Intervju

PRIBLIŽATI DOBRO ARHITEKTURO VSEM

Direktorica festivala Odprte hiše Slovenije Lenka Kavčič je bila v letošnjem letu žirantka natečaja Baumit Life Challenge, ki ga organizira mednarodno podjetje Baumit. Preberite pogovor o vrednotah Odprtih hiš Slovenije in zanimivih projektih letošnjega festivala.

 

Lenka, kako lahko arhitektura vpliva na naše počutje?

Če arhitekturo razumemo kot najvišjo umetnost gradnje, ima kot takšna na nas zagotovo močan estetski vpliv, ki nas redkokdaj pušča ravnodušne. Da arhitektura vpliva na nas na zavedni ravni, ji moramo to dopustiti, če rečem bolj poetično, moramo jo razumeti in znati brati. Na nezavedni ravni jo večinoma uporabljamo kot vsakodnevno dejstvo in malokrat ugotovimo, da je lahko prostor vzrok našega različnega ugodja ali nelagodja. Brez dvoma ima arhitektura na nas izjemno močan vpliv. Tega se najbolj zavedamo, ko smo v njej. Arhitektura nagovarja vse naše čute, poleg tega pa vpliva na dobro počutje in tudi na našo uspešnost pri opravljanju različnih nalog.

Dobre stvari je treba deliti, vsaj tako razumemo idejo Odprtih hiš. Koliko smo Slovenci pripravljeni odpreti hiše naključnim obiskovalcem, ki jih zanima dobra arhitektura? Ali kot  dolgoletna direktorica festivala opažate spremembe pri »odprtosti« ljudi, da »odprejo« svoje domovanje?

Ideja festivala Odprte hiše Slovenije je odpreti prostor, da se o arhitekturi pogovarjamo, jo raziskujemo, spoznavamo in zaradi osebne izkušnje v njej bolje razumemo, zakaj je kakovostno grajen prostor pomemben tako za posameznika kot vso družbo. Arhitektura je v prvi vrsti namenjena ljudem, in samo če jo razumemo, jo lahko tudi izboljšamo ter o njej kritično razmišljamo. Kot organizatorji smo veseli, da sodelujemo z arhitekti in lastniki stavb, ki želijo svoje izkušnje deliti. Tako vrata svojih stavb tudi zelo radi odprejo. Seveda obstajajo tudi takšni – in priznam, da jih je zadnja leta več ‒ ki jim to predstavlja oviro, žal zato nekaterih stavb še nismo odprli. Verjamem pa, da bomo z dobrimi izkušnjami prepričali tudi te.

Hiša z atrijem, Arhitektura d.o.o., foto: Jure Goršič

Kaj pa vi najprej opazite, začutite, ko vstopite v neki prostor?

Vedno me pritegnejo prostori, ki o sebi govorijo zadržano in počasi. Navdušujejo me plasti, ki se mi razkrivajo ob njihovem večkratnem obisku. Z veseljem pogledam skozi okno, poslušam glas in odmev v njih, opazujem usklajenost nasprotij in tistih poudarkov, ki jih razumem kot skrito sporočilo ustvarjalcev prostora. Seveda me ob tem določa moj poklic. Prepričana sem, da arhitekturni prostor predstavlja zgolj okvir za naše življenje, zato morajo biti prostori spoštljivi in zadržani v svoji opremi in materialih, da puščajo dovolj prostora za življenje prebivalcem.

Kaj vam pomeni pojem zdravo bivanje?

Tukaj lahko izpostavim »sindrom bolnih stavb«, termin, ki opredeljuje vrsto negativnih vplivov, ki smo jim izpostavljeni v stavbah vsakodnevno, a se jih ne zavedamo in se lahko kažejo v kroničnih znakih slabega počutja, utrujenosti, glavobolih, bolezni dihal in prebavnih motnjah. Za ohranjanje našega dolgoročnega zdravja je zdravo bivanje izredno pomembno. Povezano je s kakovostjo zraka in temperaturnim ugodjem v prostoru, s primerno akustiko, s količino naravne svetlobe in uporabo zdravih, človeku prijaznih materialov. Prav v notranjih prostorih, kjer se zadržujemo vedno več časa, je treba veliko pozornost nameniti zdravim materialom, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in tako ne hlapijo ter ne zastrupljajo prostorov, kot tudi ne škodujejo našemu zdravju. Da naj živimo zdravo in poskrbimo za svoje zdrave navade, je v sodobni družbi splošno znan imperativ, ki nas vsakodnevno nagovarja. Zdravo bivanje pa nas zavezuje, da so naši prostori načrtovani, izvedeni in uporabljeni na najboljši možen način, da imajo najmanj škodljiv vpliv na naše počutje in zdravje.

Prenova Gradu Štanjel, foto: Miran Kambič

Pomeben del arhitekture so tudi prenove. Oblikovalci pravijo, da je težje »redizajnirati« kot oblikovati iz nič. Kakšen pa je odnos arhitektov do oživitve stare stavbe in njene nadgradnje?

Strategija trajnostnega razvoja umešča prenove in oživitve stavb z novimi programi na prioritetno mesto. Vsekakor pa so prenove starih stavb v primerjavi z novogradnjami zahtevnejše, ne zgolj zaradi zahtevnih smernic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bedi na strokovnostjo in skladnostjo posegov, predvsem zaradi kompleksnosti samega procesa dela in zahtevnosti izvedbe. Ne nazadnje je pri prenovah treba razumeti zgodovino in tehnologijo časa, v katerem je nastala, konstrukcijo in detajle, tudi takratne inovativne rešitve in arhitektov avtorski izraz. Dobre prenove so tiste, ki starim stavbam ohranijo dostojanstvo, jih ne raztelesijo, ampak ohranjajo in dopolnijo, ter hkrati izvedejo vse tiste potrebne posege, ki omogočajo sodobno funkcionalnost.

Bi lahko izpostavili kakšno prenovo z letošnjega festivala Odprte hiše, ki vam je še posebej všeč?

Festival Odprte hiše Slovenije se zavzema za to, da vsako leto odpremo vrata tudi pomembnih zgodovinskih stavb in odličnih prenov. Za ta vodenja se zanima izjemno veliko naših obiskovalcev. V Sloveniji imamo številne vrhunsko prenovljene objekte, ki so poznani tudi v tujini. Letošnji festival je odprl vrata prenovljene notranjosti stavbe Plečnikove zavarovalnice, Ruske dače, Švicerije, prenovljenega muzeja Plečnikove hiše … Veliko zanimanje je bilo za ogled Cukrarne, ki bo kmalu postala osrednja in največja mestna galerija sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovo v procesu izvedbe pod vodstvom arhitektov (Scapelab), glavnega izvajalca in vodje projekta ge. Majde Gostinčar z Mestne občine Ljubljana, kar je bilo izredno zanimivo.
Kmalu bo končana tudi prenova gradu Štanjel in tega ogleda v prihodnjem letu se že izjemno veselimo.

Ogled Gradbišča Cukrarne, foto: Miran Kambič

Menite, da lahko projekti, kot je Baumit Life Challenge, vplivajo na ugled arhitekture in dvig bivalne kulture?

Baumit Life Challenge je izjemno bogat mednarodni arhitekturni natečaj, kjer se izpostavijo vsi pomembni arhitekturni projekti iz vsega evropskega prostora. Tako velik nabor izbranih projektov ponuja zelo dober vpogled v arhitekturno produkcijo in promocija zmagovalnih stavb v posamezni kategoriji pripomore k razvoju odnosa do arhitekture. Ugled arhitekture je pomemben tako za stroko, ki ga gradi, še večji pomen pa ima za celoten družbeni razvoj, saj s tem dviguje bivalno kulturo in gradi pomembne vrednote.

Več o natečaju Baumit Life Challenge 2020/21 si lahko prebrete tukaj.

ZGODBE SLOVENSKE ARHITEKTURE – Podkast ODPRTO #14

V tokratni oddaji podkasta Odprto se pogovarjamo o pravkar izdani knjigi Zgodbe slovenske arhitekture. Napisala sta jo arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar, izšla pa je pri založbi Beletrina.

Prostor je za narodov obstoj prav tako pomemben kot jezik. Izdaja strokovne oz. nekoliko bolj poljudne knjige s področja arhitekture, pa ima zagotovo močan vpliv na širši krog bralcev, saj posreduje informacije in vedenje o pomenu kakovostno oblikovanega in grajenega prostora za širšo družbo. Arhitektura gradi narodovo samozavest, ker je prostor nosilec mnogih družbenih vrednot in ga z realiziranimi deli uvršča na svetovni zemljevid, tudi odličnih arhitekturnih praks.   

Knjiga na izjemno dostopen način približuje zgodovino slovenske arhitekture skozi zgodbe, ki so botrovale nastanku arhitekture in slovenskega prostora, kakršnega poznamo danes.

Pogovarjamo se z avtorjema Špelo Kuhar, Robertom Potokarjem in programskim vodjem založbe Beletrina Alešem Štegrom.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

CUKRARNA: NOVA KATEDRALA UMETNOSTI V LJUBLJANI – Podkast ODPRTO #13

V 13. oddaji podkasta ODPRTO z različnimi sogovorniki raziskujemo zgodbe prenove Cukrarne.

Cukrarna je zagotovo najbolj pričakovan projekt prenove v Ljubljani. Stavba je bila zgrajena v začetku 19. stoletja kot rafinerija sladkorja.
Za nujnost prenove in ohranitve kulturnega spomenika se je leta 2009 odločila Mestna občina Ljubljana in razpisala natečaj, kjer je arhitekturni biro Scapelab zmagal s predlogom, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. S prenovo želijo vzpostaviti pomemben evropski umetnostni center za razvoj in preizkušanje sodobnih galerijskih praks, Ljubljano pa postaviti na svetovni umetniški zemljevid.

Pogovarjamo se z arhitektom Markom Studnom (Scapelab), Blažem Peršinom (direktor MGML)in Alenko Gregorič (umetniška vodja Galerije Cukrarna).


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

KAKO ARHITEKTURA USTVARI DOM Z MATEJEM GAŠPERIČEM – Podkast ODPRTO #12

V 12. oddaji podkasta ODPRTO se z arhitektom Matejem Gašperičem pogovarjamo o njegovem poslanstvu, filozofiji dela in procesu arhitekturnega snovanja.

Matej Gašperič od leta 2007 projektira hiše, ki so med širšo javnostjo poznane po zanimivih imenih: Hiša za najlepša leta, Hiša za pet in ves svet…če naštejemo najbolj poetična imena. Matej Gašperič je po diplomi na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, zaradi svoje podjetniške narave ustanovil svoje podjetje, specializirano za interaktivne digitalne medije. Uspešno poslovno zgodbo je zavestno zaključil, ko se je udeležil slovitega Masterclassa Glenna Murcutta v Avstraliji in nato ustanovil Biro Gašperič. 

Ljubezen do dela z resničnimi ljudmi je usmeril v načrtovanje individualnih družinskih hiš, ki so zgrajene z mislijo na trajnost in ekologijo, z velikim poudarkom na želje njihovih stanovalcev. 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ZELENI JAVNI INFRASTRUKTURI Z MAJO SIMONETI – Podkast ODPRTO #11

V enajsti oddaji podkasta ODPRTO se pogovarjamo s krajinsko arhitektko Majo Simoneti, letošnjo prejemnico nagrade Častna članica ZAPS.

Maja Simoneti je poznana kot velika zagovornica dreves, aktivne hoje in je s kritičnim odnosom do aktualnih problemov prostorskega načrtovanja ključna oseba, ki s svojim delovanjem premika meje razumevanja krajine v sodobnem svetu.

Pogovarjamo se o zeleni javni infrastrukturi, pomenu javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja. 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O PRAVICI DO JAVNEGA PROSTORA Z BOŠTJANOM BUGARIČEM – Podkast ODPRTO #10

V deseti oddaji podkasta ODPRTO govorimo o pravici do javnega prostora.

Z nami je arhitekt Boštjan Bugarič, eden izmed ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, začasnimi rabami v javnem prostoru in povezovanjem med stroko, odločevalci ter prebivalci.

Pogovarjali smo se o poslanstvu in projektih kolektiva ter delovanju v pritličju prenovljenega Tomosovega bloka v Kopru. Dotaknili pa smo se tudi razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin, ki je nastala v sodelovanju z arhitekturno Galerijo Dessa.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ODGOVORNEM ODNOSU DO KULTURNE DEDIŠČINE – Podkast ODPRTO #09

V deveti oddaji podkasta Odprto se z različnimi sogovorniki pogovarjamo o odgovornem odnosu do kulturne dediščine.


Na letošnjem festivalu OHS so si obiskovalci lahko ogledali delno prenovljeno notranjost upravne stavbe Zavarovalnice Triglav na Miklošičevi ulici v Ljubljani, ki letos praznuje 90 let.

V podkastu prisluhnite arhitektki Maruši Zorec, ki je z izrednim občutkom za ravnotežje med ohranjanjem obstoječega in vpeljavo novih elementov, s svojim birojem Arrea prevzela projekt delne prenove notranjosti stavbe. Naš drugi gost je Vid Klančar, arhitekt in konservator, ki je za projekt prenove pripravil obsežen konservatorski načrt. O projektantski odgovornosti pa se pogovarjamo z Luko Keršičem iz Zavarovalnice Triglav.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ARHITEKTURI, KI VZGAJA Z MAJO IVANIČ – Podkast ODPRTO #08

V osmi oddaji podkasta ODPRTO govorimo o arhitekturi, ki vzgaja. Z nami je arhitektka Maja Ivanič, letošnja prejemnica nagrade Častna članica ZAPS.

Govorili bomo o njeni profesionalni poti, ki jo med drugim pripeljala do tega, da se je posvetila snovanju izobraževalnih stavb – vrtcev in šol.

 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

podkast odprto 07 o arhitekturi prihodnosti oona Horx-Strathern

O ARHITEKTURI PRIHODNOSTI Z OONO HORX-STRATHERN – Podkast ODPRTO #07

V 7. oddaji podkasta ODPRTO govorimo o arhitekturi prihodnosti. Z nami je Oona Horx-Strathern iz Zukunftsinstituta, ki s pomočjo družbeno-demografskih trendov že 25 let predvideva prihodnost bivanja.

podkast odprto 07 o arhitekturi prihodnosti oona Horx-Strathern

Z Oono se pogovarjamo o tem, kateri svetovni trendi vplivajo na prihodnost arhitekture, kako bomo v prihodnosti bivali ter kako vplivajo družbeno-demografski trendi na razvoj prostora.


Ikonični film iz leta 1982 Iztrebljevalec (“Blade Runner”) je postavljen v Los Angeles naše sedanjosti, v leto 2019. Ustvarjalci filma so velemesto in družbo prihodnosti v nekaterih pogledih upodobili pravilno, v drugih pa napačno. Naprimer …

Pravilno so napovedali, da bo videoklic povsem vsakdanja praksa. Prav tako so zadeli, da bodo stanovanja postala zelo majhna – glavni lik živi v mikro stanovanju. So se pa zmotili glede naprednih robotov, ki jih na prvi pogled praktično ni mogoče ločiti od ljudi in pa klasiki skoraj vseh futurističnih vizij, letečih avtomobilov – katere še vedno vsi nestrpno pričakujemo.

Filmi o prihodnosti so skoraj edini vir, kjer lahko uzremo vizije ali pa ideje o tem, kako bo v prihodnosti izgledala arhitektura. Pri tem gre največkrat za preambiciozne ali pa drzne predstave, ki se le redko izpolnijo oz. je potrebno več časa, da se realizirajo, saj se prostor v resnici spreminja zelo počasi.

Kako potem uzreti realističen pogled na prostor prihodnosti? Ena od možnosti je slediti družbeno-demograskim trendom in razumeti, kako lahko ti vplivajo na prostorski razvoj. Ravno s tem se ukvarja današnja sogovornica, ki nas bo popeljala v arhitekturo prihodnosti in nas hkrati prizemljila v pričakovanjih, da nas ne odnese predaleč.

Zakaj vas prihodnost tako zanima? Ne mislim poklicno, ampak čisto zasebno.

Težko vprašanje. O tem še nisem razmišljala. O prihodnosti vedno razmišljam v povezavi s svojim delom, arhitekturo, mesti … Nikoli pa nisem pomislila, zakaj me pravzaprav zanima prihodnost. Morda zato, ker se je moj mož, ko sva se spoznala, navduševal nad znanstveno fantastiko in prihodnostjo, zato sva se veliko pogovarjala o tem. Kasneje sva na podlagi nadaljnjih študij ustanovila svoj inštitut. Razmišljala sva, kako si predstavljava prihodnost in kako bi lahko prispevala k temu, da bi bila boljša. V Hamburgu sva ustanovila Trendbüro, ki se je kasneje razvil v Zukunftsinstitut, Inštitut za prihodnost. S tem se ukvarjava že 25 let. Začeli smo z omejenimi trendi, zdaj pa proučujemo obsežne družbeno-demografske trende. Z leti smo zrasli in se razvili.

Zelo zanimivo. Prihodnost zadeva vse, vsi se sprašujemo, kaj se bo zgodilo zlasti na področju arhitekture. Na Inštitutu za prihodnost ste opredelili dvanajst megatrendov, ki se pojavljajo v družbah po vsem svetu. S kakšnimi merili ste jih oblikovali? 

Teh dvanajst megatrendov je kot revolucija, ki poteka v počasnem posnetku. Razvili so se organsko, zaznali smo jih že pred leti in nato opazovali, kako so rasli v skupinah. Vsaka od njih predstavlja megatrend. Govorimo na primer o megatrendu urbanizacije, ekologije ali ženskega vprašanja. Vse to so trendi, ki so z leti zrasli v obliki konglomeratov. Zanimivo je, da so vsi povezani med sabo. Nobenega od njih si ne moremo zamisliti brez drugih. Če ga želimo bolje razumeti, da bi imeli od njega kakšno korist, moramo razmišljati o njegovih povezavah z drugimi. Poglejmo na primer ekologijo in urbanizacijo: opažamo trend ozelenitve mest. V tem so vzporednice med trendi, vse je zelo tridimenzionalno. To lahko ponazorimo z zemljevidom, podobnim načrtu prog podzemne železnice. Predstavljajte si podzemno v Londonu ali New Yorku, tako vidimo megatrende. Vsakega označimo z drugo barvo, kot železniške proge, in vsi so povezani. Vsak ima tudi številne postaje – to so manjši trendi, ki sestavljajo velike. Tako si morate to predstavljati. 

podkast-07-o-arhitekturi-prihodnosti-Oona-Horx-Strathern-12-mega-trendov-shema
Zemljevid 12 megatrendov (vir: Zukunftsinstitut)

Megatrendi so družbeni premiki, ki kažejo na spremembe v načinu življenja in delovanja, v komunikacijah, druženju in tako dalje. Kako te spremembe vplivajo na grajeno okolje, arhitekturo in gradbeništvo? Ali pa je morda obratno – grajeno okolje vpliva na našo komunikacijo in način življenja?

Mislim, da proces poteka v obeh smereh. Naša družba se sooča z izzivom, kako z boljšo arhitekturo izboljšati kakovost življenja. Pri megatrendu individualizacije opazimo, da so se družine spremenile. Nekoč so družinski člani ostali skupaj, družine so imele enega ali dva otroka. Danes obstaja veliko več vrst in modelov družin: sestavljene družine, z otroki različnih partnerjev, družine, ki ne živijo skupaj. Družba je veliko bolj individualizirana. Zanimivo pa je, da se pri vsakem megatrendu pojavi nasprotni trend. Bolj ko vsak posameznik živi v svojem mehurčku, bolj potrebuje oporo drugih. Zato se pojavlja trend skupnih življenjskih prostorov, recimo v stanovanjskih blokih in v skupnih delovnih prostorih. To kaže, da ne želimo živeti in delati sami, tudi ko bi lahko delali od doma, saj smo digitalizirani, mobilni in prilagodljivi. Podobno velja za bivanje. V Evropi imamo visok delež samskih gospodinjstev, vendar ljudje potrebujejo povezanost in odnose s prijatelji. Nekdanjih družinskih struktur ni več, ljudje ne živijo v istem kraju kot njihovi starši, sorojenci ali stari starši. To se odraža v nasprotnem trendu, v iskanju novih oblik skupnosti in družin. Gre za klasičen trend in njegov nasprotni trend.

Ko govorimo o arhitekturi, običajno omenjamo dizajn, funkcionalnost in tehnologijo. Redko se posvetimo uporabnikom arhitekture. Menite, da je sodobna arhitektura dovolj osredotočena na človeka? Ali arhitekti dovolj udejanjajo družbene spremembe v svojih dizajnih? 

Vse bolj se zavedamo, kako arhitektura vpliva na duševnost in na kakovost življenja. Obstaja novo področje, imenovano nevroarhitektura, ki upošteva nevrološko znanost – kako prostori vplivajo na možgane in na počutje. Dober primer tega so mikrostanovanja, saj si ljudje, ki živijo sami, ne morejo privoščiti velikih, vendar to zmanjšuje njihov občutek ugodja. Majhni prostori niso nujno prijetni; v možganih lahko sprožijo preplah zaradi utesnjenosti, zato nam je v majhnih prostorih lahko neudobno. Zadnje čase se arhitektura tega zaveda, ali pa vsaj dobri arhitekti. Spoznali so, da ljudje, ki živijo v majhnih stanovanjih, potrebujejo prostore, ki to uravnotežijo, na primer skupne prostore v bloku, kuhinjo, knjižnico ali skupen dnevni prostor. Vse več vemo o tem, kako arhitektura vpliva na nas.

Kmalu bo tu leto 2020. Nekoč smo mislili, da bomo takrat že imeli leteče avtomobile in osebne robote, da bomo živeli na Marsu in podobno. Nič od tega se še ni uresničilo. Kakšna pa bodo mesta prihodnosti glede na vaše raziskave in pogled na prihodnost?

Ne smemo pozabiti, da je to počasen proces. Mesta leta 2030 ne bodo bistveno drugačna od današnjih, saj je proces prilagajanja počasen. Zanimivo, pred časom sem raziskovala različna videnja prihodnosti in brala tudi o Ljubljani. V 60. letih prejšnjega stoletja mestnih načrtovalcev niso skrbele ceste ali javni prevoz, saj so menili, da bomo v prihodnosti vsi potovali po zraku. Kaže, da imate zato toliko težav v prometu. To nas uči, da pri fantaziranju o prihodnosti ne smemo pozabiti na praktično, človeško razsežnost, drugače lahko sprejmemo napačne odločitve. 

Kakšni bodo domovi prihodnosti? Kako se lahko oblikovanje prilagodi družbenim spremembam, ki jih omenjate?

Če razmišljamo o prihodnosti, moramo graditi ekološko. Močno podpiram gibanje, imenovano »gradnja od začetka do začetka«, cradle to cradle building. Pomeni, da lahko stavbo ob koncu njene življenjske dobe skoraj povsem razstavimo in ponovno uporabimo vse materiale. To bo v prihodnosti zelo pomembno, čeprav je za zdaj še drago. Trenutno pa opažamo, da se pojavlja odpor proti tako imenovanim pametnim domovom, polnim tehnologije, ki jo lahko upravljamo s tabličnim računalnikom, kar naj bi bilo sijajno. Vendar to, zanimivo, preprečuje komunikacijo med ljudmi, saj samo še brskamo po zaslonih. Ljudje, ki imajo doma Alexo, Echo Dot in podobne digitalne pomočnike, se ne pogovarjajo več med sabo, le še z napravami. Zato že opažajo težave v medsebojnih odnosih. To imenujemo tehnoferenca – tehnologija ovira komunikacije. Preseči moramo to navdušenje nad tehnologijo in se vrniti v bolj analogno življenje. Tehnologija je koristna in potrebna s stališča ekologije, saj nam omogoča bolj energetsko učinkovite domove. Vendar moramo biti previdni pri tem, kako jo vpeljujemo v zasebno življenje. Visokotehnološke rešitve morajo biti nizkotehnološke.

Kaj bi svetovali arhitektom, da bodo bolje načrtovali mesta in stavbe prihodnosti? Kakšen namig?

Kot arhitekti in načrtovalci mest bi morali imeti v mislih eno samo besedo: odnosi. Tako kot ameriška arhitektka Jeanne Gang, ki ne gradi hiš, temveč odnose, kajti mesta so ljudje. Svoje zgradbe skuša organizirati tako, da ljudje sami od sebe težijo k druženju. V svetu, v katerem smo vse bolj osamljeni in digitalizirani, v katerem težko komuniciramo iz oči v oči, ustvarja možnosti za analogno komuniciranje. Kot recimo v nebotičniku Aqua v Chicagu, ki je oblikovan kot navpična vas.

Studio-Gang-nebotičnik-Aqua
Nebotičnik Aqua, Chicago (avtor: Studio Gang)

Želela je posnemati vodoravno sosedsko komunikacijo, zato je nalašč oblikovala balkone tako, da se sosedje vidijo in so skoraj prisiljeni v pogovarjanje. Kot bi se pogovarjali čez vrtno ograjo, vendar po vertikali. To so koristne zvijače, ki nam v prihodnosti lahko koristijo. Zdi se mi lepo, da ljudi v mestih prihodnosti na tak način spodbudimo k analognemu komuniciranju. 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O STANOVANJSKI PROBLEMATIKI Z ANJO PLANIŠČEK – Podkast ODPRTO #06

V šesti oddaji podkasta ODPRTO govorimo o stnovanjski problematiki. Z nami je arhitektka, izr. prof. na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in prejemnica nagrade Častna članica ZAPS Anja Planišček.

Z Anjo se pogovarjamo o stanovanjski politiki, stanovanjskih zadrugah, o stanju stanovanjskih gradenj v Sloveniji ter humanitarni pomoči v Afriki, ki ju izvaja skupaj s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in organizacijo Streha za vse.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!