko proizvodnjo. Vedno znova jo navdušuje reševanje vsakodnevnih zadreg doma, ko jih reši jih rada zapakira v lepo obliko, da jih lahko uporabljajo tudi drugi. Materiale za njih ponavadi izbira z dotikom. Stvari obravnavna celostno, zato še vedno velikokrat oblikuje tudi vizualne podobe.

Njena dela so redno razstavljena in objavljena v Sloveniji in čez mejo. Svoje znanje prenaša občasno kot vabljena profesorica, redno na mlajše sodelavce pa znotraj svojega biroja. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade na področju oblikovanja predmetov, prostorov in grafičnega oblikovanja. Posebej ponosna je na RED DOT, GERMAN DESIGN AWARD, EUROPEN PRODUCT DESIGN AWARD in seveda tudi obeh nagrad za INTERIER LETA v Sloveniji

Ker meni, da je oblikovanje notranjih prostorov podcenjeno, je članica IO Društva arhitektov Ljubljana ter predstavnica regije Ljubljana v skupščini ZAPS, kjer s svojimi pobudami poskuša spremeniti pogled na to področje. Je tudi članica strokovne komisije investitorjev za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih pri Ministrstvo za kulturo ter članica strokovne komisije za vizualne umetnosti na MOL.

 

Doc. dr. Boštjan Bugarič, arhitekt

Boštjan Bugarič je arhitekt, raziskovalec in urednik odprtokodnega arhitekturnega portala Architectuul v Berlinu.

Od leta 2000 vodi KUD C3, kolektiv za raziskovanje urbanih skupnosti, nagrajen z Zlato kocko za projekt Javno mesto – Zalograd v Ljubljani in leta 2013 predstavljen na U3 – Trienalu slovenske sodobne umetnosti v MSUM+ v Ljubljani.

Med leti 2008-11 je bil aktiven predsednik Društva arhitektov obale. Umetniške in participatorne projekte je razvijal na različnih rezidencah v New Yorku, Londonu, Berlinu in Mexico Cityju. Na Univerzi na Primorskem je koordiniral akreditacijo in ustanovitev Fakultete za grajeno okolje, kot docent je predaval je na Fakulteti za humanistične študije, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ALUO v Ljubljani, Parsons The New School of Design v New Yorku in bil gostujoči kritik na Cornellu v Rimu.

Z Architectuulom sodeluje v partnerstvih z različnimi organizacijmi kot platforma Future Architecture, Docomomo, Center za Centralno Evropsko Arhitekturo, EPK Kaunas 2022 in Kosovsko arhitekturno fundacijo. Leta 2019 je v Kopru ustanovil kolektiv Avtomatik Delovišče s spletnim portalom za prostorske tematike Zbirnik.

 

Doc. mag. Polona Filipič, arhitektka

Polona Filipič je magistrirala na Berlage Institute, podiplomskem laboratoriju za arhitekturo v Rotterdamu, na Nizozemskem. S kolegom Petrom Šenkom je ustanovila arhitekturni biro Studio Stratum, v okviru katerega je prejela pomembne strokovne nagrade, kot so srebrno priznanje za inovacijo za objekt Akvarija v Postojnski jami (2010); mednarodno arhitekturno nagrado Gubbio ter nominacijo za nagrado Europa Nostra Awards za projekt prenove arheoloških parkov: Emonska hiša na Mirju in Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani (2013, 2014); nagrada les v mestu – ikona 2015, Iconic Award 2015; nominacija German Design Award za projekt Turistično informacijski center v Postojni (2015)…

Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot docentka za področje arhitekture in urbanizma vodi predmet Urbanistično oblikovanje ter seminar projektiranja za arhitekturo in urbanizem. 

Je pooblaščena arhitektka in članica ZAPS, aktivno deluje v izvršnem odboru Društva primorskih arhitektov (DPA), je članica Strokovnega urbanističnega sveta Občine Bled, predsednica komisije za prostorski razvoj na Mestni občini Nova Gorica in drugih združenjih. 

Je soustanoviteljica Zavoda Center Arhitekture in kot članica strokovnega odbora programa Arhitektura in otroci leta 2013 prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. 

Je avtorica več razstavljenih, objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih projektov in študij. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi pomembne domače in mednarodne delavnice. Je avtorica/soavtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja ter prejemnica več strokovnih nagrad in priznanj na javnih arhitekturno urbanističnih natečajih.

 

Boris Beja, umetnik

Boris Beja je najprej diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika leta 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, med njimi je leta 2012 prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (ALUO). V istem letu pa je bil tudi prejemnik Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in se podeljuje za izjemen dosežek s katerim se prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju v Republiki Sloveniji.

V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor, v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2010 do 2013 je redno objavljal prispevke s področja vizualne kulture na portalu Planet Siol.net. Od leta 2014 do 2017 je bil asistent umetniškega vodje Galerije Škuc.

Od leta 2017 je strokovni sodelavec pri pripravi kulturnih programov v Javnem zavodu Pionirski dom. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Leta 2017 je prejel prvo nagrado za projekt Space in Between v Leipzigu, ki jo je podelila Fundacija Doris-Wuppermann- Stiftung, iz Münchena. Živi in dela v Ljubljani.

 

Eva Eržen, arhitektka, vodja programa OHS 

Eva Eržen je arhitektka. Magistrirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je kot soavtorica arhitekturne razstave in pilotne raziskave En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška prejela Študentsko Plečnikovo priznanje.

Od leta 2019 je zaposlena v Zavodu Afront, kjer se ukvarja za različnimi projekti. Med drugim snuje program arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, sodeluje pri kuriranju in organizaciji različnih arhitekturnih razstav in dogodkov ter je članica ožje ekipe prvega arhitekturnega podkasta Odprto.