Arhitektura v lesu danes za jutri

Razstava, ki je nastala pod pokroviteljstvom Direktorata za Lesarstvo MGRT in javne agencije SPIRIT Slovenija ter v sodelovanju s partnerji, kot so Alfa Natura d.o.o., Bauta d.o.o., CBD d.o.o., Eko koncept d.o.o., Lumar IG d.o.o., Marles d.o.o., M Sora d.d., Riko Hiše d.o.o., Silvaprodukt d.o.o. in Turizem Ljubljana, prikazuje odlične arhitekturne projekte slovenskih arhitektov in konstrukcijskih inženirjev. Na 80 panojih je prikazana inovativna, trajnostna in inspirativna uporaba lesa tako v konstrukciji samih stavb kot v notranji opremi.

Med predstavljeni projekti so tudi arhitekturne realizacije, ki so v letu 2020 prejele nacionalno nagrado Naj lesena gradnja 2020. Nagrado Naj lesena gradnja sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo in Spirit Slovenija, javna agencija podelila že tretje leto zapored. V razstavo so uvrščeni tudi projekti, ki so nominirani za pomembno mednarodno nagrado na področju arhitekture Mies van der Rohe 2022 in projekti letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada, biroja Jereb in Budja arhitekti.

Razstava predstavlja izjemno pestro tipologijo arhitektur: od lesenih izobraževalnih stavb, športnih dvoran, eno in več stanovanjskih hiš do turističnih objektov, ki les uporabljajo na najrazličnejše načine. 

Porast rabe lesa kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov. Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. Les ob nastajanju in v obdobju uporabe skladišči CO2, prav tako pa je pri predelavi lesa potrebno manj energije kot pri drugih materialih. Gradnja z lesom je hitrejša, energetsko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje.

Prav tako ima bivanje v stiku z lesom veliko pozitivnih lastnosti, saj lesene stavbe nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Danes je še posebej pomembno, da razumemo pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami. Tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe postavlja arhitekturo in arhitekte v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

OHS povezujejo trajnostnost z odlično arhitekturo in ponujajo praktične odgovore za življenje v sožitju z naravo. Uporaba lesa v arhitekturi in notranji opremi je zagotovo odgovor za zeleno prihodnost. Zato da bo 21. stoletje lepše, bolj zeleno in bolj človeško.