“EDINO HIBRIDNA GRADNJA JE EKOLOŠKO VZDRŽNA” – Intervju z dr. Brunom Dujičem, direktorjem in vodjo razvoja v podjetju CBD d.o.o.

Dr. Bruno Dujič je leta 2001 doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij in je avtor mnogih znanstvenih in strokovnih člankov s področja lesene potresno odporne gradnje. Poleg tega si lasti več evropskih patentov na področju lesene gradnje.

Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah. Leta 2006 se je podal v podjetništvo ter ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD d.o.o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.

Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2017 je za tehnološki razvoj lesene križno lepljene rebraste plošče prejel Puhovo priznanje. Leta 2019 pa mu je Inženirska zbornica Slovenija v okviru Svetovnega gradbenega foruma – Odpornost stavb in infrastrukture, ki ga je Slovenija gostila v Ljubljani, podelila nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov.

Z g. Dujičem smo se pogovarjali o prednostih in razvoju lesenih objektov.

Zakaj ste se specializirali prav za les kot nosilni material v gradbenih konstrukcijah?

Izobraževanje na gradbenih fakultetah je običajno usmerjeno v klasične gradbene materiale kot sta armirani beton in jeklo. Vsi ostali gradbeni materiali so nekako zapostavljeni. Zato je potrebno precej samoiniciative, če kot gradbeni inženirji in statiki želimo razširiti poznavanje ostalih konstrukcijskih materialov kot sta na primer les in steklo, ki se vedno bolj uveljavljata v sodobnem gradbeništvu. Predvsem velika vrzel znanja pri izračunljivosti potresne odpornosti lesenih objektov me je v času podiplomskega študija pritegnila, da sem se specializiral na področju potresne odpornosti različnih lesenih konstrukcijskih sistemov.

Potrebna osnovna znanja na tem področju sem črpal iz velikega nabora eksperimentalnih preiskav raznolikih stenskih sistemov lesene gradnje, ki smo jih preizkušali v okviru razvojno raziskovalnih projektov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Poleg tega sem se v času dodiplomskega študija srečal v vsemi vrstami konstrukcijskih materialov. Pri izdelavi diplomske naloge z visokotrdnim betonom, pri magistrskem delu s konstruiranjem in izvedbo jeklene preizkuševalne naprave ter preizkušanjem strižne nosilnosti zidov. V okviru raziskovalnih projektov pa z ojačevanjem zidov z jeklenimi in karbonskimi lamelami, preiskavami kompozitnih materialov kot so steklena in karbonska vlakna v epoksidni matrici ter preiskavami konstrukcijskega stekla.

Glede na to, da sem se srečal z večino konstrukcijskih materialov, je bil ravno les tisti material, ki sem ga začutil in s katerim sem želil graditi svojo bodočnost.

Vidite povečane možnosti uporabe lesa v gradbeništvu zgolj iz vidika trajnostnega razvoja in trajnostnega gradbeništva oziroma bi gradili z lesom tudi brez pritiskov okoljske krize?

Motnja v okolju, ki jo ustvarimo z izgradnjo objekta je velika, še posebej, če je le ta betonska. Zavedati se moramo, da gradimo za največ dve generaciji, nato pa je potrebno konstrukcijo objekta prenoviti ali celo odstraniti. Tako masivna gradnja z mnogo vgrajenimi količinami betona povezanega v armaturo nikakor ni pravilen koncept gradnje. Kot inženirji moramo vedno predlagati optimalne konstrukcijske sisteme gradnje, ki bodo tudi okoljsko vzdržni.

Zato je edino hibridna gradnja z uporabo vseh razpoložljivih gradbenih materialov ekološko vzdržna, saj ima vsak od materialov svoje prednosti, ki jih moramo kot inženirji znati izkoristiti in na tak način povzročiti čim manjši okoljski vtis. Ne moremo biti tako sebični, da bomo z našim nespametnim ravnanjem povzročili našim otrokom in nadaljnjim rodovom nepopravljivo škodo v okolju. Vsako leto se namreč proizvede preko pet milijard ton cementa, s tem pa ima gradbeništvo daleč največji okoljski vtis. 

Katere so tiste najnovejše inovacije na področju lesenih konstrukcij v svetu?

Vsekakor je največja inovacija v sodobnem gradbeništvo križno lepljen (Xlam) lesen masiven ploskovni element, ki se uporablja za izvedbo sten in plošč pri izvedbi konstrukcije objekta. V Xlam konstrukcijskem sistemu se izvajajo objekti že preko 10 etaž, kjer so tudi jedra za dvigalo in stopnišče izdelana iz takšnega lesenega masivnega konstrukcijskega sistema. Proizvodna križno lepljenih ploskovnih elementov sicer eksponentno narašča, a kljub temu trenutno ne dosega potreb glede na projektirano stanje. 

Poleg uporabe klasičnih konstrukcijskih drevesnih vrst (smreka, jekla, bor) razvoj nakazuje tudi povečano uporabo drugih drevesnih vrst kot so na primer trde in hitro rastoče drevesne vrste. Poleg tega gre razvoj v smeri najrazličnejših tehnologij lepljenja hibridnih konstrukcijskih elementov in sistemov z mešanjem drevesnih vrst skupaj v povezavi z razvojem mehanskega spajanja. Dodatno je razvoj usmerjen v optimizacijo trenutnih tehnologij, saj bo v prihodnosti pomembno čim bolj zmanjšati porabo lesne surovine za doseganje boljših mehanskih in fizikalnih lastnosti gradbenih elementov.

Katere inovativne projekte v Sloveniji bi izpostavili na področju lesene gradnje?

V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju projektirano in izvedeno veliko objektov z leseno nosilno konstrukcijo. V večini izvedenih objektov lesene konstrukcije ne vidimo, saj je obdana z zaključnimi obložnimi materiali. Vsekakor pa kot uporabnik stavbe z leseno konstrukcijo občutimo bivanjsko ugodje, ki ga daje les v primerjavi s klasično zgrajenimi objekti.

V leseni gradnji je poleg velikega števila enostanovanjskih objektov bilo izvedenih tudi več vrtcev, športnih objektov, nekoliko manj pa šol in poslovnih objektov. Trend lesene gradnje se premika tudi v smeri večstanovanjske in večetažne gradnje, kjer so v zadnjem letu bili zgrajeni trije bloki s štirimi etažami.

V tem segmentu gradnje zaostajamo za razvitimi državami sveta, ki imajo v leseni gradnji že mnogo gradbenih dosežkov in presežkov. Kljub temu je potrebno biti pri zahtevnejši leseni gradnji previden, saj ustvarjamo in živimo v sistemu, kjer je še vedno najpomembnejša najnižja cena, četudi se ta v mnogih primerih zaradi slabih materialov, izvajalcev in napak izkaže kot najdražja.

Predvsem se s takšnimi odločitvami pri javnih razpisih izvedbe trajnostnih lesenih objektov ne izpostavljajo tisti, ki niso dovolj kompetentni, da sprejmejo drugačne odločitve in jih izbor najnižje cene trenutno ščiti pred odgovornostjo. Ravno v takšnih primerih bi jo morali sprejeti, saj bodo takšni projekti, glede na videno v slovenski gradbeni praksi, povzročili v prihodnosti neizmerne posledice pri nadaljnjem razvoju trajnostne lesene gradnje.

Če bi gradili idealno stavbo po vaših merilih, kakšna bi bila?

V primeru podkletenega objekta bi bila klet armiranobetonska, pritličje bi bilo zidano, medetažna plošča nad pritličjem bi bila lesena masivna iz križno lepljenih plošč, nadaljnje etaže pa ali v celoti v leseni masivni Xlam konstrukciji ali v kombinaciji lesene masivne in lesene skeletne gradnje. Vsekakor v ta nabor sodi tudi jeklo, kjer je ravno kombinacija jeklene in lesene gradnje optimalna za bolj odprto in varno konstrukcijsko zasnovo objekta.

V primeru, da objekt ne bi bil podkleten, bi bila moja izhodiščna želja, da se objekt izvede nad terenom na jeklenih polžastih pilotih, ki jih povezuje jeklena brana. Na njej pa se izvede v celoti lesena konstrukcija objekta. Pri tem je možno konstrukcijo izpostaviti kot interjer, nikakor pa ne kot eksterier. Saj je potrebno za trajnost lesene konstrukcije poskrbeti s pravilno izvedenimi zunanjimi izolacijskimi ovoji, kjer je najbolj pomemben vodoodbojni sloj oziroma fasada skupaj s streho in vsemi zaključki oziroma detajli. Če pa je fasada lesena, se zanjo izbere ustrezna drevesna vrsta z ustrezno impregnacijo oziroma termomodifikacijo, ki v primeru uporabe lesa na prostem omogoča daljšo življenjsko dobo.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.