Intervju

INOVATIVNE LESENE KONSTRUKCIJE PODJETJA IQWOOD

Podjetje iQwood je inovativno in razvojno naravnano slovensko podjetje, ki proizvaja lesene bio masivne stene in stropove iz alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Stene in stropovi so sestavljeni iz križno zloženih lesenih desk, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki.

Pogovarjali smo se z ustanoviteljem podjetja, Mihom Bogatajem (univ. dipl. inž. grad.)

S čim se podjetje iQwood ukvarja, kako dolgo že obstaja in kakšna je njegova vizija?

Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1992 kot statični biro, ki ga je vodil moj oče, strokovnjak na področju snovanja gradbenih konstrukcij. V obdobju od leta 2009-2010 sem družinsko podjetje preoblikoval in preimenoval v Ekoart, podjetje za montažo lesenih hiš, ki ga uspešno vodim še danes. Leta 2019 smo prepoznali tržno priložnost za povečanje in razvoj proizvodnje masivnih lesenih elementov brez lepil, kemije in kovin ter poslovanje razdelili na dve podjetji: montažno podjetje Ekoart ter  proizvodno podjetje iQwood, v katerega je v letu 2021 kapitalsko vstopilo podjetje Lumar, s katerim vidimo skupno vizijo v razvoju in ga danes uspešno vodi moj poslovni partner Martin Hladnik. To so bili veliki koraki v kratkem času, za katere verjamem, da so pravi. Naša vizija je postati vodilni ponudnik masivnih lesenih elementov brez lepil v Evropi in širšemu trgu ponuditi visokokakovostni izdelek, ki je plod slovenskega znanja in je izdelan z okolju prijazno tehnologijo in z uporabo lokalnih surovin. V skoraj 30 letih delovanja podjetja smo znanje vseskozi nadgrajevali in danes lahko kupcem ponudimo izdelek, ki ni samo plod znanja iz proizvodnje, pač pa multidisciplinarnih znanj iz področja statike, biotehnologije, montaže objektov, gradbene fizike… Zgradili smo podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo ekoloških masivnih lesenih konstrukcijskih elementov (stene, stropovi, ostrešja). Smo verjetno edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja elemente z uporabo slovenskega lesa, hkrati pa v proizvodnih procesih ne uporablja nobenih lepil ali drugih kemičnih snovi.

Ali lahko podrobneje predstavite svojo tehnologijo? 

Pojem »križno mozničene stene« izhaja iz sistema spajanja desk izključno z lesenimi bukovimi mozniki (t.i. lesenimi žeblji), ki zagotavljajo statično podporno togo in trajno konstrukcijo. Les, posekan ob naravno najbolj primernem času, zagotavlja dolgo življenjsko dobo objekta in vrhunsko bivalno okolje, zato smo poskušali združiti znanja naših prednikov in jih s pomočjo sodobnih tehnologij nadgraditi v visokotehnološki izdelek. Spajanje desk z lesenimi mozniki je sicer starodavna tehnika znana več sto let in uporabljena v Sloveniji pri kozolcih, kaščah,…. Gre za spajanje osnovnega mehkejšega lesa s tršimi mozniki. Posebnost tega procesa je, da je moznik primerno podsušen in je z močno silo vtisnjen v luknjo. Moznik nato prevzame del vlage iz okolice in dodatno nabrekne, zaradi česar so mozničeni spoji izredno močni in trajni. S strojem za mozničenje, ki smo ga razvili s pomočjo naših razvojnih partnerjev smo dosegli, da lahko moznike vtiskujemo v s pomočjo CNC tehnologije na stroškovno učinkovit način, predvsem pa industrijsko ponovljiv način.

Torej ne gre za križno lepljene plošče. Kako se vaša tehnologija primerja z njo?

Tehnologija sestavljanja desk, ki so križno postavljene je zelo podobna, le da namesto lepil uporabljamo lesene bukove moznike. Na ta način dobimo visoke strižne nosilnosti, ki sicer niso povsem enake križno lepljeni plošči, a vseeno veliko višje kot pri skeletnih, okvirnih sistemih in so za gradnjo objektov do treh etaž v večini primerov povsem dovolj. Velika prednost izdelka je v tem, da ne potrebujemo podporne kemijske industrije lepil, zato je ta izdelek 100 % narejen iz lesa. Bistvena prednost je tudi higroskopičnost in posledično difuzijska odprtost stene v primerjavi s križno lepljeno, pri kateri dve ali več plasti lepila zelo zapira prehodnost pare. Križno mozničena stena bistveno lažje sprejema in oddaja naravno zračno vlago v prostoru. Reciklaža izdelka je neproblematična, kar pri križno lepljeni plošči ne moremo govoriti, saj je sežig zaradi veliko vsebnosti lepil zaenkrat tehnološko in ekološko problematičen, s čimer se ogljični odtis lepljenih plošč bistveno poveča.

Svojo tehnologijo ste tudi testirali na Zavodu za raziskave materialov in konstrukcij. Nam lahko predstavite rezultate?

Na ZAG-u smo testirali več različnih tipov tanjših stenskih elementov debeline le 9cm, saj želimo trgu ponuditi čim širšo paleto različnih elementov. Tako smo razvili osnovne masivne elemente, ki za 2-3x presegajo statično nosilnost skeletnih sten, ki so trenutno najpogosteje uporabljene pri enodružinski gradnji. Dodatno smo razvili tudi visokonosilne stenske elemente, ki za več 10x presegajo nosilnost skeletnih sten in so praktično primerljive s križno lepljenimi stenami in so primerne tudi za več nadstropne stavbe. Zaradi tanke debeline je neto površina v teh objektih lahko kar nekaj procentov višja, kar je zelo dobrodošlo za gradnjo v strnjenih naseljih, kjer je vsak m2 zelo dragocen.

Kdo so naročniki iQwood lesenih masivnih sten in stropov?

Danes so naši kupci predvsem posamezniki, ki se zavedajo pomena bivanja v čim kakovostnejšem okolju. Verjamemo, da se bo v času, ko ljudje dajemo vse več poudarka na trajnostno proizvodnjo (ne uporabljamo nobenih kemikalij), kakor tudi na trajnostno uporabo (da izdelek ne vsebuje hlapljivih nevarnih snovi – VOC) tudi pri nas vzpostavil širši konsenz, da se bo na tako zdrav način oblikovalo tudi javne zgradbe. Predvsem tiste, v katerih večino časa preživijo naši otroci (vrtci, šole…) ali naši starostniki (medgeneracijski centri …), ki predstavljajo najranljivejše skupnosti. Dodaten pomemben segment vidimo v eko turizmu. Če pogledamo aktualne primere vzpodbujanja »eko« gradnje pri nas, je danes za pridobitev eko subvencije predvsem pomembno kako izolativne so stavbe. Žal smo s tem velikokrat vzpodbudili proizvodnjo nezdravih izolacij z visokim ogljičnim odtisom, kar delno poskušamo popraviti s predpisanim minimalnim deležem lesa v objektih. Predvidevamo, da bo v prihodnje vse bolj pomembno kako zdravi so materiali, ki jih vgrajujemo, kakšen ogljični odtis imajo in kako je z njihovo reciklažo. iQwood izdelek dojemamo kot nišnega. Tako slovenskemu kot tujemu trgu je končno na voljo storitev, ki si jo ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do zdaj niso mogli najti.

Torej povezujete izbiro ekoloških materialov pri gradnji tudi z načinom razmišljanja oziroma življenjskim slogom naročnikov.

Absolutno. Človek se najbolj umiri zunaj v naravi, v miru, v tišini. Jaz prosti čas najraje živim kar doma, saj smo si ustvarili leseno hišo na idilični lokaciji v naravi. Imamo velik ekološki vrt in narava nas uči. Otroci me vsak dan učijo kako malo je treba, da se človek dobro počuti. Svobodna igra v naravi in podporno okolje, ki jim ponuja obilo radovednosti. Pred hišo imamo kup zemlje za igro, ki jim daje voljo do življenja in tako z veliko kreativnosti lahko razvijajo ustvarjalne veščine. Lahko preprosto uporabimo zdrav razum, opazujemo naravo in si vzamemo nekaj časa za premislek, preden si nakopljemo obilo nepotrebnega dela. V vrt naselimo rastline, ki se dobro razumejo med seboj. Tudi škodljivcu pustimo kakšen delež za pod zob, kajti tudi on je ustvarjen z namenom in je hrana nekomu. V gnezdilnico, ki smo jo namestili so se naselile ptice, ki  jedo škodljivce. Lesene fasade nismo barvali, saj se s tem, ko posivi najbolje zaščiti. Ni potrebno veliko, da preprečimo propad civilizacije, propad narave. Vsak posameznik je lahko sprememba za nešteto število novih generacij. Vzporednice vidim z izdelkom iQwood. Zakaj bi izbral hišo, polno kemikalij, če lahko uživam v popolnoma naravni hiši, ki nudi statično dovršeno konstrukcijo, je najudobnejša, ter zdravju in naravi prijazna?

Se vam zdi, da so pri nas ljudje še vedno polni predsodkov glede gradnje lesene hiše in vidnega lesa znotraj hiše? Kakšne izkušnje imate s strankami, ko naročajo Ekoart hiše?

Vidim, da je situacija mnogo boljša kot je bila pred leti. Naši naročniki ljubijo viden les oziroma kombinacijo z naravnimi ilovnatimi ometi. Pred leti je večina naročnikov les želela skriti s klasičnim ometom. Pomembno je, da naročnike znamo ozaveščati o razliki med leseno in klasično gradnjo.

Kakšne izkušnje imate z arhitekti? Kako si želite sodelovati z njimi v prihodnosti?

V podjetju Ekoart prevzamemo še tako zahtevno arhitekturo ali gradnjo. Velikokrat predlagamo rešitve, ki so tehnične inovacije, ali pa poenostavijo konstrukcijo. Ker imamo lastno mizarsko delavnico, lahko naredimo kar koli, zato nas velikokrat pokličejo arhitekti, ki imajo odlično idejo, pa jim do popolnosti manjka kak detajl. Gradnja je živ proces. Veliko ur presedimo skupaj z naročnikom in arhitektom, da v naprej  premislimo in rešimo vse detajle. Tako skupaj naredimo idealno okolje za dom ki ima tudi arhitekturno kvaliteto. iQwood stene in stropovi se prilagajajo arhitekturi in ne obratno. Omogočajo do 8 metrov velike razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Na vidni strani stene so mozniki vidni ali nevidni. Debelina stene je prilagodljiva od tankih 9cm pa vse do najbolj luksuzne 27cm masivne stene, ki nudi največje udobje. Želimo, da arhitekti in projektanti z iQwood uživajo popolno svobodo in našo podporo z reševanjem detajlov, ves čas zasnove. Nič ni nemogoče. Želimo, da lahko v polnosti razvijajo svoje ideje in jim pri tem pomagamo. Včasih se vprašam, zakaj toliko energije vlagam v precej revolucionarne ideje, ki me včasih preokupirajo…a zdi se mi vredno, saj ljubim Slovenijo in želim podpreti naše potenciale. Poleg naravnih virov, torej gozdov imamo vrhunske strokovnjake z različnih področij in zdi se mi, da je skrajni čas in je smiselno, da povežemo celotno lesno verigo ter tako našemu gozdu prinesemo dodano vrednost doma. Od gozda do hiše jo tako povežemo v celoto in ustvarjamo dobre zgodbe.

Več o podjetju in izdelkih iQwood.

O PLATFORMI LANDEZINE z Zašem Brezarjem – Podkast Odprto #19

Mednarodna spletna platforma Landezine od leta 2009 predstavlja najboljše projekte krajinske arhitekture z vsega sveta. Zavzema se za promocijo stroke, kakovostnih zunanjih ureditev in izboljšanje javnih prostorov.

Naš gost 19. oddaje podkasta Odprto je krajinski arhitekt in odgovorni urednik platforme Landezine Zaš Brezar. V sklopu Landezine organizira različne simpozije in konference o načrtovanju odprtega prostora. Pogovarjamo se o sodobnih rešitvah in spremembah v oblikovanju odprtega prostora. Dotaknili smo se tudi tematike naslavljanja podnebne krize in problematike oglaševanja v javnem prostoru. Danes je Landezine z 7000 dnevnimi obiskovalci mednarodno najbolj obiskana spletna stran za krajinsko arhitekturo.

 

Od leta 2016 Landezine podeljuje tudi nagrado LILA, Landezine International Landscape Award, s katero mednarodna strokovna žirija vsako leto nagradi najzanimivejše krajinsko arhitekturne projekte po svetu. Spremljevalni simpoziji nagrade LILA so se v preteklosti odvili v Ljubljani, Ženevi, na Univerzi HafenCity v Hamburgu in na Akademiji za arhitekturo v Amsterdamu.

MAX IV Laboratory Landscape Park, Snøhetta, foto: Mikal Schlosser

Arsenal Oasis, Ruderal

The Park, recreational area Butzenbüel at Zurich Airport, Robin Winogrond Studio Vulkan

Obiščite mednarodno platformo krajinske arhitekture Landezine


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!  

O MESTIH ZA VSE GENERACIJE z Meto Kutin – Podkast Odprto #18

V 18. oddaji se z arhitektko Meto Kutin pogovarjamo o vključujočem oblikovanju in njenih pogledih na arhitekturno načrtovanje.

Meta Kutin že več let raziskuje bivanje starejših in spodbuja razumevanje prostora in arhitekture skozi izobraževanje. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je zasnovala program namenjen razvijanju kritičnega odnosa do grajenega prostora, ki ga redno obiskuje preko 60 študentov. V svojem delu opozarja na pogosto spregledane raznolike potrebe starejših in na pomen njihovega pravočasnega vključevanja v načrtovanje mestnega prostora.

Njena arhitektura nevsiljivo izraža domačnost in toplino. Skupaj s sodelavci oblikuje prostore, ki so iskreni v svoji materialnosti in odgovarjajo na življenjski slog uporabnikov. V letošnjem letu sta s Tomažem Ebenšpangerjem prejela Zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor za odlično izvedbo projekta Hiša za preprosto bivanje.

 

Hiša za preprosto bivanje, Meta Kutin in Tomaz Ebenšpanger, foto: Miran Kambič

 

V pogovoru se dotaknemo tudi razstave, ki je nastala pod okriljem Društva arhitektov Ljubljana in je na ogled v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo. 

“Želimo opozoriti na stanje starih, razpetih med umikom in urbanostjo, med dezangažiranostjo in življenjem, povezanim z mestom, s spremembami v njem. Opozoriti želimo tudi na pomen pravočasnega vključevanja starejših v načrtovanje mestnega prostora, na potrebo po nenehnem ozaveščanju in izobraževanju vseh, ki so vpleteni v procese spreminjanja prostora. Vključevanje zahteva več časa. Sprva vodi k majhnim spremembam, a te zlagoma postajajo velike.” (Meta Kutin)

 

Razstava v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

UVODNIK V TRETJO SEZONO – Podkast ODPRTO #15

Kot uvod v tretjo sezono naših pogovorov o arhitekturi, prostoru in oblikovanju, bi z vami želeli deliti nekaj misli o trenutnem dogajanju na področju arhitekture.

Če opazujemo prostor okoli nas imamo občutek, da se gradi veliko in povsod. Nove soseske, novi vrtci, šole,…Po drugi strani pa opažamo, da je kakovostnih gradenj čedalje manj. Nekako paradoksalno se zdi, da je bilo letošnjih predstavljenih objektov na festivalu Odprte hiše Slovenije manj, kot prejšnja leta, čeprav vsi kazalniki kažejo na porast gradbene dejavnosti.
Prostor je ključni dejavnik razvoja družbe. Hkrati pa je končna in omejena dobrina. Prav zato je potreba po zakonskih temeljih, kdo, kako, kdaj in na kakšen način lahko vanj posega izjemnega pomena. Neusklajeni, stihijski in parcialni posegi v prostor lahko v njem puščajo dolgotrajne negativne posledice. Moramo se vprašati: Kakšen prostor in stavbe hočemo? Smo ga sposobni oblikovati na način, da ga ohranimo in kulturno nadgradimo, da ga razvijemo v trajnostno prihodnost, obvarujemo naravna bogastva, da zagotovimo zdravo bivalno okolje tudi naslednjim generacijam, da spoštujemo znanja različnih strok?

Vabimo vas k poslušanju 3. sezone pogovorov z zanimivimi arhitekti, urbanisti, oblikovalci…
Upamo, da bomo spodbudili razmislek o pomenu prostora, ki nam omogoča kakovostno bivanje in ponuja priložnosti za sodelovanje.

 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

PRIBLIŽATI DOBRO ARHITEKTURO VSEM

Direktorica festivala Odprte hiše Slovenije Lenka Kavčič je bila v letošnjem letu žirantka natečaja Baumit Life Challenge, ki ga organizira mednarodno podjetje Baumit. Preberite pogovor o vrednotah Odprtih hiš Slovenije in zanimivih projektih letošnjega festivala.

 

Lenka, kako lahko arhitektura vpliva na naše počutje?

Če arhitekturo razumemo kot najvišjo umetnost gradnje, ima kot takšna na nas zagotovo močan estetski vpliv, ki nas redkokdaj pušča ravnodušne. Da arhitektura vpliva na nas na zavedni ravni, ji moramo to dopustiti, če rečem bolj poetično, moramo jo razumeti in znati brati. Na nezavedni ravni jo večinoma uporabljamo kot vsakodnevno dejstvo in malokrat ugotovimo, da je lahko prostor vzrok našega različnega ugodja ali nelagodja. Brez dvoma ima arhitektura na nas izjemno močan vpliv. Tega se najbolj zavedamo, ko smo v njej. Arhitektura nagovarja vse naše čute, poleg tega pa vpliva na dobro počutje in tudi na našo uspešnost pri opravljanju različnih nalog.

Dobre stvari je treba deliti, vsaj tako razumemo idejo Odprtih hiš. Koliko smo Slovenci pripravljeni odpreti hiše naključnim obiskovalcem, ki jih zanima dobra arhitektura? Ali kot  dolgoletna direktorica festivala opažate spremembe pri »odprtosti« ljudi, da »odprejo« svoje domovanje?

Ideja festivala Odprte hiše Slovenije je odpreti prostor, da se o arhitekturi pogovarjamo, jo raziskujemo, spoznavamo in zaradi osebne izkušnje v njej bolje razumemo, zakaj je kakovostno grajen prostor pomemben tako za posameznika kot vso družbo. Arhitektura je v prvi vrsti namenjena ljudem, in samo če jo razumemo, jo lahko tudi izboljšamo ter o njej kritično razmišljamo. Kot organizatorji smo veseli, da sodelujemo z arhitekti in lastniki stavb, ki želijo svoje izkušnje deliti. Tako vrata svojih stavb tudi zelo radi odprejo. Seveda obstajajo tudi takšni – in priznam, da jih je zadnja leta več ‒ ki jim to predstavlja oviro, žal zato nekaterih stavb še nismo odprli. Verjamem pa, da bomo z dobrimi izkušnjami prepričali tudi te.

Hiša z atrijem, Arhitektura d.o.o., foto: Jure Goršič

Kaj pa vi najprej opazite, začutite, ko vstopite v neki prostor?

Vedno me pritegnejo prostori, ki o sebi govorijo zadržano in počasi. Navdušujejo me plasti, ki se mi razkrivajo ob njihovem večkratnem obisku. Z veseljem pogledam skozi okno, poslušam glas in odmev v njih, opazujem usklajenost nasprotij in tistih poudarkov, ki jih razumem kot skrito sporočilo ustvarjalcev prostora. Seveda me ob tem določa moj poklic. Prepričana sem, da arhitekturni prostor predstavlja zgolj okvir za naše življenje, zato morajo biti prostori spoštljivi in zadržani v svoji opremi in materialih, da puščajo dovolj prostora za življenje prebivalcem.

Kaj vam pomeni pojem zdravo bivanje?

Tukaj lahko izpostavim »sindrom bolnih stavb«, termin, ki opredeljuje vrsto negativnih vplivov, ki smo jim izpostavljeni v stavbah vsakodnevno, a se jih ne zavedamo in se lahko kažejo v kroničnih znakih slabega počutja, utrujenosti, glavobolih, bolezni dihal in prebavnih motnjah. Za ohranjanje našega dolgoročnega zdravja je zdravo bivanje izredno pomembno. Povezano je s kakovostjo zraka in temperaturnim ugodjem v prostoru, s primerno akustiko, s količino naravne svetlobe in uporabo zdravih, človeku prijaznih materialov. Prav v notranjih prostorih, kjer se zadržujemo vedno več časa, je treba veliko pozornost nameniti zdravim materialom, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in tako ne hlapijo ter ne zastrupljajo prostorov, kot tudi ne škodujejo našemu zdravju. Da naj živimo zdravo in poskrbimo za svoje zdrave navade, je v sodobni družbi splošno znan imperativ, ki nas vsakodnevno nagovarja. Zdravo bivanje pa nas zavezuje, da so naši prostori načrtovani, izvedeni in uporabljeni na najboljši možen način, da imajo najmanj škodljiv vpliv na naše počutje in zdravje.

Prenova Gradu Štanjel, foto: Miran Kambič

Pomeben del arhitekture so tudi prenove. Oblikovalci pravijo, da je težje »redizajnirati« kot oblikovati iz nič. Kakšen pa je odnos arhitektov do oživitve stare stavbe in njene nadgradnje?

Strategija trajnostnega razvoja umešča prenove in oživitve stavb z novimi programi na prioritetno mesto. Vsekakor pa so prenove starih stavb v primerjavi z novogradnjami zahtevnejše, ne zgolj zaradi zahtevnih smernic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bedi na strokovnostjo in skladnostjo posegov, predvsem zaradi kompleksnosti samega procesa dela in zahtevnosti izvedbe. Ne nazadnje je pri prenovah treba razumeti zgodovino in tehnologijo časa, v katerem je nastala, konstrukcijo in detajle, tudi takratne inovativne rešitve in arhitektov avtorski izraz. Dobre prenove so tiste, ki starim stavbam ohranijo dostojanstvo, jih ne raztelesijo, ampak ohranjajo in dopolnijo, ter hkrati izvedejo vse tiste potrebne posege, ki omogočajo sodobno funkcionalnost.

Bi lahko izpostavili kakšno prenovo z letošnjega festivala Odprte hiše, ki vam je še posebej všeč?

Festival Odprte hiše Slovenije se zavzema za to, da vsako leto odpremo vrata tudi pomembnih zgodovinskih stavb in odličnih prenov. Za ta vodenja se zanima izjemno veliko naših obiskovalcev. V Sloveniji imamo številne vrhunsko prenovljene objekte, ki so poznani tudi v tujini. Letošnji festival je odprl vrata prenovljene notranjosti stavbe Plečnikove zavarovalnice, Ruske dače, Švicerije, prenovljenega muzeja Plečnikove hiše … Veliko zanimanje je bilo za ogled Cukrarne, ki bo kmalu postala osrednja in največja mestna galerija sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovo v procesu izvedbe pod vodstvom arhitektov (Scapelab), glavnega izvajalca in vodje projekta ge. Majde Gostinčar z Mestne občine Ljubljana, kar je bilo izredno zanimivo.
Kmalu bo končana tudi prenova gradu Štanjel in tega ogleda v prihodnjem letu se že izjemno veselimo.

Ogled Gradbišča Cukrarne, foto: Miran Kambič

Menite, da lahko projekti, kot je Baumit Life Challenge, vplivajo na ugled arhitekture in dvig bivalne kulture?

Baumit Life Challenge je izjemno bogat mednarodni arhitekturni natečaj, kjer se izpostavijo vsi pomembni arhitekturni projekti iz vsega evropskega prostora. Tako velik nabor izbranih projektov ponuja zelo dober vpogled v arhitekturno produkcijo in promocija zmagovalnih stavb v posamezni kategoriji pripomore k razvoju odnosa do arhitekture. Ugled arhitekture je pomemben tako za stroko, ki ga gradi, še večji pomen pa ima za celoten družbeni razvoj, saj s tem dviguje bivalno kulturo in gradi pomembne vrednote.

Več o natečaju Baumit Life Challenge 2020/21 si lahko prebrete tukaj.

ZGODBE SLOVENSKE ARHITEKTURE – Podkast ODPRTO #14

V tokratni oddaji podkasta Odprto se pogovarjamo o pravkar izdani knjigi Zgodbe slovenske arhitekture. Napisala sta jo arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar, izšla pa je pri založbi Beletrina.

Prostor je za narodov obstoj prav tako pomemben kot jezik. Izdaja strokovne oz. nekoliko bolj poljudne knjige s področja arhitekture, pa ima zagotovo močan vpliv na širši krog bralcev, saj posreduje informacije in vedenje o pomenu kakovostno oblikovanega in grajenega prostora za širšo družbo. Arhitektura gradi narodovo samozavest, ker je prostor nosilec mnogih družbenih vrednot in ga z realiziranimi deli uvršča na svetovni zemljevid, tudi odličnih arhitekturnih praks.   

Knjiga na izjemno dostopen način približuje zgodovino slovenske arhitekture skozi zgodbe, ki so botrovale nastanku arhitekture in slovenskega prostora, kakršnega poznamo danes.

Pogovarjamo se z avtorjema Špelo Kuhar, Robertom Potokarjem in programskim vodjem založbe Beletrina Alešem Štegrom.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

CUKRARNA: NOVA KATEDRALA UMETNOSTI V LJUBLJANI – Podkast ODPRTO #13

V 13. oddaji podkasta ODPRTO z različnimi sogovorniki raziskujemo zgodbe prenove Cukrarne.

Cukrarna je zagotovo najbolj pričakovan projekt prenove v Ljubljani. Stavba je bila zgrajena v začetku 19. stoletja kot rafinerija sladkorja.
Za nujnost prenove in ohranitve kulturnega spomenika se je leta 2009 odločila Mestna občina Ljubljana in razpisala natečaj, kjer je arhitekturni biro Scapelab zmagal s predlogom, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. S prenovo želijo vzpostaviti pomemben evropski umetnostni center za razvoj in preizkušanje sodobnih galerijskih praks, Ljubljano pa postaviti na svetovni umetniški zemljevid.

Pogovarjamo se z arhitektom Markom Studnom (Scapelab), Blažem Peršinom (direktor MGML)in Alenko Gregorič (umetniška vodja Galerije Cukrarna).


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

KAKO ARHITEKTURA USTVARI DOM Z MATEJEM GAŠPERIČEM – Podkast ODPRTO #12

V 12. oddaji podkasta ODPRTO se z arhitektom Matejem Gašperičem pogovarjamo o njegovem poslanstvu, filozofiji dela in procesu arhitekturnega snovanja.

Matej Gašperič od leta 2007 projektira hiše, ki so med širšo javnostjo poznane po zanimivih imenih: Hiša za najlepša leta, Hiša za pet in ves svet…če naštejemo najbolj poetična imena. Matej Gašperič je po diplomi na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, zaradi svoje podjetniške narave ustanovil svoje podjetje, specializirano za interaktivne digitalne medije. Uspešno poslovno zgodbo je zavestno zaključil, ko se je udeležil slovitega Masterclassa Glenna Murcutta v Avstraliji in nato ustanovil Biro Gašperič. 

Ljubezen do dela z resničnimi ljudmi je usmeril v načrtovanje individualnih družinskih hiš, ki so zgrajene z mislijo na trajnost in ekologijo, z velikim poudarkom na želje njihovih stanovalcev. 

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ZELENI JAVNI INFRASTRUKTURI Z MAJO SIMONETI – Podkast ODPRTO #11

V enajsti oddaji podkasta ODPRTO se pogovarjamo s krajinsko arhitektko Majo Simoneti, letošnjo prejemnico nagrade Častna članica ZAPS.

Maja Simoneti je poznana kot velika zagovornica dreves, aktivne hoje in je s kritičnim odnosom do aktualnih problemov prostorskega načrtovanja ključna oseba, ki s svojim delovanjem premika meje razumevanja krajine v sodobnem svetu.

Pogovarjamo se o zeleni javni infrastrukturi, pomenu javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja. 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O PRAVICI DO JAVNEGA PROSTORA Z BOŠTJANOM BUGARIČEM – Podkast ODPRTO #10

V deseti oddaji podkasta ODPRTO govorimo o pravici do javnega prostora.

Z nami je arhitekt Boštjan Bugarič, eden izmed ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, začasnimi rabami v javnem prostoru in povezovanjem med stroko, odločevalci ter prebivalci.

Pogovarjali smo se o poslanstvu in projektih kolektiva ter delovanju v pritličju prenovljenega Tomosovega bloka v Kopru. Dotaknili pa smo se tudi razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin, ki je nastala v sodelovanju z arhitekturno Galerijo Dessa.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!