11. festival OHS – Arhitektura za prihodnje generacije
Letošnji festival OHS, že 11. po vrsti, bo potekal med 29. in 31. majem 2020. Na brezplačnem festivalu boste lahko ponovno izkusili najbolj zanimive, kakovostne in atraktivne prostore, objekte ter zunanje ureditve, ki so v slovenskem prostoru nastali v zadnjih letih.
Poleg tega bomo ponovno odprli nekatere starejše objekte, ki so na festivalih OHS že sodelovali v preteklosti, a so zaradi kakovostnega oblikovanja brezčasni in vredni ponovnega obiska.
Tema letošnjega festivala “ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE” odseva prehod v novo desetletje, ki smo ga začeli z letom 2020. Z izborom teme želimo vzbuditi razmišljanje in diskusijo o tem, kako bomo bivali v prihodnost ter kakšen prostor bomo zapustili našim zanamcem. Vas, dragi obiskovalci, pa vabimo, da s temi vprašanji vstopite v letošnje objekte in skušajte odgovore poiskati skozi jezik oblikovanja.
Ob tem bi izpostavili nekatere aktualne teme, ki vzpodbujajo kreativnost prostorskih oblikovalcev ter oblikujejo temelje za arhitekturo prihodnosti. V prvi vrsti je to vprašanje trajnostne porabe energije, ki vpliva tako na zasnovo samih objektov kot gradnjo. Vprašanje postaja vedno bolj akutno, saj nas podnebne spremembe silijo k hitrim odločitvam. In čeprav je razvoj gradbene tehnologije skozi nizkoenergijske, pasivne in aktivne objekte naredil izjemen preskok, je pot do prave trajnosti še dolga, saj je za gradnjo stavb še vedno potrebno ogromno virov.
Cilj je, da potrebo po virih in tudi samo energijo, da te vire pridobimo, zmanjšamo kolikor se da. Recikliranje in ponovna uporaba sta postali že samoumevni, ni pa tako samoumevno razmišljati o celotnem življenskem ciklu stavb in kako jih na koncu najbolje razgraditi ter o principih krožnega gospodarstva v gradnji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na neoporečnost materialov, ki ne smejo imeti negativnih učinkov tako na ljudi kot na okolje.
Trajnostna gradnja se navezuje tudi na naslednjo aktualno temo – prenova kot vodilna arhitekturna produkcija prihodnjih let. Dejstvo je, da je stavbnega fonda ogromno in za novega ni niti potrebe. Je pa stari stavbni fond potreben celovite prenove. Od statične, energetske, funkcionalne, pa vse do tehnološke. Pri tem nastane mnogo odprtih vprašanj. Kaj ohraniti in kaj podreti? Bo potrebna prenova izkazila izgled izvorne zasnove? Je prenova sploh smiselna ali je lažje in tudi ugodneje stavbe podreti in zgraditi nove?
Situacijo otežuje hiter razvoj trendov in tehnologije. Nekoč smo si lahko brez večjih težav predstavljali, da bo lahko specifičen prostor služil svojemu namenu naslednjih 50 let, danes je to praktično nemogoče. Morda lahko to rečemo za 5 ali pa celo 10 let. Kako prenoviti prostore, ki so bili oblikovani za specifičen namen, da bodo fleksibilni in služili različnim rabam, ne da bi jih popolnoma spremenili? Temu bosta morala slediti tudi avtorsko pravo ter prostorska zakonodaja, ki potrebujeta več svobode za sledenje hitrega tempa, ki smo mu priča.
Prehitro se v kočljivih situacijah znajdejo mladi in starejši, ki si težko poiščejo primeren dom. Cene nepremičnin rastejo, novih je malo, plače in pokojnine pa stagnirajo. Na drugi strani imamo veliko številih praznih stanovanj, ki čakajo na nove stanovalce. Obstaja velika potreba po alternativnih rešitvah in novih oblikah bivanja kot sta zadružništvo in bivanjske skupnosti, ki bi znižale stroške bivanja ter vzpodbujale oblikovanje skupnostih.
Starejši so velikokrat dodatno prizadeti, ker so izključeni iz družbe. Poleg tega zaradi slabšega zdravja potrebujejo dodatno nego, ki pa velikokrat ni dostopna. Institucionalne rešitve so premalo kakovostne saj pozabljajo na socialni vidik oskrbe. Potrebno je medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje starejših v aktivno družbo, ki bi koristilo vsem. Odličen primer tega je nizozemski dom za ostarele, kjer študenti lahko bivajo zastonj, če starejšim namenijo določeno število ur na mesec.
Tako inovativnega modela v Sloveniji še ni, a upamo, da kaj podobnega dočakamo kmalu. Imamo pa veliko drugih zanimivih in inovativnih objektov ter zunanjih ureditev, ki si jih boste lahko ogledali že kmalu.
Trenutno se zaključuje izbor projektov, ki bodo vključeni v program letošnjega festivala OHS, ki ga opravlja šestčlanska strokovna žirija v sestavi: arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik. Program letošnjega festivala OHS bo znan v mesecu marcu in bo objavljen na naši spletni strani.
Na festival OHS še posebej vabimo vse ljubitelje dobre arhitekture, elegantno urejenih ambientov ter skrbno oblikovanih zunanjih ureditev, da v živo izkusite odlične slovenske prostore. Ob tem vam bodo svoje vizije in izkušnje delili avtorji ter lastniki prostorov. Obisk festivala OHS je tudi idealna priložnost, da pridobite nove ideje za ureditev svojih prostorov ter izveste veliko praktičnih informacij iz prve roke o gradnji, tehnologijah in materialih s strani različnih strokovnjakov.
Se vidimo med 17. in 19. aprilom!
11. festival Odprte hiše Slovenije ponosno podpirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija SPIRIT, EKO SKLAD, Zavarovalnica TRIGLAV, Velux, Intra lighting, Baumit, Salonit, Eternit, Silvaprodukt, Arcadia, Fibran in Petrol.