Preskoči na vsebino

Strokovna žirija festivala OHS 2020

Objekte, ki so vsako leto uvrščeni v program festivala Odprte hiše Slovenije, vsakič izbere druga strokovna žirija. Za letošnji festival, ki bo potekal med 17. in 19. aprilom 2020, bodo presežke slovenske arhitekture izbirali Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik in Anja Planišček.

zirija-festival-ohs-2020

Naloga strokovne žirije je izluščiti objekte in zunanje ureditve, ki izstopajo iz povprečja in predstavljajo odlično slovensko arhitekturo. Pri svojem delu žirija upošteva več kriterijev, med njimi so umetniška vrednost, likovna izraznost, funkcionalnost in uporabnost, trajnost, tehnologija, družbeni pomen, odnos do obstoječega prostora ter še mnogi drugi.

Letošnja 6-članska žirija je sestavljena iz 5 članov, ki delujejo na področju urejanja prostora in enem članu festivala OHS. Člani oz. članice strokovne žirije 11. festivala OHS so:

Dr. Jure Kotnik, arhitekt

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Jure-Kotnik

Jure Kotnik, arhitekt in urednik, je avtor več odmevnih arhitekturnih projektov, kot so kontejnerski vikend 2+, mobilni svetilnik v Parizu, trgovine Frau Gerolds Garten v Zurichu, Športni vrtec v Minsku ali Odprti vrtec Šmartno. Je avtor več strokovnih člankov in knjig, med njimi prve knjige s področja kontejnerske arhitekture, za katero je leta 2009 prejel Plečnikovo medaljo.

Od leta 2011 deluje kot svetovalec za arhitekturo pri Svetovni banki in Razvojni banki Sveta Evrope (CEB). Leta 2012 je kot gostujoči profesor predaval na Ecole Speciale d’Architecture v Parizu. V letu 2017 je bil nagrajen z zlato medaljo bienala v Minsku, v letu 2018 pa z nagrado Europe 40 Under 40 – nagrado za najbolj inovativne mlade arhitekte in oblikovalce v Evropi.

Alenka Korenjak, arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Alenka-Korenjak

Alenka Korenjak je po diplomskem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani nadaljevala z delom v arhitekturnih pisarnah Henke Schreieck in PPAG na Dunaju. Že med delom v tujini je v Ljubljani soustanovila skupino prostoRož (2004), kjer deluje kot vodja projektov. Je tudi soustanoviteljica in projektantka v arhitekturnem biroju Kombinat arhitekti (2008).

Njena pot se giblje med arhitekturo, urbanizmom in urbanimi politikami, od dela na terenu s prebivalci, projektiranja, raziskovanja, zagovorništva do svetovanja občinam. Pri svojem delu išče in vzpostavlja kreativne prakse, ki povezujejo arhitekturo, potrebe in želje prebivalcev ter strategije odločevalcev.

Verjame v arhitekturo, ki dviguje kakovost življenja, je prijazna do okolja, izboljšuje prostor in služi javnemu interesu. Trenutno je predsednica Regijskega odbora Ljubljana pri ZAPS in članica fokusne skupine za javni prostor v projektu Ljubljana – Evropska prestolnica kulture 2025.

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Matjaz-Ursic

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič je zaposlen na Univerzi v Ljubljani. V prvi vrsti se ukvarja z raziskovanjem procesov družbeno-kulturne preobrazbe mest in sodobnih urbanih fenomenov v kontekstu procesov globalizacije. Predava na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za arhitekturo, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Biotehnični fakulteti in Visoki šoli za dizajn. Trenutno se še posebej posveča komparativnim študijam prostorskih in okoljskih sprememb v Vzhodni Aziji in Evropi.

Kot raziskovalec in predavatelj je deloval na vrsti vzhodno-azijskih univerz (Tokyo Metropolitan University, University of Seoul, Soongsil University, Kwangwoon University, National Cheng Kung University itd.) in je vključen v vrsto mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, ki se ukvarjajo z revitalizacijo in spreminjanjem vloge mestnih središč (npr. UEL – Urban Education Live – program Smart Urban Futures ERA-NET, ERDF; GETM3 – Global Talent Management – program H2020, RISE; NRF Joint Research Program South Korea – EU itd.).

Sodeluje tudi v uredniških odborih znanstvenih tujih revij in je avtor vrste publikacij s področja urbane sociologije. Med drugim je avtor knjige: “Urbani prostori potrošnje” (2003) v kateri obarvava sodobne procese preobrazbe mest in raziskuje funkcionalne možnosti nadaljnjega razvoja (revitalizacije) občutljivih mestnih območij.

Kot soavtor v knjigi: “Protiurbanost kot način življenja” (2007) obravnava širše družbenorazvojne dejavnike, ki določajo vsakdanji življenjski utrip slovenskih mest. Prav tako je soavtor dela: “Kreativna urbana regeneracija”, v kateri so analizirani kulturni in kreativni potenciali Ljubljane in Ljubljanske regije.

Darja Matjašec, krajinska arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Darja-Matjasec

Darja Matjašec je diplomirala na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo v Ljubljani. 15 let je delovala na oddelku za krajinsko arhitekturo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, v zadnjih letih kot vodja oddelka; v tem času je tudi bila več let dopolnilno zaposlena na Regionalni razvojni agenciji Mura, kjer je pokrivala področje regionalnega prostorskega načrtovanja.

V praksi je izdelala več kot sto nalog s področja strateškega prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in projektiranja. Od leta 2012 je kot docent redno zaposlena na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo kot docent za področje krajinskega oblikovanja. Samostojno predava in vodi studia v zadnjih letnikih na obeh stopnjah študija.

Od leta 2006 je v različnih vlogah aktivna na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (članica Upravnega odbora, komisarka za natečaje, članica Skupščine …). Delovala je kot predsednica urbanističnega sveta, neodvisnega strokovnega posvetovalnega telesa župana Škofje Loke ter je aktivna članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V letih 2006-2012 je delovala kot komisarka za javne natečaje pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer je organizirala približno 100 javnih natečajev, od tega nekaj mednarodnih.

Pred tem je kot natečajnica na javnih natečajih prejela številne nagrade in priznanja, nominirana pa je bila tudi za Plečnikovo medaljo, Fabianijevo nagrado in evropsko urbanistično nagrado ECTP. V zadnjih letih se ponovno aktivno udeležuje natečajev in na njih prejema nagrade. Svoje bogate natečajne izkušnje deli tudi s študenti kot mentorica. Študente v okviru rednih študijskih obveznosti mentorira na prestižnih mednarodnih študentskih natečajih, kjer dosegajo najvišje uvrstitve.

Matic Brdnik, arhitekt, član festivala Odprte hiše Slovenije

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Matic-Brdnik

Matic Brdnik je študiral arhitekturo na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in trajnostno urbanistično oblikovanje na Univerzi v Lihtenštajnu. Leta 2013 je bil član organizacijske ekipe mednarodnega poletnega tabora študentov arhitekture EASA, kjer je med drugim nastal paviljon na Grajskem trgu v Žužemberku.

Paviljon je zasnovan pa načelih participatornega oblikovanja in je bil leta 2015 nagrajen s Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kasneje je soustanovil in vodil neformalno skupino mladih (krajinskih) arhitektov Arhitekturni nasvet, ki je po celotni državi organizirala brezplačne prostorske svetovalnice.

Od leta 2017 se ukvarja s poslovnim razvojem in trženjem na področju arhitekture in prostora. Sodeluje z manjšimi domačimi in tujimi arhitekturnimi biroji ter organizacijimi na področju urejanja prostora. Pri tem se osredotoča na identificiranje in komuniciranje vrednosti arhitekturnega oblikovanja. Od leta 2019 sodeluje tudi z Odprtimi hišami Slovenije, kjer skrbi za odnose z mediji, vsebino na spletnem portalu, e-poštni novičnik ter promocijo preko družbenih omrežij.

Izr. Prof. mag. Anja Planišček, arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Anja-Planiscek

Anja Planišček je arhitektka. Diplomirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in nadaljevala študij na Architectural Association School of Architecture v Londonu. Zaposlena je kot izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Deluje je na pedagoškem, projektivnem, publicističnem in razvojno-humanitarnem področju.

V delu se osredotoča na družbene probleme kot so nedostopnost stanovanj, izobraževanja in revščina. S skupinami študentov Fakultete za arhitekturo gradi šole v revnih predelih Afrike, kot sodelavka Zadruge Zadrugator pa si prizadeva za uvedbo stanovanjskega zadružništva v Sloveniji.

S kolegi je osnovala Zavod Trajekt, katerega projekti so naravnani k širjenju znanja o arhitekturi v Sloveniji. Za delo je prejela več strokovnih priznanj kot so Plečnikove medalje, Zlata ptica, Zlata svinčnika in častno članstvo ZAPS.