Dnevna svetloba in bivalno ugodje v času dolgotrajnega bivanja
Ko ljudje preživljamo daljše časovno obdobje doma, se pokažejo potrebe in pomanjkljivosti notranjega prostora. Temačni dnevni in delovni prostori, prekomerno bleščanje površin zaradi neustrezne orientacije oken ali neustreznega senčenja, slaba kakovost pogleda navzven v smislu višine okenskega parapeta in kakovosti krajine v katero je usmerjen pogled. Ali ima sonce prosto pot, da v prostor vnese svojo dinamiko in nam pomaga prebroditi jutranjo zaspanost in dvigniti opoldansko utrujenost? Veliko je parametrov dnevne osvetljenosti prostora, ki so neposredno povezani s človekovo naravo in psihologijo in močno vplivajo na naše zdravje in kakovost bivanja.
Smo generacija, ki se je navadila živeti v zaprtih prostorih. V zaprtih prostorih v povprečju preživimo okoli 90 odstotkov svojega časa, kar je skoraj 22 ur na dan. Sodobno sedeče življenje spremlja omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe, kar negativno vpliva na razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi dihalni sistem. Dnevna svetloba je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Za svetlobo je bilo celo ugotovljeno, da je učinkovit antidepresiv. Za opravljanje vizualnih opravil potrebujemo mnogo manj svetlobe, kot jo potrebujemo za normalno delujoč cirkadiani ritem. Običajne ravni osvetljenosti v zaprtih prostorih od 300 do 500 lux zadostujejo za večino vidnih nalog, vendar pa ne zadostujejo za stabilno delovanje naše notranje biološke ure. Pomembnost ciklov svetlobe in teme pri spodbujanju dobre kakovosti spanja je tudi znanstveno potrjena. Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi (več kot 1000 lux na oko) in teme ponoči.
Stavbe bi morale biti načrtovane tako, da bi nudile dovolj dnevne svetlobe ter bile uglašene z našim 24-urnim cirkadianim ritmom. Domovi, ki so dobro osvetljeni omogočajo življenje v sožitju z naravo ter prilagajanje spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram, hkrati pa nudijo zaščito pred škodljivimi snovmi. Če želimo ublažiti ali obrniti naraščajočo pojavnost zdravstvenih težav, kot so motnje spanja, sezonska depresija, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, srčne bolezni in sladkorna bolezen, potem bi morali temu prilagoditi tako svoje obnašanje kot tudi zaprte prostore. Kajti ne gre le za zdravje posameznikov. Zdravljenje in zmanjšanje produktivnosti predstavlja tudi visoke stroške za družbo.
