Intervju

O IZZIVIH ARHITEKTURE V PRIHODNOSTI – Zaključek 4. sezone podkasta Odprto #28

Čas v katerem živimo ne skopari niti s krizami niti s stalnimi spremembami. Krize  – podnebne, socialne, zdravstvene in družbene – se kar prekrivajo in prelivajo ena v drugo ter so med seboj neločljivo povezane, prepletene. Enoznačnih, jasnih, natančnih in pragmatičnih odgovorov na vse dileme človeške civilizacije je manj kot vprašanj.

Brez upoštevanja nastale situacije ne moremo legitimno govoriti o izzivih in vizijah našega bivanja, na kaj lahko arhitekturna stroka vpliva direktno, na kaj posredno ali iz ozadja…

Arhitektura sama sebe danes neprestano redefinira  – v svojem obsegu, smislu, pomenu in nujnosti. Zato, da danes neko arhitekturo ovrednotimo kot uspešno, jo je potrebno ovrednotiti z večih vidikov. Arhitektura je dokaj hibridna disciplina in velja za interdisciplinarno. Sekajo jo  številna različna, celo nasprotna vprašanja, ki združujejo tehnične potrebe z umetnostjo, izpostavljajo družbene skrbi in avtorske ambicije, povezujejo komercialne vrednote s političnimi.

 Navsezadnje uspeh na enem področju delovanja ni mogoč brez prave strategije na drugem. V skladu z našo splošno samopodobo, arhitekturni pogled ni omejen na zgolj potrebe načrtovanja. Arhitekturo je treba vedno meriti glede na merila trajnosti, trpežnosti in navsezadnje tudi lepote. V prizadevanje za to moramo vplesti vse sodelujoče, od strank do uporabnikov.

Ob zaključku 4.sezone podcasta ODPRTO bomo spregovorili o ključnih izzivih, ki prevevajo našo družbo in naš prostor in na katere bo arhitekturna stroka morala najti odgovore v prihodnje.

Vabimo vas, da nam prisluhnete tudi v prihodnje!

VSE ODDAJE PODKASTA ODPRTO

 

O NAJEMNIH STANOVANJSKIH ZADRUGAH z Mašo Hawlina – Podkast Odprto #27

Že od osamosvojitve je slovenska stanovanjska politika neučinkovita, nepravična in vse bolj zaskrbljujoča. Velikemu delu prebivalcev je težko ali skoraj nemogoče priti do domovanja, tako za najem kot za nakup. Na eni strani imamo študente, prekarne delavce in mlade družine, ki jim nizki ali neredni dohodki onemogočajo financiranje stanovanjskega kredita, na drugi strani pa starejše in vse tiste, ki živijo v prevelikih, nevzdrževanih ali tako ali drugače za bivanje neprimernih stanovanjih. Stanovanjki fond, ki večinoma izvira iz šestdesetih, postaja vse bolj neprimeren. 62 % stanovanj je starejših od 40 let po Poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2018.

Wohnprojekt Wien 2, foto: IŠSP Inštitut za študije stanovanj in prostora

Po podatkih letošnje raziskave Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov, Velux), vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah: 21 % Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si 8 % prebivalcev ne more privoščiti ustreznega ogrevanja, čeprav je v 78. členu Ustave Republike Sloveniji zapisano: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«.

Wohnprojekt Kohlenrutsche, foto: Studio Urbanek

»Dostopnost do primernega domovanja je temeljna človekova pravica, ki predstavlja osnovo za dostojno življenje ter predpogoj za uveljavljanje vseh drugih temeljnih pravic,« menijo na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora, katerega soustanoviteljica Maša Hawlina je naša današnja sogovornica. Sistematizacija na državni ravni je ključna za celovito in uspešno reševanje stanovanjske problematike, vendar tudi nevladne organizacije, neformalne iniciative in angažirani posamezniki lahko aktivno in pomembno soprispevajo. Šele ko bo naša družba in politika zavezana stanovanjski pravičnosti za vse prebivalce in vse regije, bomo prišli do dobrih, dostopnih stanovanjskih rešitev in novih oblik skupnosti, v katerih si bomo želeli vsi prebivati.

Stanovanjska zadruga La Borda, foto: Lacol

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Več informacij na:

ZADRUGATOR

 

O KOLEKTIVNI POZABI IN ISKANJU NOVIH POMENOV PROSTOROV z Nonument Group – Podkast Odprto #26

V 26. oddaji podkasta Odprto gostimo kolektiv Nonument Group. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujejo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je predrugačil ali izbrisal zaradi zgodovinskih, ideoloških in družbenih sprememb. Z analizami zgodovinskega konteksta, terenskimi označitvami in umetniškimi intervencijami v svojem delu prepletajo prostore preteklosti in sedanjosti, prostore vsakdana in umetnosti.

Kolektiv je sicer del mednarodnega projekta MAPS, ki združuje umetnike in raziskovalce Srednje in Vzhodne Evrope. Platformo slovenskih predstavnikov tvorijo multimedijska umetnika Neja Tomšič in Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Miloš Kosec in Nika Grabar. Leta 2021 so bili nagrajeni tudi s Plečnikovo medaljo.

Proste vaje, foto: Katja Goljat

Tukaj se nič ne more zgoditi. foto: Peter Giodani

Od nikoder do nikamor, foto: DK

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

NONUMENT

 

O NIZANJU USPEŠNIH ARHITEKTURNIH ZGODB z Aleksandrom S. Ostanom – Podkast Odprto #25

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Aleksandra S. Ostana. Je arhitekt in pedagog, od leta 2018 je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je predaval na oddelku za arhitekturo Univerze v Mariboru in na visoki šoli za uporabne umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Je tudi avtor strokovnih člankov in razprav, oblikuje razstave, vodi delavnice, žirira ter fotografira in riše.

Z Natašo Pavlin vodita Atelje Ostan Pavlin, kjer se ukvarjajo s kulturo bivanja, arhitekturnim projektiranjem in urbanizmom. Mnogo njihovih del je bilo nagrajenih doma in v tujini. Lani zgrajena kolesarska brv na Rju v občini Bohinj je bila letos nominirana za arhitekturno nagrado Constructive Alps. Hkrati je bila brv letos že nagrajena z Architizer A+Awards v kategoriji prometna infrastruktura.

Brv na Rju, foto: Miran Kambič

Drevesna hiška v mestnem gozdu, foto: arhiv biroja

Kolesarska pot Bohinj, foto: Aleksander S. Ostan

V zanimivem pogovoru smo se dotaknili njihovih projektov v Bohinju, pogovarjali smo se o njihovem razvoju, nadgrajevanju in odzivanju na širši lokalni kontekst ter o arhitekturi, ki omogoča neprecenljivo doživetje prostora.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

ATELJE OSTAN PAVLIN

 

O ZDRAVEM BIVANJU z Nežo Močnik – Podkast Odprto #24

V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitektko Nežo Močnik. V podjetju Velux se ukvarja s kakovostjo bivanja v notranjih prostorih, kar se v pretežni meri navezuje na osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo in kakovostjo zraka. Pogovarjali smo se o vplivu grajenega prostora na naše zdravje in počutje ter o drugih parametrih, ki vplivajo na kakovost življenja v stavbah.

Čas in prostore, v katerih živimo, je poleg okoljskih in družbenih kriz nedvomno zelo močno zaznamovalo obdobje pandemije. Pandemija nas je kot celotno civilizacijo presenetila in nas zalotila popolnoma nepripravljene. Po dveletni izkušnji z njo smo ob prihajajoči zimski sezoni lahko nekoliko bolj optimistični. Vsekakor pa ne moremo mimo vseh odprtih spoznanj in vprašanj, ki jih je pandemija sprožila v družbi, med ljudmi, v prostoru…

V času pandemije je bil prav prostor izolacije tisti, ki je lahko služil kot najučinkovitejše orožje v boju zoper bolezen. Prostor okoli nas se zdaj posledično spreminja, tako javni, poslovni, kot tudi prostor naših zasebnih stanovanj in hiš. Vrednote kot so varnost, zagotavljanje zdravja in dobrega počutja stopajo v ospredje tako na področju urbanističnega načrtovanja, arhitekture javnih stavb in naših stanovanj.

Parametri zdravega bivanja so danes že zelo dobro raziskani, merjeni in ocenjeni. Že sedmo leto zapored je na voljo tudi Barometer zdravih domov (Healthy Homes Barometer).  To je serija vseevropskih poročil, namenjenih raziskovanju povezave med bivalnimi pogoji in ​​zdravjem.

Stanje slovenskih stavb

Od leta 2015 pri raziskavi Barometer zdravih domo sodelujejo akreditirani raziskovalni partnerji, ki proučujejo stanje stanovanjskih stavb v Evropi. V letošnjem letu pozornost namenjajo stavbam, v katerih živimo in delamo, ter razkrivajo nujno potrebo po prenovi. Nevarnosti, povezane s klimo v zaprtih prostorih, kot sta vlaga in plesen, prekomeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe, so prepogosta težava ljudi v Sloveniji. Pravzaprav je več kot ena oseba od treh v Sloveniji izpostavljena vsaj eni od teh nevarnosti.

21% ljudi živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, s stenami, tlemi ali temelji, v katerih se nabira vlaga ali z okenskimi okvirji ali tlemi, ki gnijejo. To lahko vodi v astmo in težave z dihali.

15% ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali hrupu z ulice, kar lahko vodi v zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami in težavami s spanjem.

8% ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma, kar lahko povzroči srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. 

4% ljudi meni, da je njihov dom pretemen, kar lahko vodi v depresijo in težave s spanjem.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

POTOVANJE PO PROJEKTIH BIROJA MARASOVIC ARHITEKTI z Igorjem Marasovićem – Podkast Odprto #23

Marasovic arhitekti so arhitekturni biro, ki deluje na področju urbanizma, gradbenega projektiranja, prenov in notranje opreme. Našo pozornost so sprva vzbudili s prenovami stanovanj, s svojo subtilnostjo za materiale in občutkom za oblikovanje, zaokroženo z domišljeno funkcionalnostjo. Zase pravijo: »Vsak projekt je edinstvena in logična materializacija značilnosti gradbišča, potreb naročnika in arhitekturnega jezika našega studia.«

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Igorja Marasovića, ki skupaj z Gajo brulc vodi biro. Pogovarjali smo se o različnih projektih, med drugim o izzivih snovanja Muzejskega trga, o prehajanju med merili v arhitekturi in prednostih dobrega poznavanja Kopra, kjer večinoma delujejo.

 

Muzejski trg, foto: Jaka Ivančič

Stanovanje M8, foto: Blaž Škorjanc

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Marasovic arhitekti, foto: Jaka Ivančič

MARASOVIC ARHITEKTI

 

O ARHITEKTURNI PRAKSI RASTOČEGA KOLEKTIVA OD-DO ARHITEKTURA z Alešem Žmavcem – Podkast Odprto #22

Tokrat v podkastu Odprto gostimo Aleša Žmavca, ki je skupaj z  Maticem Škarabotom vodilna sila v biroju Od-do arhitektura.

Sodelovanje dveh mladih arhitektov se je začelo že na fakulteti. Uspešno snovanje študijskih projektov in natečajev se je po končanem študiju in delu v slovenskih birojih zgolj nadaljevalo in povezalo pod skupnim imenom Od-do arhitektura. Biro se v svojih dosedanjih projektih osredotoča predvsem na arhitekturno projektiranje od mostov do stanovanjskih hiš, prenov in oblikovanja notranje opreme.

Ureditev avle knjižnice Otona Župančiča, Od-do arhitektura, foto: Od-do arhitektura

O svojem delu pravijo, da poteka: »po načelu dopolnjevanja naročnikovih izhodišč z njihovimi koncepti, kar se odraža v unikantih in uporabniku prilagojenih rešitvah. Vsak projekt je plod ustvarjalnega premisleka, raziskovanja temeljnih arhitekturnih tem in prostorskega konteksta. Je rezultat sodelovanja ekipe arhitektov, oblikovalcev, inženirjev, obrtnikov in nenazadnje tudi njihovih naročnikov.«
Danes od-do arhitektura združuje rastoč kolektiv arhitektov.

Vrtec Pedenjped – Enota Učenjak, Od-do arhitektura, Navor d.o.o., Vesna Draksler, foto: Ana Skobe

Pogovarjali smo se o projektu prenove Vrtca Pedenjped – Enota Učenjak, za katerega so skupaj s sodelavci (Denis Rovan, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligič ter Aleš Žmavc in Matic Škarabot) prejeli zlati svinčnik za odlično izvedbo ZAPS, njihovih inovativnih pristopih k snovanju in prezentaciji projektov ter izzivih projektiranja v prihodnosti.

Plezalski podvig na vrh dimnika Termoelektrarne Trbovlje

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

OD-DO ARHITEKTURA

 

INOVATIVNE LESENE KONSTRUKCIJE PODJETJA IQWOOD

Podjetje iQwood je inovativno in razvojno naravnano slovensko podjetje, ki proizvaja lesene bio masivne stene in stropove iz alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Stene in stropovi so sestavljeni iz križno zloženih lesenih desk, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki.

Pogovarjali smo se z ustanoviteljem podjetja, Mihom Bogatajem (univ. dipl. inž. grad.)

S čim se podjetje iQwood ukvarja, kako dolgo že obstaja in kakšna je njegova vizija?

Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1992 kot statični biro, ki ga je vodil moj oče, strokovnjak na področju snovanja gradbenih konstrukcij. V obdobju od leta 2009-2010 sem družinsko podjetje preoblikoval in preimenoval v Ekoart, podjetje za montažo lesenih hiš, ki ga uspešno vodim še danes. Leta 2019 smo prepoznali tržno priložnost za povečanje in razvoj proizvodnje masivnih lesenih elementov brez lepil, kemije in kovin ter poslovanje razdelili na dve podjetji: montažno podjetje Ekoart ter  proizvodno podjetje iQwood, v katerega je v letu 2021 kapitalsko vstopilo podjetje Lumar, s katerim vidimo skupno vizijo v razvoju in ga danes uspešno vodi moj poslovni partner Martin Hladnik. To so bili veliki koraki v kratkem času, za katere verjamem, da so pravi. Naša vizija je postati vodilni ponudnik masivnih lesenih elementov brez lepil v Evropi in širšemu trgu ponuditi visokokakovostni izdelek, ki je plod slovenskega znanja in je izdelan z okolju prijazno tehnologijo in z uporabo lokalnih surovin. V skoraj 30 letih delovanja podjetja smo znanje vseskozi nadgrajevali in danes lahko kupcem ponudimo izdelek, ki ni samo plod znanja iz proizvodnje, pač pa multidisciplinarnih znanj iz področja statike, biotehnologije, montaže objektov, gradbene fizike… Zgradili smo podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo ekoloških masivnih lesenih konstrukcijskih elementov (stene, stropovi, ostrešja). Smo verjetno edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja elemente z uporabo slovenskega lesa, hkrati pa v proizvodnih procesih ne uporablja nobenih lepil ali drugih kemičnih snovi.

Ali lahko podrobneje predstavite svojo tehnologijo? 

Pojem »križno mozničene stene« izhaja iz sistema spajanja desk izključno z lesenimi bukovimi mozniki (t.i. lesenimi žeblji), ki zagotavljajo statično podporno togo in trajno konstrukcijo. Les, posekan ob naravno najbolj primernem času, zagotavlja dolgo življenjsko dobo objekta in vrhunsko bivalno okolje, zato smo poskušali združiti znanja naših prednikov in jih s pomočjo sodobnih tehnologij nadgraditi v visokotehnološki izdelek. Spajanje desk z lesenimi mozniki je sicer starodavna tehnika znana več sto let in uporabljena v Sloveniji pri kozolcih, kaščah,…. Gre za spajanje osnovnega mehkejšega lesa s tršimi mozniki. Posebnost tega procesa je, da je moznik primerno podsušen in je z močno silo vtisnjen v luknjo. Moznik nato prevzame del vlage iz okolice in dodatno nabrekne, zaradi česar so mozničeni spoji izredno močni in trajni. S strojem za mozničenje, ki smo ga razvili s pomočjo naših razvojnih partnerjev smo dosegli, da lahko moznike vtiskujemo v s pomočjo CNC tehnologije na stroškovno učinkovit način, predvsem pa industrijsko ponovljiv način.

Torej ne gre za križno lepljene plošče. Kako se vaša tehnologija primerja z njo?

Tehnologija sestavljanja desk, ki so križno postavljene je zelo podobna, le da namesto lepil uporabljamo lesene bukove moznike. Na ta način dobimo visoke strižne nosilnosti, ki sicer niso povsem enake križno lepljeni plošči, a vseeno veliko višje kot pri skeletnih, okvirnih sistemih in so za gradnjo objektov do treh etaž v večini primerov povsem dovolj. Velika prednost izdelka je v tem, da ne potrebujemo podporne kemijske industrije lepil, zato je ta izdelek 100 % narejen iz lesa. Bistvena prednost je tudi higroskopičnost in posledično difuzijska odprtost stene v primerjavi s križno lepljeno, pri kateri dve ali več plasti lepila zelo zapira prehodnost pare. Križno mozničena stena bistveno lažje sprejema in oddaja naravno zračno vlago v prostoru. Reciklaža izdelka je neproblematična, kar pri križno lepljeni plošči ne moremo govoriti, saj je sežig zaradi veliko vsebnosti lepil zaenkrat tehnološko in ekološko problematičen, s čimer se ogljični odtis lepljenih plošč bistveno poveča.

Svojo tehnologijo ste tudi testirali na Zavodu za raziskave materialov in konstrukcij. Nam lahko predstavite rezultate?

Na ZAG-u smo testirali več različnih tipov tanjših stenskih elementov debeline le 9cm, saj želimo trgu ponuditi čim širšo paleto različnih elementov. Tako smo razvili osnovne masivne elemente, ki za 2-3x presegajo statično nosilnost skeletnih sten, ki so trenutno najpogosteje uporabljene pri enodružinski gradnji. Dodatno smo razvili tudi visokonosilne stenske elemente, ki za več 10x presegajo nosilnost skeletnih sten in so praktično primerljive s križno lepljenimi stenami in so primerne tudi za več nadstropne stavbe. Zaradi tanke debeline je neto površina v teh objektih lahko kar nekaj procentov višja, kar je zelo dobrodošlo za gradnjo v strnjenih naseljih, kjer je vsak m2 zelo dragocen.

Kdo so naročniki iQwood lesenih masivnih sten in stropov?

Danes so naši kupci predvsem posamezniki, ki se zavedajo pomena bivanja v čim kakovostnejšem okolju. Verjamemo, da se bo v času, ko ljudje dajemo vse več poudarka na trajnostno proizvodnjo (ne uporabljamo nobenih kemikalij), kakor tudi na trajnostno uporabo (da izdelek ne vsebuje hlapljivih nevarnih snovi – VOC) tudi pri nas vzpostavil širši konsenz, da se bo na tako zdrav način oblikovalo tudi javne zgradbe. Predvsem tiste, v katerih večino časa preživijo naši otroci (vrtci, šole…) ali naši starostniki (medgeneracijski centri …), ki predstavljajo najranljivejše skupnosti. Dodaten pomemben segment vidimo v eko turizmu. Če pogledamo aktualne primere vzpodbujanja »eko« gradnje pri nas, je danes za pridobitev eko subvencije predvsem pomembno kako izolativne so stavbe. Žal smo s tem velikokrat vzpodbudili proizvodnjo nezdravih izolacij z visokim ogljičnim odtisom, kar delno poskušamo popraviti s predpisanim minimalnim deležem lesa v objektih. Predvidevamo, da bo v prihodnje vse bolj pomembno kako zdravi so materiali, ki jih vgrajujemo, kakšen ogljični odtis imajo in kako je z njihovo reciklažo. iQwood izdelek dojemamo kot nišnega. Tako slovenskemu kot tujemu trgu je končno na voljo storitev, ki si jo ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do zdaj niso mogli najti.

Torej povezujete izbiro ekoloških materialov pri gradnji tudi z načinom razmišljanja oziroma življenjskim slogom naročnikov.

Absolutno. Človek se najbolj umiri zunaj v naravi, v miru, v tišini. Jaz prosti čas najraje živim kar doma, saj smo si ustvarili leseno hišo na idilični lokaciji v naravi. Imamo velik ekološki vrt in narava nas uči. Otroci me vsak dan učijo kako malo je treba, da se človek dobro počuti. Svobodna igra v naravi in podporno okolje, ki jim ponuja obilo radovednosti. Pred hišo imamo kup zemlje za igro, ki jim daje voljo do življenja in tako z veliko kreativnosti lahko razvijajo ustvarjalne veščine. Lahko preprosto uporabimo zdrav razum, opazujemo naravo in si vzamemo nekaj časa za premislek, preden si nakopljemo obilo nepotrebnega dela. V vrt naselimo rastline, ki se dobro razumejo med seboj. Tudi škodljivcu pustimo kakšen delež za pod zob, kajti tudi on je ustvarjen z namenom in je hrana nekomu. V gnezdilnico, ki smo jo namestili so se naselile ptice, ki  jedo škodljivce. Lesene fasade nismo barvali, saj se s tem, ko posivi najbolje zaščiti. Ni potrebno veliko, da preprečimo propad civilizacije, propad narave. Vsak posameznik je lahko sprememba za nešteto število novih generacij. Vzporednice vidim z izdelkom iQwood. Zakaj bi izbral hišo, polno kemikalij, če lahko uživam v popolnoma naravni hiši, ki nudi statično dovršeno konstrukcijo, je najudobnejša, ter zdravju in naravi prijazna?

Se vam zdi, da so pri nas ljudje še vedno polni predsodkov glede gradnje lesene hiše in vidnega lesa znotraj hiše? Kakšne izkušnje imate s strankami, ko naročajo Ekoart hiše?

Vidim, da je situacija mnogo boljša kot je bila pred leti. Naši naročniki ljubijo viden les oziroma kombinacijo z naravnimi ilovnatimi ometi. Pred leti je večina naročnikov les želela skriti s klasičnim ometom. Pomembno je, da naročnike znamo ozaveščati o razliki med leseno in klasično gradnjo.

Kakšne izkušnje imate z arhitekti? Kako si želite sodelovati z njimi v prihodnosti?

V podjetju Ekoart prevzamemo še tako zahtevno arhitekturo ali gradnjo. Velikokrat predlagamo rešitve, ki so tehnične inovacije, ali pa poenostavijo konstrukcijo. Ker imamo lastno mizarsko delavnico, lahko naredimo kar koli, zato nas velikokrat pokličejo arhitekti, ki imajo odlično idejo, pa jim do popolnosti manjka kak detajl. Gradnja je živ proces. Veliko ur presedimo skupaj z naročnikom in arhitektom, da v naprej  premislimo in rešimo vse detajle. Tako skupaj naredimo idealno okolje za dom ki ima tudi arhitekturno kvaliteto. iQwood stene in stropovi se prilagajajo arhitekturi in ne obratno. Omogočajo do 8 metrov velike razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Na vidni strani stene so mozniki vidni ali nevidni. Debelina stene je prilagodljiva od tankih 9cm pa vse do najbolj luksuzne 27cm masivne stene, ki nudi največje udobje. Želimo, da arhitekti in projektanti z iQwood uživajo popolno svobodo in našo podporo z reševanjem detajlov, ves čas zasnove. Nič ni nemogoče. Želimo, da lahko v polnosti razvijajo svoje ideje in jim pri tem pomagamo. Včasih se vprašam, zakaj toliko energije vlagam v precej revolucionarne ideje, ki me včasih preokupirajo…a zdi se mi vredno, saj ljubim Slovenijo in želim podpreti naše potenciale. Poleg naravnih virov, torej gozdov imamo vrhunske strokovnjake z različnih področij in zdi se mi, da je skrajni čas in je smiselno, da povežemo celotno lesno verigo ter tako našemu gozdu prinesemo dodano vrednost doma. Od gozda do hiše jo tako povežemo v celoto in ustvarjamo dobre zgodbe.

Več o podjetju in izdelkih iQwood.

O PLATFORMI LANDEZINE z Zašem Brezarjem – Podkast Odprto #19

Mednarodna spletna platforma Landezine od leta 2009 predstavlja najboljše projekte krajinske arhitekture z vsega sveta. Zavzema se za promocijo stroke, kakovostnih zunanjih ureditev in izboljšanje javnih prostorov.

Naš gost 19. oddaje podkasta Odprto je krajinski arhitekt in odgovorni urednik platforme Landezine Zaš Brezar. V sklopu Landezine organizira različne simpozije in konference o načrtovanju odprtega prostora. Pogovarjamo se o sodobnih rešitvah in spremembah v oblikovanju odprtega prostora. Dotaknili smo se tudi tematike naslavljanja podnebne krize in problematike oglaševanja v javnem prostoru. Danes je Landezine z 7000 dnevnimi obiskovalci mednarodno najbolj obiskana spletna stran za krajinsko arhitekturo.

 

Od leta 2016 Landezine podeljuje tudi nagrado LILA, Landezine International Landscape Award, s katero mednarodna strokovna žirija vsako leto nagradi najzanimivejše krajinsko arhitekturne projekte po svetu. Spremljevalni simpoziji nagrade LILA so se v preteklosti odvili v Ljubljani, Ženevi, na Univerzi HafenCity v Hamburgu in na Akademiji za arhitekturo v Amsterdamu.

MAX IV Laboratory Landscape Park, Snøhetta, foto: Mikal Schlosser

Arsenal Oasis, Ruderal

The Park, recreational area Butzenbüel at Zurich Airport, Robin Winogrond Studio Vulkan

Obiščite mednarodno platformo krajinske arhitekture Landezine


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!  

O MESTIH ZA VSE GENERACIJE z Meto Kutin – Podkast Odprto #18

V 18. oddaji se z arhitektko Meto Kutin pogovarjamo o vključujočem oblikovanju in njenih pogledih na arhitekturno načrtovanje.

Meta Kutin že več let raziskuje bivanje starejših in spodbuja razumevanje prostora in arhitekture skozi izobraževanje. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je zasnovala program namenjen razvijanju kritičnega odnosa do grajenega prostora, ki ga redno obiskuje preko 60 študentov. V svojem delu opozarja na pogosto spregledane raznolike potrebe starejših in na pomen njihovega pravočasnega vključevanja v načrtovanje mestnega prostora.

Njena arhitektura nevsiljivo izraža domačnost in toplino. Skupaj s sodelavci oblikuje prostore, ki so iskreni v svoji materialnosti in odgovarjajo na življenjski slog uporabnikov. V letošnjem letu sta s Tomažem Ebenšpangerjem prejela Zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor za odlično izvedbo projekta Hiša za preprosto bivanje.

 

Hiša za preprosto bivanje, Meta Kutin in Tomaz Ebenšpanger, foto: Miran Kambič

 

V pogovoru se dotaknemo tudi razstave, ki je nastala pod okriljem Društva arhitektov Ljubljana in je na ogled v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo. 

“Želimo opozoriti na stanje starih, razpetih med umikom in urbanostjo, med dezangažiranostjo in življenjem, povezanim z mestom, s spremembami v njem. Opozoriti želimo tudi na pomen pravočasnega vključevanja starejših v načrtovanje mestnega prostora, na potrebo po nenehnem ozaveščanju in izobraževanju vseh, ki so vpleteni v procese spreminjanja prostora. Vključevanje zahteva več časa. Sprva vodi k majhnim spremembam, a te zlagoma postajajo velike.” (Meta Kutin)

 

Razstava v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!