Hrepenenje po svetlobi
Ali dovolj upoštevamo potrebe telesa in mu zagotavljamo zadosti dnevne svetlobe?
Moderno življenje je polno negotovosti. Pred nas postavlja številne grožnje, zaradi česar je naše dobro počutje vse pogosteje ogroženo in načeto.
Hitro spreminjajoča politična slika v svetu? Grožnja!
Klimatske spremembe? Grožnja!
Pomanjkanje dnevne svetlobe? Naj se zdi še tako čudno, ampak tudi to je grožnja za zdravje modernega človeka!
Zagotovo ste že slišali, da bo v prihodnosti med glavnimi dejavniki zdravstvenega tveganja sedenje, toda ali ste si v svojih najhujših nočnih morah lahko predstavljali, da bo ena največjih groženj za človekovo zdravje pomanjkanje dnevne svetlobe?
Dejstvo je, da je svetloba bistvenega pomena za naše dolgoročno dobro počutje in zdravje. Pri vzpostavljanju in ohranjanju vitalnosti bi sončevo svetlobo lahko povsem enakovredno postavili ob bok drugim dejavnikom: spanju, zdravi prehrani, gibanju … Skrb za zadostno količino dnevne svetlobe preprosto spada k zdravemu življenjskemu slogu.
Zlasti življenje v mestih postavlja pred nas izzive, na katere smo doslej redko pomislili. Med tednom je časa, ki bi ga preživeli zunaj in ob dnevni svetlobi, pogosto premalo.
V povprečju se naš delovni dan začne z jutranjim hitenjem v službo. Pot opravimo z avtom ali avtobusom, največkrat tako, da imamo od točke prihoda do vstopa v podjetje čim manj korakov. Če gremo v službo z avtom, pogosto skozi podzemno službeno garažo naredimo nekaj korakov do dvigala, od tam pa hitro v svojo pisarno, v kateri nam nad glavo sveti neonska luč. Če je zunaj sonce, že hitimo zastirati okna, da se nam računalniški zaslon ne bi bleščal. Zelo verjetno delamo v podjetju, v katerem obratuje službena restavracija, zato tudi v času malice ne zapustimo stavbe.
Po tem, ko presedimo svojih osem ur, se znova v naglici odpravimo domov, po otroke v šolo ali spotoma v trgovino. Če imamo srečo in ne razvažamo otrok po treningih in drugih dejavnostih, si izborimo čas za telovadbo, ki pa je redko zunaj, ampak spet v notranjosti fitnes centrov ali v dvoranah, v katerih nam svetlobo dajejo le luči. Po tem, ko otroke pospremimo v posteljo, pogledamo še televizijo ali pa na prenosniku/tablici zremo v bleščeče premikajoče slike. Ko končno zapremo oči, nam pod vekami verjetno utripa modrikasta svetloba elektronskih naprav.
Smo prva kultura v človeški zgodovini, ki jo ogroža katastrofalna zmes transporta, delovnih obvez in nezdravih elektronskih motilcev v bivalnih prostorih. Smo kultura ljudi, ki je sončnim žarkom izpostavljena le na poti od doma do službe in nazaj, kar med tednom pomeni manj kot 10 odstotkov dnevnega časa. Temu pojavu pravimo tudi »deficitarnost dnevne svetlobe« in, na kar antropologi že dolgo opozarjajo, odtujenost od narave.
Neposredne posledice pomanjkanja sončeve svetlobe so šibka tvorba vitamina D in dušikovega oksida, kar lahko v začetni fazi vodi do oslabljenega imunskega sistema, posledično pa celo do demence, Alzheimerjeve bolezni ter debelosti. Si lahko mislite, da je pomanjkanje dnevne svetlobe lahko krivec za vaš prehlad ali gripo, ker se je zaradi zmanjšane odpornosti niste uspeli ubraniti?
Dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih brez dnevne svetlobe negativno vpliva tudi na cikle spanja, kar oslabi naš imunski sistem.
K sreči se zima počasi preveša v pomlad, a nevarnost za sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD) še vedno obstaja. Gre za vrsto depresije in potrtosti, ki jo povzroča sprememba letnih časov. Še posebno pogosta je v zimskih mesecih, ko se zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe spremeni naša notranja dnevna ura. S tem se poruši tako imenovani cirkadiani ritem (del bio-ritma) posameznika, ritem, ki je povezan s 24-urnim dnevnim ciklom.
Naslednja posledica pomanjkanja dnevne svetlobe je znižana raven serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje, pomembno vlogo pa lahko igra tudi pri jesensko-zimski depresiji.
Na kratko: privoščite si dnevno svetlobo – ob pravem času in na pravem mestu.