SPOMINSKI PARK NAVJE
Območje spominskega pokopališča Navje je zadnji ostanek nekdanjega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa, ki je stala ob Dunajski cesti v Ljubljani. Mestno pokopališče se je od nastanka leta 1779 širilo proti vzhodu in severu. Leta 1865 je mestni arhitekt Pollak izdelal načrt za monumentalno pokopališko arkadno strukturo, katere celovita izvedba bi pomenila eno zgodnejših monumentalnih pokopaliških zasnov v habsburški monarhiji. Pokopališče so v začetku 20. stoletja začeli postopoma opuščati, na vzhodnem robu pokopališkega prostora pa je v tridesetih letih arhitekt Jože Plečnik ob arkadah uredil »gaj zaslužnih«, ki so ga poimenovali Navje. Plečnik je preoblikoval ozek prostor podolgovate trikotne oblike, kjer leži tudi grob njegovih staršev. Zasnoval je geometrizirano in nivojsko artikulirano ureditev s sistemom poti, premišljeno razmeščenimi nagrobnimi spomeniki, kamnitimi stopnicami, portalom, zidci in drevnino. Z več arhitekturnimi in vizualnimi intervencijami je zaradi poslej spremenjenega prostorskega konteksta predrugačil tudi arkadni objekt. Pri oblikovanju prostora, grajenih in vegetacijskih prvin ter predelavi arkad je uporabil različne pristope, s katerimi je monumentaliziral in liturgiziral prostor, ponovno uporabljal gradivo z lokacije ter ustvaril simbolni prostor pietete. Plečnikova izvirna zasnova, ki se je po drugi svetovni vojni postopoma zabrisala, bo rekonstruirana v okviru skorajšnje prenove tega spominskega prostora.
Avtorji:
Odprti prostor: arhitekt Jože Plečnik (idejna zasnova), arhitekt Ivo Spinčič (domnevno izvedbeni načrti), vrtnar Anton Lap (zasaditev)
Objekt arkad: Pollak 1865 (načrt), Jože Plečnik (predelava) 1938
Ogled bosta vodili: konservatorka, dr. Tina Potočnik, ZVKDS OE Ljubljana in krajinska arhitektka, dr. Tanja Simonič Korošak, Studio TSK Maribor
