Intervju

O PLATFORMI LANDEZINE z Zašem Brezarjem – Podkast Odprto #19

Mednarodna spletna platforma Landezine od leta 2009 predstavlja najboljše projekte krajinske arhitekture z vsega sveta. Zavzema se za promocijo stroke, kakovostnih zunanjih ureditev in izboljšanje javnih prostorov.

Naš gost 19. oddaje podkasta Odprto je krajinski arhitekt in odgovorni urednik platforme Landezine Zaš Brezar. V sklopu Landezine organizira različne simpozije in konference o načrtovanju odprtega prostora. Pogovarjamo se o sodobnih rešitvah in spremembah v oblikovanju odprtega prostora. Dotaknili smo se tudi tematike naslavljanja podnebne krize in problematike oglaševanja v javnem prostoru. Danes je Landezine z 7000 dnevnimi obiskovalci mednarodno najbolj obiskana spletna stran za krajinsko arhitekturo.

 

Od leta 2016 Landezine podeljuje tudi nagrado LILA, Landezine International Landscape Award, s katero mednarodna strokovna žirija vsako leto nagradi najzanimivejše krajinsko arhitekturne projekte po svetu. Spremljevalni simpoziji nagrade LILA so se v preteklosti odvili v Ljubljani, Ženevi, na Univerzi HafenCity v Hamburgu in na Akademiji za arhitekturo v Amsterdamu.

MAX IV Laboratory Landscape Park, Snøhetta, foto: Mikal Schlosser

Arsenal Oasis, Ruderal

The Park, recreational area Butzenbüel at Zurich Airport, Robin Winogrond Studio Vulkan

Obiščite mednarodno platformo krajinske arhitekture Landezine


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!  

O MESTIH ZA VSE GENERACIJE z Meto Kutin – Podkast Odprto #18

V 18. oddaji se z arhitektko Meto Kutin pogovarjamo o vključujočem oblikovanju in njenih pogledih na arhitekturno načrtovanje.

Meta Kutin že več let raziskuje bivanje starejših in spodbuja razumevanje prostora in arhitekture skozi izobraževanje. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je zasnovala program namenjen razvijanju kritičnega odnosa do grajenega prostora, ki ga redno obiskuje preko 60 študentov. V svojem delu opozarja na pogosto spregledane raznolike potrebe starejših in na pomen njihovega pravočasnega vključevanja v načrtovanje mestnega prostora.

Njena arhitektura nevsiljivo izraža domačnost in toplino. Skupaj s sodelavci oblikuje prostore, ki so iskreni v svoji materialnosti in odgovarjajo na življenjski slog uporabnikov. V letošnjem letu sta s Tomažem Ebenšpangerjem prejela Zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor za odlično izvedbo projekta Hiša za preprosto bivanje.

 

Hiša za preprosto bivanje, Meta Kutin in Tomaz Ebenšpanger, foto: Miran Kambič

 

V pogovoru se dotaknemo tudi razstave, ki je nastala pod okriljem Društva arhitektov Ljubljana in je na ogled v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo. 

“Želimo opozoriti na stanje starih, razpetih med umikom in urbanostjo, med dezangažiranostjo in življenjem, povezanim z mestom, s spremembami v njem. Opozoriti želimo tudi na pomen pravočasnega vključevanja starejših v načrtovanje mestnega prostora, na potrebo po nenehnem ozaveščanju in izobraževanju vseh, ki so vpleteni v procese spreminjanja prostora. Vključevanje zahteva več časa. Sprva vodi k majhnim spremembam, a te zlagoma postajajo velike.” (Meta Kutin)

 

Razstava v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

UVODNIK V TRETJO SEZONO – Podkast ODPRTO #15

Kot uvod v tretjo sezono naših pogovorov o arhitekturi, prostoru in oblikovanju, bi z vami želeli deliti nekaj misli o trenutnem dogajanju na področju arhitekture.

Če opazujemo prostor okoli nas imamo občutek, da se gradi veliko in povsod. Nove soseske, novi vrtci, šole,…Po drugi strani pa opažamo, da je kakovostnih gradenj čedalje manj. Nekako paradoksalno se zdi, da je bilo letošnjih predstavljenih objektov na festivalu Odprte hiše Slovenije manj, kot prejšnja leta, čeprav vsi kazalniki kažejo na porast gradbene dejavnosti.
Prostor je ključni dejavnik razvoja družbe. Hkrati pa je končna in omejena dobrina. Prav zato je potreba po zakonskih temeljih, kdo, kako, kdaj in na kakšen način lahko vanj posega izjemnega pomena. Neusklajeni, stihijski in parcialni posegi v prostor lahko v njem puščajo dolgotrajne negativne posledice. Moramo se vprašati: Kakšen prostor in stavbe hočemo? Smo ga sposobni oblikovati na način, da ga ohranimo in kulturno nadgradimo, da ga razvijemo v trajnostno prihodnost, obvarujemo naravna bogastva, da zagotovimo zdravo bivalno okolje tudi naslednjim generacijam, da spoštujemo znanja različnih strok?

Vabimo vas k poslušanju 3. sezone pogovorov z zanimivimi arhitekti, urbanisti, oblikovalci…
Upamo, da bomo spodbudili razmislek o pomenu prostora, ki nam omogoča kakovostno bivanje in ponuja priložnosti za sodelovanje.

 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

PRIBLIŽATI DOBRO ARHITEKTURO VSEM

Direktorica festivala Odprte hiše Slovenije Lenka Kavčič je bila v letošnjem letu žirantka natečaja Baumit Life Challenge, ki ga organizira mednarodno podjetje Baumit. Preberite pogovor o vrednotah Odprtih hiš Slovenije in zanimivih projektih letošnjega festivala.

 

Lenka, kako lahko arhitektura vpliva na naše počutje?

Če arhitekturo razumemo kot najvišjo umetnost gradnje, ima kot takšna na nas zagotovo močan estetski vpliv, ki nas redkokdaj pušča ravnodušne. Da arhitektura vpliva na nas na zavedni ravni, ji moramo to dopustiti, če rečem bolj poetično, moramo jo razumeti in znati brati. Na nezavedni ravni jo večinoma uporabljamo kot vsakodnevno dejstvo in malokrat ugotovimo, da je lahko prostor vzrok našega različnega ugodja ali nelagodja. Brez dvoma ima arhitektura na nas izjemno močan vpliv. Tega se najbolj zavedamo, ko smo v njej. Arhitektura nagovarja vse naše čute, poleg tega pa vpliva na dobro počutje in tudi na našo uspešnost pri opravljanju različnih nalog.

Dobre stvari je treba deliti, vsaj tako razumemo idejo Odprtih hiš. Koliko smo Slovenci pripravljeni odpreti hiše naključnim obiskovalcem, ki jih zanima dobra arhitektura? Ali kot  dolgoletna direktorica festivala opažate spremembe pri »odprtosti« ljudi, da »odprejo« svoje domovanje?

Ideja festivala Odprte hiše Slovenije je odpreti prostor, da se o arhitekturi pogovarjamo, jo raziskujemo, spoznavamo in zaradi osebne izkušnje v njej bolje razumemo, zakaj je kakovostno grajen prostor pomemben tako za posameznika kot vso družbo. Arhitektura je v prvi vrsti namenjena ljudem, in samo če jo razumemo, jo lahko tudi izboljšamo ter o njej kritično razmišljamo. Kot organizatorji smo veseli, da sodelujemo z arhitekti in lastniki stavb, ki želijo svoje izkušnje deliti. Tako vrata svojih stavb tudi zelo radi odprejo. Seveda obstajajo tudi takšni – in priznam, da jih je zadnja leta več ‒ ki jim to predstavlja oviro, žal zato nekaterih stavb še nismo odprli. Verjamem pa, da bomo z dobrimi izkušnjami prepričali tudi te.

Hiša z atrijem, Arhitektura d.o.o., foto: Jure Goršič

Kaj pa vi najprej opazite, začutite, ko vstopite v neki prostor?

Vedno me pritegnejo prostori, ki o sebi govorijo zadržano in počasi. Navdušujejo me plasti, ki se mi razkrivajo ob njihovem večkratnem obisku. Z veseljem pogledam skozi okno, poslušam glas in odmev v njih, opazujem usklajenost nasprotij in tistih poudarkov, ki jih razumem kot skrito sporočilo ustvarjalcev prostora. Seveda me ob tem določa moj poklic. Prepričana sem, da arhitekturni prostor predstavlja zgolj okvir za naše življenje, zato morajo biti prostori spoštljivi in zadržani v svoji opremi in materialih, da puščajo dovolj prostora za življenje prebivalcem.

Kaj vam pomeni pojem zdravo bivanje?

Tukaj lahko izpostavim »sindrom bolnih stavb«, termin, ki opredeljuje vrsto negativnih vplivov, ki smo jim izpostavljeni v stavbah vsakodnevno, a se jih ne zavedamo in se lahko kažejo v kroničnih znakih slabega počutja, utrujenosti, glavobolih, bolezni dihal in prebavnih motnjah. Za ohranjanje našega dolgoročnega zdravja je zdravo bivanje izredno pomembno. Povezano je s kakovostjo zraka in temperaturnim ugodjem v prostoru, s primerno akustiko, s količino naravne svetlobe in uporabo zdravih, človeku prijaznih materialov. Prav v notranjih prostorih, kjer se zadržujemo vedno več časa, je treba veliko pozornost nameniti zdravim materialom, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in tako ne hlapijo ter ne zastrupljajo prostorov, kot tudi ne škodujejo našemu zdravju. Da naj živimo zdravo in poskrbimo za svoje zdrave navade, je v sodobni družbi splošno znan imperativ, ki nas vsakodnevno nagovarja. Zdravo bivanje pa nas zavezuje, da so naši prostori načrtovani, izvedeni in uporabljeni na najboljši možen način, da imajo najmanj škodljiv vpliv na naše počutje in zdravje.

Prenova Gradu Štanjel, foto: Miran Kambič

Pomeben del arhitekture so tudi prenove. Oblikovalci pravijo, da je težje »redizajnirati« kot oblikovati iz nič. Kakšen pa je odnos arhitektov do oživitve stare stavbe in njene nadgradnje?

Strategija trajnostnega razvoja umešča prenove in oživitve stavb z novimi programi na prioritetno mesto. Vsekakor pa so prenove starih stavb v primerjavi z novogradnjami zahtevnejše, ne zgolj zaradi zahtevnih smernic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bedi na strokovnostjo in skladnostjo posegov, predvsem zaradi kompleksnosti samega procesa dela in zahtevnosti izvedbe. Ne nazadnje je pri prenovah treba razumeti zgodovino in tehnologijo časa, v katerem je nastala, konstrukcijo in detajle, tudi takratne inovativne rešitve in arhitektov avtorski izraz. Dobre prenove so tiste, ki starim stavbam ohranijo dostojanstvo, jih ne raztelesijo, ampak ohranjajo in dopolnijo, ter hkrati izvedejo vse tiste potrebne posege, ki omogočajo sodobno funkcionalnost.

Bi lahko izpostavili kakšno prenovo z letošnjega festivala Odprte hiše, ki vam je še posebej všeč?

Festival Odprte hiše Slovenije se zavzema za to, da vsako leto odpremo vrata tudi pomembnih zgodovinskih stavb in odličnih prenov. Za ta vodenja se zanima izjemno veliko naših obiskovalcev. V Sloveniji imamo številne vrhunsko prenovljene objekte, ki so poznani tudi v tujini. Letošnji festival je odprl vrata prenovljene notranjosti stavbe Plečnikove zavarovalnice, Ruske dače, Švicerije, prenovljenega muzeja Plečnikove hiše … Veliko zanimanje je bilo za ogled Cukrarne, ki bo kmalu postala osrednja in največja mestna galerija sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovo v procesu izvedbe pod vodstvom arhitektov (Scapelab), glavnega izvajalca in vodje projekta ge. Majde Gostinčar z Mestne občine Ljubljana, kar je bilo izredno zanimivo.
Kmalu bo končana tudi prenova gradu Štanjel in tega ogleda v prihodnjem letu se že izjemno veselimo.

Ogled Gradbišča Cukrarne, foto: Miran Kambič

Menite, da lahko projekti, kot je Baumit Life Challenge, vplivajo na ugled arhitekture in dvig bivalne kulture?

Baumit Life Challenge je izjemno bogat mednarodni arhitekturni natečaj, kjer se izpostavijo vsi pomembni arhitekturni projekti iz vsega evropskega prostora. Tako velik nabor izbranih projektov ponuja zelo dober vpogled v arhitekturno produkcijo in promocija zmagovalnih stavb v posamezni kategoriji pripomore k razvoju odnosa do arhitekture. Ugled arhitekture je pomemben tako za stroko, ki ga gradi, še večji pomen pa ima za celoten družbeni razvoj, saj s tem dviguje bivalno kulturo in gradi pomembne vrednote.

Več o natečaju Baumit Life Challenge 2020/21 si lahko prebrete tukaj.

ZGODBE SLOVENSKE ARHITEKTURE – Podkast ODPRTO #14

V tokratni oddaji podkasta Odprto se pogovarjamo o pravkar izdani knjigi Zgodbe slovenske arhitekture. Napisala sta jo arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar, izšla pa je pri založbi Beletrina.

Prostor je za narodov obstoj prav tako pomemben kot jezik. Izdaja strokovne oz. nekoliko bolj poljudne knjige s področja arhitekture, pa ima zagotovo močan vpliv na širši krog bralcev, saj posreduje informacije in vedenje o pomenu kakovostno oblikovanega in grajenega prostora za širšo družbo. Arhitektura gradi narodovo samozavest, ker je prostor nosilec mnogih družbenih vrednot in ga z realiziranimi deli uvršča na svetovni zemljevid, tudi odličnih arhitekturnih praks.   

Knjiga na izjemno dostopen način približuje zgodovino slovenske arhitekture skozi zgodbe, ki so botrovale nastanku arhitekture in slovenskega prostora, kakršnega poznamo danes.

Pogovarjamo se z avtorjema Špelo Kuhar, Robertom Potokarjem in programskim vodjem založbe Beletrina Alešem Štegrom.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

CUKRARNA: NOVA KATEDRALA UMETNOSTI V LJUBLJANI – Podkast ODPRTO #13

V 13. oddaji podkasta ODPRTO z različnimi sogovorniki raziskujemo zgodbe prenove Cukrarne.

Cukrarna je zagotovo najbolj pričakovan projekt prenove v Ljubljani. Stavba je bila zgrajena v začetku 19. stoletja kot rafinerija sladkorja.
Za nujnost prenove in ohranitve kulturnega spomenika se je leta 2009 odločila Mestna občina Ljubljana in razpisala natečaj, kjer je arhitekturni biro Scapelab zmagal s predlogom, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. S prenovo želijo vzpostaviti pomemben evropski umetnostni center za razvoj in preizkušanje sodobnih galerijskih praks, Ljubljano pa postaviti na svetovni umetniški zemljevid.

Pogovarjamo se z arhitektom Markom Studnom (Scapelab), Blažem Peršinom (direktor MGML)in Alenko Gregorič (umetniška vodja Galerije Cukrarna).


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

KAKO ARHITEKTURA USTVARI DOM Z MATEJEM GAŠPERIČEM – Podkast ODPRTO #12

V 12. oddaji podkasta ODPRTO se z arhitektom Matejem Gašperičem pogovarjamo o njegovem poslanstvu, filozofiji dela in procesu arhitekturnega snovanja.

Matej Gašperič od leta 2007 projektira hiše, ki so med širšo javnostjo poznane po zanimivih imenih: Hiša za najlepša leta, Hiša za pet in ves svet…če naštejemo najbolj poetična imena. Matej Gašperič je po diplomi na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, zaradi svoje podjetniške narave ustanovil svoje podjetje, specializirano za interaktivne digitalne medije. Uspešno poslovno zgodbo je zavestno zaključil, ko se je udeležil slovitega Masterclassa Glenna Murcutta v Avstraliji in nato ustanovil Biro Gašperič. 

Ljubezen do dela z resničnimi ljudmi je usmeril v načrtovanje individualnih družinskih hiš, ki so zgrajene z mislijo na trajnost in ekologijo, z velikim poudarkom na želje njihovih stanovalcev. 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ZELENI JAVNI INFRASTRUKTURI Z MAJO SIMONETI – Podkast ODPRTO #11

V enajsti oddaji podkasta ODPRTO se pogovarjamo s krajinsko arhitektko Majo Simoneti, letošnjo prejemnico nagrade Častna članica ZAPS.

Maja Simoneti je poznana kot velika zagovornica dreves, aktivne hoje in je s kritičnim odnosom do aktualnih problemov prostorskega načrtovanja ključna oseba, ki s svojim delovanjem premika meje razumevanja krajine v sodobnem svetu.

Pogovarjamo se o zeleni javni infrastrukturi, pomenu javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja. 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O PRAVICI DO JAVNEGA PROSTORA Z BOŠTJANOM BUGARIČEM – Podkast ODPRTO #10

V deseti oddaji podkasta ODPRTO govorimo o pravici do javnega prostora.

Z nami je arhitekt Boštjan Bugarič, eden izmed ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, začasnimi rabami v javnem prostoru in povezovanjem med stroko, odločevalci ter prebivalci.

Pogovarjali smo se o poslanstvu in projektih kolektiva ter delovanju v pritličju prenovljenega Tomosovega bloka v Kopru. Dotaknili pa smo se tudi razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin, ki je nastala v sodelovanju z arhitekturno Galerijo Dessa.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ODGOVORNEM ODNOSU DO KULTURNE DEDIŠČINE – Podkast ODPRTO #09

V deveti oddaji podkasta Odprto se z različnimi sogovorniki pogovarjamo o odgovornem odnosu do kulturne dediščine.


Na letošnjem festivalu OHS so si obiskovalci lahko ogledali delno prenovljeno notranjost upravne stavbe Zavarovalnice Triglav na Miklošičevi ulici v Ljubljani, ki letos praznuje 90 let.

V podkastu prisluhnite arhitektki Maruši Zorec, ki je z izrednim občutkom za ravnotežje med ohranjanjem obstoječega in vpeljavo novih elementov, s svojim birojem Arrea prevzela projekt delne prenove notranjosti stavbe. Naš drugi gost je Vid Klančar, arhitekt in konservator, ki je za projekt prenove pripravil obsežen konservatorski načrt. O projektantski odgovornosti pa se pogovarjamo z Luko Keršičem iz Zavarovalnice Triglav.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!