IZZIVI PRI ZAŠČITI LESA NA PROSTEM

Lepota v uporabi in oblikovanju lesa ima danes tudi trajnostno noto. Vedno je bil cenjen element in eden primarnih gradiv. Človeku je tisočletja nudil zavetje, toplino in bivalno ugodje. Da pa bi v zunanjih okoljskih pogojih dolgo vzdržal je potrebno kar nekaj znanja in pravilnih odločitev. V še tako dobri veri lahko les napačno zaščitimo

Drevesna opazovalnica v mestnem gozdu v Celju. Izdelana je iz
lesa iglavca iz neposredne okolice. (atelje Ostan Pavlin)

Klimatski pogoji v večjem delu Slovenije so v evropskem merilu eni najbolj neugodnih za uporabo lesa na prostem. Velika količina padavin, visoka zračna vlažnost ter zmerne temperature omogočajo razvoj in delovanje plesni, gliv razkrojevalk in ostalih škodljivcev, ki povzročajo izrazite diskoloracije (neenakomerno temno obarvanje) lesnih elementov ter njihov sorazmerno hiter propad. Kljub navedenemu se v praksi, tako na javnih kot na privatnih objektih, srečujemo s številnimi primeri uporabe nezaščitenega lesa. Uporabljene lesne vrste, najpogosteje gre za les smreke ter domačega in sibirskega macesna, brez dodatne zaščite niso primerne za uporabo na prostem, o čemer pričajo tudi veljavni slovenski in  evropski standardi.

Običajno je najprej ogrožena estetska funkcija takšnega lesenega izdelka, kmalu zatem, pogosto že v treh do petih letih, pa takšen izdelek izgubi še svojo uporabno funkcijo in nato povsem propade.

Za uporabnike je predvsem nevaren propad lesenega objekta zaradi trohnenja, ki ga povzročajo glive razkrojevalke. Ob rednih, a napačno izvedenih vzdrževalnih delih na površini lesa, se takšen razkroj v nekaterih primerih opazi šele ob dokončnem propadu in nenadnem prelomu lesnega elementa. V primeru večjih lesenih konstrukcij, kot so nadstreški, lesene hiše, leseni mostovi, igrala v otroških vrtcih, in podobno, so takšni prelomi tudi smrtno nevarni. Čeprav smo imeli v Sloveniji v zadnjem času kar nekaj takšnih primerov, tudi na javnih površinah in objektih, do težjih poškodb ljudi k sreči (še) ni prišlo.

Deformacije in razkroj na lesenih klopeh v Ljubljani
in prelom nosilne lege gugalnice med igro v otroškem vrtcu.

Primerno osnovno zaščito lesa za uporabo na prostem lahko dosežemo le s pripravki in metodami, ki zagotavljajo, da je les primerno zaščiten tudi globje po preseku lesnega elementa. Površinski premazi (različne barve, laki, lazure, itd.), ki jih na les nanesemo s čopičem ali z brizganjem, ne povečajo odpornosti lesa proti lesnim škodljivcem, ampak prispevajo le k dekoraciji in upočasnjenemu sivenju lesa. Paroneprepustni površinski premazi lahko v naših klimatskih razmerah celo bistveno skrajšajo življenjsko dobo lesenega izdelka ali objekta, saj upočasnjujejo sušenje lesa po padavinah in s tem pospešujejo njegovo trohnenje.

Tudi učinkovitost različnih olj, ki se v praksi pogosto uporabljajo, je zelo vprašljiva, saj zgolj površinski nanos olja v daljšem časovnem obdobju ne more zaščititi lesa pred glivami razkrojevalkami in drugimi lesnimi škodljivci. Olja se v les namreč ne vežejo, zato jih padavine iz lesa kmalu tudi izperejo. Življenjska doba lesa, zaščitenega z olji, običajno ni nič daljša v primerjavi z življenjsko dobo navadnega, nezaščitenega lesa. Izpiranje olj iz lesa povzroča tudi dodatne nevšečnosti: neenakomeren videz in madeže na površini, onesnaževanje okolja, potrebo po pogostem obnavljanju nanosa. Pogosto so tako uporabljena olja tudi odlično hranilno gojišče za različne plesni, ki se še hitreje razbohotijo po lesu.

Hiša za družino, ki ve (biro Gašperič, foto: Janez Pelko)

Velja si zapomniti, da se je glede izbire vrste lesa, vrste zaščitnega sredstva in njegove uporabe smiselno posvetovati s strokovnjaki ter da sta bolj kot začetni videz in barva objekta pomembna njegova estetska vrednost in funkcionalnost skozi celotno pričakovano življenjsko dobo. Le na ta način bodo zadovoljni tudi naročniki in uporabniki lesenih objektov, ti objekti pa bodo zares v ponos in okras naši kulturni krajini.

Velikokrat smo sami prepričani, da je določena odločitev zaščite lesa prava, a čas pokaže, da bi se lahko bolje odločili. Pri izbiri vrste lesa, njegove uporabe, pripravi večjih projektov in izdelavi projektne dokumentacije se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom s področja zaščite lesa (npr. Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani), prav tako pa je pomembno, da izberemo storitve in izdelke za zaščito lesa, ki so preverljivo učinkoviti ter skladni z veljavno zakonodajo in standardi (kot npr. storitve in izdelki podjetja Silvaprodukt iz Ljubljane).

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.