podkast odprto Lone Feifer aktivna hiša

O AKTIVNIH HIŠAH Z LONE FEIFER – Podkast ODPRTO #01

V prvem podkastu ODPRTO govorimo o prvi slovenski družinski hiši s certifikatom ‘Active House’, ki jo je razvilo podjetje Lumar. O vplivih arhitekture na podnebno krizo in o bivalnem ugodju se pogovarjamo z ga. Lone Feifer, generalko sekretarko združenja ‘Active House Alliance‘.

podkast odprto Lone Feifer aktivna hiša

Svoj komentar na trajnostne principe ‘Active House’ je podal tudi dr. Jernej Markelj, raziskovalec metod vrednotenja stavb po načelih trajnostne gradnje in podžupan za področje urbanizma v Občini Kamnik.


Podnebna kriza je predvsem posledica prekomerne porabe energije in prekomernih izpustov, ki nastanejo pri njeni proizvodnji. Pri tem igra veliko vlogo tudi grajeno okolje, saj stavbe za svoje delovanje porabijo kar 40 odstotkov proizvedene energije.

Ta podatek je strašljiv in hkrati optimističen, saj pomeni, da imata gradnja novih energetsko učinkovitih stavb in energetska sanacija obstoječih stavb ogromen potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov in zmanšanje porabe energije.

Tega potenciala se zaveda tudi združenje Active House, ki pa na stavbe ne gleda le z energetskega vidika. Koncept active house se zavzema za bolj zdrave bivalne prostore z manjšimi posledicami za okolje. Na prvo mesto postavlja človeka, njegovo ugodje in dobro počutje. Pri tem se osredotoča na tri osnovne temelje: ugodje, energija in okolje.

Prve ideje o aktivnih hišah so nastale leta 2007. Leta 2011 je bila ustanovljena neprofitna organizacija Active House Alliance, ki tudi podeljuje certifikate Active House. Od takrat je bilo zgrajenih že več kot 100 aktivnih hiš.

Takšna hiša stoji tudi v Dragomlju pri Domžalah. Gre za prvo družinsko hišo v Sloveniji s certifikatom Active House, ki jo je zgradilo podjetje Lumar. Hišo smo si ogledali in jo doživeli na OHS predpremieri.

O LONE FEIFER

Lone Feifer podkast Odprto aktivna hiša

Lone Feifer je aktivna zagovornica in mentorica na področju trajnostnosti, oblikovanja in inovacij. Je članica upravnega odbora Danske kraljeve akademije za arhitekturo in članica upravnega odbora Danskega združenja arhitektov.

Lone Feifer ima magisterij iz arhitekture na Kraljevi akademiji v Kopenhagnu in podiplomski magisterij Energetike in zelene arhitekture na Šoli za arhitekturo v Aarhusu in na Univerzi Tsinghua.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

seminar triple wood

TRIPLE WOOD – Kultura trajnostne lesene gradnje v alpski makroregiji

Vabljeni na seminar TRIPLE WOOD, ki ga organizira ZAPS skupaj z Lesarskim grozdom.

Namen seminarja TRIPLE WOOD za arhitekte in projektante ter vse, ki si želite več znanja o gradnji z lesom, je osvetlitev najnovejših znanstvenih spoznanj, tehnologij in standardov s področja uporabe lesa v gradnji stavb, podprtih s praktičnimi primeri in izkušnjami. Predavatelji so priznani strokovnjaki z mnogoletnimi izkušnjami iz prakse.

Seminar bo potekal na Višji strokovni šoli za les in oblikovanje materialov, Lesarska ul. 2, Maribor, v torek 26.11.2019 od 9.00 do 13.45.

Več o programu izveste tukaj>>.

Prijavite se tukaj>>.

Člani ZAPS za udeležbo na seminarju prejmejo 3 kreditne točke / Sklop C – Tehnologija, materiali in tehnika.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14

REGENERATIVNO OBLIKOVANJE ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

Kot človeška družba smo pred pomembno odločitvijo. Ali bomo za svoj obstoj in ugodje še naprej porabljali naravne vire, ki so ponekod že popolnoma izčrpani, ali pa bomo spremenili svoje razmišljanje in se s pomočjo tehnologije prilagodili okolju in izzivom, ki nas čakajo.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14
Hiša Satler; arhitektura AB objekt, 2016; foto: Matej Lozar

Ali obstaja možnost, da z gradnjo in prenovo stavb zasnujemo sisteme, ki bi nam omogočali, da uporabljene naravne vire povrnemo in hkrati dodatno izboljšamo prostor, v katerem živimo? Kot arhitekti, oblikovalci in načrtovalci imamo definitivno priložnost, da to uresničimo.

Gradnja trajnostnih stavb z zdravimi materiali, tehnologijami in načinom delovanja pripomore k bolj kakovostnemu bivalnemu okolju. Trajnostno načrtovanje ni le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov gradnje na naravo in okolje, temveč predstavlja tudi skrb za ohranjanje našega zdravja.

VPLIV STAVB NA LJUDI

V Parizu je v začetku oktobra potekala mednarodna konferenca ‘Daylight Simposyum + Healthy Buildings Day’, na kateri so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o učinkih grajenega prostora na ljudi. Osredotočili so se predvsem na naravno svetlobo in vpliv kakovostno oblikovanih notranjih prostorov na človeka.

Lastnosti stavb in njihovi vplivi so za naše počutje in zdravje ključni, saj kar 65 odstotkov časa preživimo doma, največ v spalnicah. Raziskave kažejo, da eden od šestih ljudi v Evropi, kar je približno 80 milijonov ljudi, živi v nezdravih prostorih.

Kazalniki nezdravih prostorov so slaba naravna osvetlitev, visoka vsebnost CO2, previsoka vlažnost, plesen in prevelika obremenjenost s hrupom. Nezdravo notranje okolje vpliva na občutljivost oz. dovzetnost za določene bolezni kot astma ter alergije.

Zaradi tega so ljudje pogosteje bolni ter odsotni v službah in šolah. Posledično je obremenjena tudi zdravstvena blagajna in ekonomija. Bolezni, ki so posledica bivanja v nezdravih prostorih, stroka imenuje sindrom ‘bolnih stavb’. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 odstotkov zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah

V stavbah povprečno preživimo 87 odstotkov svojega časa in dodatnih 6 odstotkov v avtomobilih oz. prevoznih sredstvih. Zato t. i. “generacija notranjosti” brez dvoma močno občuti vplive stavb in grajenega prostora na svoje zdravje, počutje in učinkovitost.

NAŠI PROSTORI SO NAŠE ZDRAVJE

Današnji način življenja vpliva na naš biološki oz. cirkadiani ritem. Naša biološka ura je praviloma usklajena z Zemljinim ritmom in sledi naravni svetlobi. Z industrializacijo v 19. stoletju pa smo spremenili naše navade in se večinoma preselili v notranje prostore.

Zaradi tega prihaja do vse večjega odklona od naravnega biološkega ritma. Vedno bolj je prisoten t. i. “družbeni jet lag”, ki nastane zaradi prilagajanja urnikov družbenim ritmom (delo, prosti čas, obveznosti …) namesto biološkim dejavnikom. Naša biološka ura se “pokvari”, ko nimamo več stika z naravno svetlobo in prižigamo luči, s čimer ustvarjamo umetni bioritem, pravi prof. Till Roenneberg, profesor​ z nemške univerze Ludwig Maximilian. 

Raziskava Inženirskega združenja za osvetlitev iz Severne Amerike, ki jo je Lise Heschong opravila v Kaliforniji, kaže, da so učenci, raziskovalci in prodajalci v klicnih centrih, ki delajo v odprtih, naravno osvetljenih prostorih, uspešnejši, produktivnejši in bolj zdravi kar za 5 do 40 odstotkov.

Poleg naravne osvetlitve, kakovosti zraka in materialov, je pomemben tudi stik z zunanjostjo. Raziskave kažejo, da pogled skozi okno bistveno poveča dobro počutje in učinkovitost. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da približno ⅔ zaposlenih, nima dostopa do naravne osvetlitve in posledično do stika z zunanjostjo. 

Poleg naravne osvetlitve je v notranjih prostorih pomemben tudi pogled navzven, saj vizualna kompleksnost naravnega okolja na človeka deluje pomirjujoče.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Prenovljena_hisa_na-Vicu_arhitektura_A.Ostan_foto.Miran_kambic
Prenova hiše na Viču; arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, 2016; foto: Miran Kambič

REGENERATIVNA ARHITEKTURA PRIHODNOSTI

Klimatska kriza s svojimi učinki postaja vedno bolj nepredvidljiva in nujno je, da gradimo trajnostno, tudi z mislijo na prihodnje generacije. Stavbe so lahko trajnostne ne le z manjšo porabo naravnih virov, temveč tudi s prilagajanjem na nove kontekste, vsebine in klimatske pogoje.

V nasprotju s trajnostno zasnovanimi stavbami, ki temeljijo na konceptu uporabe le najnujnejših naravnih virov in ničelnim vplivom na okolje, regenerativna gradnja omogoča naslednjo stopnjo v razvoju in razmišljanju.

Ali lahko mesta postanejo trajnostni ekosistemi, pri čemer vsak posamezni element prispeva k regeneraciji celotnega cikla od uporabnikov do virov? Ali lahko celo pripomoremo k izboljšanju okolja, v katerem živimo? Imajo stavbe lahko pozitiven vpliv na okolje, ne samo ničelni? 

Obstaja več strategij regenerativnega oblikovanja. Med drugim so to: zbiranje deževnice, ozelenitev fasad in streh, čiščenje in ponovna uporaba odpadne vode, proizvodnja in shranjevanje energije ter energetska učinkovitost stavb. Stavbe lahko skladiščijo ogljik, proizvajajo in hranijo energijo za okoliške skupnosti, čištijo odpadne vode in celo prečiščujejo zrak s fasadnim ovojem.

Nekatere strategije obstajajo že dlje časa, obstaja pa vznemirljiva priložnost za potencialne inovacije v regenerativnem oblikovanju. Stavbe so lahko več kot le zavetišče pred zunanjim svetom. Lahko med drugim poučujejo, navdihujejo in podpirajo zdravje uporabnikov. Sicer so to manj oprijemljivi, a nič manj pomembni učinki regenerativnega oblikovanja.

Izzivi prihodnosti zahtevajo premislek o načinih bivanja sodobne družbe. Neizbežno bo treba tudi premisliti o prostorih, ki jih gradimo ter v njih živimo in delamo. Načini gradnje morajo stremeti tako k vzpostavljanju zdravih bivalnih pogojev kot drastičnemu znižanju ogljičnega odtisa.

Razumevanje sindroma bolnih stavb ter potencialov, ki jih ponuja regenerativna arhitektura, lahko zagotovi boljše bivalne in delovne pogoje ter izniči obremenilni vpliv stavb na okolje in človeka, kar naj bi bil smoter razvoja v bližnji prihodnosti. 

Op.a.: Članek je bil objavljen v zadnji reviji Varčna hiša, ki je izšla ob dogodku Slowwoodlife 2019.

slowoodlife forum bivanje z lesom gradnja

SLOWOODLIFE – Forum o gradnji z lesom

Vabljeni na SloWOODlife, enodnevni forum o specifikah in bivanjski kulturi v sodobni leseni gradnji.

slowoodlife-forum-bivanje-z-lesom-gradnja-konferenca

V sredo, 23. oktobra 2019, bo med 12:30 in 17:30 v Squashlandu Ljubljana potekal forum o gradnji z lesom SloWOODlife na temo “Znamo graditi javne objekte in prostore iz lesa?” Namen foruma je opozoriti na kompleksnost lesene gradnje in ustvariti priložnost za komunikacijo med različnimi strokami, med znanostjo in gospodarstvom ter nagovoriti tudi širšo javnost.

Program foruma:

  • Nastopi priznanih strokovnjakov, arhitektov in podjetnikov, ki bodo delili vizijo boljšega, bolj zavestnega in premišljenega življenja v smeri trajnostne odličnosti;
  • okrogla miza na temo Lesena gradnja v luči podnebnih sprememb;
  • voden ogled objekta Squashland;
  • izid najnovejše revije Varčna hiša, ki jo bo prejel vsak udeleženec.

Forum BIVANJE Z LESOM SloWOODlife je namenjen prepoznavanju in promociji lesa kot gradbenega in dizajnerskega materiala, ki daje priložnost za izdelavo tako hiš iz lesa kot estetsko dovršenega pohištva, opreme ter raznovrstnih unikatnih umetnin.

S predavanji in pogovori s priznanimi strokovnjaki, video prezentacijami in razstavo usmerjamo pogled v trajnostni razvoj in prepoznavanje kakovostne lesene gradnje in pomena lesa kot dobrine.

Več informacij in prijavnico najdete na spletni strani: https://www.slowoodlife.si/.

Vljudno vabljeni!

ogled prvo slovenske druzinske hise s certifikatom active house

AKTIVNA HIŠA – hiša, ki daje več, kot porabi

Vsi že zelo dobro poznamo pojem pasivna hiša in kaj je značilno za takšne vrste objektov. Se pa v zadnjem času vedno bolj pogosto pojavlja pojem aktivna hiša, ki predstavlja naslednjo stopničko v razvoju trajnostne gradnje. Čeprav oba termina določata nekatere skupne karakteristike stavb, se pri aktivnih hišah obravnava širši spekter smernic za gradnjo stavb.


KAJ JE AKTIVNA HIŠA?

Aktivna hiša je objekt, ki je pridobil certifikat Active House. Ta določa, da se hiša načrtuje z uporabo smernic, ki iščejo odgovore na tri ključne izzive, s katerimi se danes srečuje gradbena industrija. To so ugodje, energija in okolje.

Zato tudi temelji certifikacijski sistem na treh glavnih principih: princip ugodja, princip energije in princip okolja. Z upoštevanjem vseh treh principov že v fazi načrtovanja se stremi k viziji gradnje stavb, ki dajejo več, kot porabijo (“Buildings that give more than they take”).

Princip ugodja se ukvarja z zagotavljanjem zdravih bivalnih pogojev za uporabnika stavb na podlagi primerne količine dnevne svetlobe in svežega zraka.

Princip energije se osredotoča na ravnovesje med rabo energije za delovanje stavbe in oskrbo z energijo, ki je v čim večji meri proizvedena iz lokalnih obnovljivih virov energije (na objektu ali v bližnji okolici).

Princip okolja pa zagotavlja, da ima stavba v svojem življenskem ciklu (LCA) pozitiven vpliv na okolje zaradi uporabe lokalnih in neoporečnih materialov.

KRITERIJI ZA AKTIVNO HIŠO

Kriteriji vseh treh principov so zapisani v specifikaciji Active House (Active House Specification) in so namenjeni tako novogradnji kot prenovi pretežno stanovanjskih stavb. Prednosti sheme Active House so povzete in uveljavljene tudi v objektih z drugo namembnostjo, kot npr. konferenčni centri, poslovni objekti, izobraževalne ustanove ipd. 

Specifikacija Active House vsebuje tako kvantitativne kot kvalitativne kriterije. Vsak od treh osnovnih principov je razdeljen v tri podkriterije. Ti kvantitativni parametri pa predstavljajo devet najpomembnejših tematik za vrednotenje stavbe po Active House shemi. To so:

Ugodje:

  • osvetlitev prostorov,
  • toplotno ugodje in
  • kakovost zraka.

Energija:

  • raba energije,
  • oskrba z energijo in
  • učinkovitost primarne energije.

Okolje:

  • obremenitev okolja,
  • poraba pitne vode in
  • trajnostna gradnja.

Vsak parameter je obravnavan individualno in prikazan v obliki radar diagrama. Kvalitativni parametri predstavljajo dodatne tematske vsebine, ki se obravnavajo in vključijo v oceno vrednotenja.

aktivna hiša primer radar diagrama
Primer radar diagrama za aktivno hišo

Radar diagram Active House povzema vrednosti vseh devetih kriterijev in pokaže, kako so parametri med seboj uravnoteženi in kako “aktivna” je stavba. Diagram kaže nivo ambicije zasledovanja posameznih kvantitativnih kriterijev v razponu od 1 do 4, kjer je 1 najvišji nivo in 4 najnižji. 

Specifikacija in radar sta zasnovana kot orodje, ki omogoča postavljanje ciljev tako arhitektu kot investitorju znotraj treh glavnih principov pri načrtovanju novogradnje ali prenove stavbe.

OZNAKA ACTIVE HOUSE (Active House Label)

Za pridobitev oznake Active House je potrebno objekt verificirati. Postopek zahteva izdelavo radarja s pomočjo za to narejenih orodij. Oznaka je izdana, če je stavba ovrednotena po kriterijih specifikacije Active House in dosega minimalne zahteve za notranje ugodje, energijsko učinkovitost in vpliv na okolje.

Certifikate in oznake Active House podeljuje Zveza Active House (Active House Alliance). Združenje je neprofitna organizacija, ki jo upravljajo in podpirajo člani ter partnerji združenja in je bila ustanovljena leta 2011 s sedežem v Bruslju.

Zveza podpira vizijo o stavbah, ki omogočajo njenim uporabnikom zdravo in udobno bivanje brez negativnega vpliva na podnebje in okolje, kar vodi k čistemu, zdravemu in varnemu okolju, v katerem živimo.

Zveza deluje na osnovi vrednot:

  • odprtega dialoga med partnerji,
  • sodelovanja pri razvoju,
  • celostnega pristopa k načrtovanju stavb in njenega delovanja ter
  • kredibilne komunikacije in dialoga.

OGLED PRVE AKTIVNE DRUŽINSKE HIŠE V SLOVENIJI

Pred kratkim je podjetje Lumar blizu Domžal dokončalo prvo družinsko hišo v Sloveniji s certifikatom Active House. Predpremierno boste lahko v njo vstopili že v sredo, 25. septembra 2019, ob 10. uri. Ker je na voljo le 25 prostih mest, se je potrebno za ogled prijaviti preko te spletne prijavnice.

Na voljo je tudi nekaj prostih mest za medije. Novinarji si rezervirate ogled s prijavo preko te spletne strani.

Več o dogodku si lahko preberete tudi na tej spletni strani ali Facebooku.

Vljudno vabljeni!

ogled prve slovenske druzinske hise s certifikatom active house
Prva slovenska družinska hiša s certifikatom Active House (foto: Lumar)

Študijski ogled referenčnih objektov lesene gradnje na avstrijskem Štajerskem

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL) organizira študijski ogled referenčnih objektov lesene gradnje na avstrijskem Štajerskem. Ogled bo potekal v četrtek, 23. maja 2019. Zagotovljen bo strokovni ogled objektov. Organiziran je prevoz z odhodom izpred Gospodarske zbornice Slovenije. Parkiranje bo možno na zunanjem parkirišču GZS.

Vabljena so podjetja in institucije, povezani z leseno gradnjo, arhitekti, projektanti, ministrstva, lokalne skupnosti in mediji. Prijave pošljite preko on-line prijavnice najkasneje do 20. maja 2019Kotizacije ni. Število mest je omejeno, prednost imajo člani SRIP PSiDL.

SRIP PSiDL zasleduje cilj integracije izdelkov v čim bolj celovito ponudbo rešitev zdravega bivalnega in delovnega okolja prihodnosti. Med pomembnimi vidiki je razvoj kvalitetne gradnje z lesom, pametnih, tehnološko, energetsko ter ekološko naprednih stavb. Študijski obiski primerov lesene gradnje presežkov v tujini pripomorejo k boljšemu razumevanju najnovejšega stanja tehnologije in arhitekture lesene gradnje.

Preliminarni program obiska:

6.00    Odhod izpred GZS

9.15     Mineroom, Študentski dom, Leoben  LINK

10.45   Mayr-Melnhof, Poslovni objekt, Leoben LINK

13.30   Science Tower Smart City, Gradec – LINK 

15.00   Ogled več stavb različnih tipologij, nekatere še v gradnji;

Center Reininghaus Süd, Gradec LINK

Hummelkaserne, stanovanjska stavba, Gradec LINK

Reininghaus Quartier 7, Gradec LINK

18.00   Povratek v Ljubljano s prihodom okrog 20.00 na GZS

Več informacij na spletni strani GZS

ali Bernard Likar G: 041 354 131

“EDINO HIBRIDNA GRADNJA JE EKOLOŠKO VZDRŽNA” – Intervju z dr. Brunom Dujičem, direktorjem in vodjo razvoja v podjetju CBD d.o.o.

Dr. Bruno Dujič je leta 2001 doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij in je avtor mnogih znanstvenih in strokovnih člankov s področja lesene potresno odporne gradnje. Poleg tega si lasti več evropskih patentov na področju lesene gradnje.

Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah. Leta 2006 se je podal v podjetništvo ter ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD d.o.o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.

Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2017 je za tehnološki razvoj lesene križno lepljene rebraste plošče prejel Puhovo priznanje. Leta 2019 pa mu je Inženirska zbornica Slovenija v okviru Svetovnega gradbenega foruma – Odpornost stavb in infrastrukture, ki ga je Slovenija gostila v Ljubljani, podelila nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov.

Z g. Dujičem smo se pogovarjali o prednostih in razvoju lesenih objektov.

Zakaj ste se specializirali prav za les kot nosilni material v gradbenih konstrukcijah?

Izobraževanje na gradbenih fakultetah je običajno usmerjeno v klasične gradbene materiale kot sta armirani beton in jeklo. Vsi ostali gradbeni materiali so nekako zapostavljeni. Zato je potrebno precej samoiniciative, če kot gradbeni inženirji in statiki želimo razširiti poznavanje ostalih konstrukcijskih materialov kot sta na primer les in steklo, ki se vedno bolj uveljavljata v sodobnem gradbeništvu. Predvsem velika vrzel znanja pri izračunljivosti potresne odpornosti lesenih objektov me je v času podiplomskega študija pritegnila, da sem se specializiral na področju potresne odpornosti različnih lesenih konstrukcijskih sistemov.

Potrebna osnovna znanja na tem področju sem črpal iz velikega nabora eksperimentalnih preiskav raznolikih stenskih sistemov lesene gradnje, ki smo jih preizkušali v okviru razvojno raziskovalnih projektov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Poleg tega sem se v času dodiplomskega študija srečal v vsemi vrstami konstrukcijskih materialov. Pri izdelavi diplomske naloge z visokotrdnim betonom, pri magistrskem delu s konstruiranjem in izvedbo jeklene preizkuševalne naprave ter preizkušanjem strižne nosilnosti zidov. V okviru raziskovalnih projektov pa z ojačevanjem zidov z jeklenimi in karbonskimi lamelami, preiskavami kompozitnih materialov kot so steklena in karbonska vlakna v epoksidni matrici ter preiskavami konstrukcijskega stekla.

Glede na to, da sem se srečal z večino konstrukcijskih materialov, je bil ravno les tisti material, ki sem ga začutil in s katerim sem želil graditi svojo bodočnost.

Vidite povečane možnosti uporabe lesa v gradbeništvu zgolj iz vidika trajnostnega razvoja in trajnostnega gradbeništva oziroma bi gradili z lesom tudi brez pritiskov okoljske krize?

Motnja v okolju, ki jo ustvarimo z izgradnjo objekta je velika, še posebej, če je le ta betonska. Zavedati se moramo, da gradimo za največ dve generaciji, nato pa je potrebno konstrukcijo objekta prenoviti ali celo odstraniti. Tako masivna gradnja z mnogo vgrajenimi količinami betona povezanega v armaturo nikakor ni pravilen koncept gradnje. Kot inženirji moramo vedno predlagati optimalne konstrukcijske sisteme gradnje, ki bodo tudi okoljsko vzdržni.

Zato je edino hibridna gradnja z uporabo vseh razpoložljivih gradbenih materialov ekološko vzdržna, saj ima vsak od materialov svoje prednosti, ki jih moramo kot inženirji znati izkoristiti in na tak način povzročiti čim manjši okoljski vtis. Ne moremo biti tako sebični, da bomo z našim nespametnim ravnanjem povzročili našim otrokom in nadaljnjim rodovom nepopravljivo škodo v okolju. Vsako leto se namreč proizvede preko pet milijard ton cementa, s tem pa ima gradbeništvo daleč največji okoljski vtis. 

Katere so tiste najnovejše inovacije na področju lesenih konstrukcij v svetu?

Vsekakor je največja inovacija v sodobnem gradbeništvo križno lepljen (Xlam) lesen masiven ploskovni element, ki se uporablja za izvedbo sten in plošč pri izvedbi konstrukcije objekta. V Xlam konstrukcijskem sistemu se izvajajo objekti že preko 10 etaž, kjer so tudi jedra za dvigalo in stopnišče izdelana iz takšnega lesenega masivnega konstrukcijskega sistema. Proizvodna križno lepljenih ploskovnih elementov sicer eksponentno narašča, a kljub temu trenutno ne dosega potreb glede na projektirano stanje. 

Poleg uporabe klasičnih konstrukcijskih drevesnih vrst (smreka, jekla, bor) razvoj nakazuje tudi povečano uporabo drugih drevesnih vrst kot so na primer trde in hitro rastoče drevesne vrste. Poleg tega gre razvoj v smeri najrazličnejših tehnologij lepljenja hibridnih konstrukcijskih elementov in sistemov z mešanjem drevesnih vrst skupaj v povezavi z razvojem mehanskega spajanja. Dodatno je razvoj usmerjen v optimizacijo trenutnih tehnologij, saj bo v prihodnosti pomembno čim bolj zmanjšati porabo lesne surovine za doseganje boljših mehanskih in fizikalnih lastnosti gradbenih elementov.

Katere inovativne projekte v Sloveniji bi izpostavili na področju lesene gradnje?

V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju projektirano in izvedeno veliko objektov z leseno nosilno konstrukcijo. V večini izvedenih objektov lesene konstrukcije ne vidimo, saj je obdana z zaključnimi obložnimi materiali. Vsekakor pa kot uporabnik stavbe z leseno konstrukcijo občutimo bivanjsko ugodje, ki ga daje les v primerjavi s klasično zgrajenimi objekti.

V leseni gradnji je poleg velikega števila enostanovanjskih objektov bilo izvedenih tudi več vrtcev, športnih objektov, nekoliko manj pa šol in poslovnih objektov. Trend lesene gradnje se premika tudi v smeri večstanovanjske in večetažne gradnje, kjer so v zadnjem letu bili zgrajeni trije bloki s štirimi etažami.

V tem segmentu gradnje zaostajamo za razvitimi državami sveta, ki imajo v leseni gradnji že mnogo gradbenih dosežkov in presežkov. Kljub temu je potrebno biti pri zahtevnejši leseni gradnji previden, saj ustvarjamo in živimo v sistemu, kjer je še vedno najpomembnejša najnižja cena, četudi se ta v mnogih primerih zaradi slabih materialov, izvajalcev in napak izkaže kot najdražja.

Predvsem se s takšnimi odločitvami pri javnih razpisih izvedbe trajnostnih lesenih objektov ne izpostavljajo tisti, ki niso dovolj kompetentni, da sprejmejo drugačne odločitve in jih izbor najnižje cene trenutno ščiti pred odgovornostjo. Ravno v takšnih primerih bi jo morali sprejeti, saj bodo takšni projekti, glede na videno v slovenski gradbeni praksi, povzročili v prihodnosti neizmerne posledice pri nadaljnjem razvoju trajnostne lesene gradnje.

Če bi gradili idealno stavbo po vaših merilih, kakšna bi bila?

V primeru podkletenega objekta bi bila klet armiranobetonska, pritličje bi bilo zidano, medetažna plošča nad pritličjem bi bila lesena masivna iz križno lepljenih plošč, nadaljnje etaže pa ali v celoti v leseni masivni Xlam konstrukciji ali v kombinaciji lesene masivne in lesene skeletne gradnje. Vsekakor v ta nabor sodi tudi jeklo, kjer je ravno kombinacija jeklene in lesene gradnje optimalna za bolj odprto in varno konstrukcijsko zasnovo objekta.

V primeru, da objekt ne bi bil podkleten, bi bila moja izhodiščna želja, da se objekt izvede nad terenom na jeklenih polžastih pilotih, ki jih povezuje jeklena brana. Na njej pa se izvede v celoti lesena konstrukcija objekta. Pri tem je možno konstrukcijo izpostaviti kot interjer, nikakor pa ne kot eksterier. Saj je potrebno za trajnost lesene konstrukcije poskrbeti s pravilno izvedenimi zunanjimi izolacijskimi ovoji, kjer je najbolj pomemben vodoodbojni sloj oziroma fasada skupaj s streho in vsemi zaključki oziroma detajli. Če pa je fasada lesena, se zanjo izbere ustrezna drevesna vrsta z ustrezno impregnacijo oziroma termomodifikacijo, ki v primeru uporabe lesa na prostem omogoča daljšo življenjsko dobo.

5 ZLATIH PRAVIL ZA NAČRTOVANJE SVETLOBE V MANSARDAH

Načrtujete naravno osvetlitev v svoji mansardi? Upoštevajte naslednjih 5 pravil in zagotovo boste uživali v svetlih in prijetnih podstrešnih prostorih.

1. Pravilo 100-200

Višina vgradnje strešnega okna naj bo med 90 in 110 cm na spodnjem robu in med 190 in 210 cm na zgornjem robu. Če poenostavimo, pridemo do povprečne spodnje višine 100 cm in zgornje 200 cm. 

2. Pravilo 5 : 1

Okenska površina naj dosega vsaj petino tlorisne površine, kar pomeni, da je za prostor z 9 kv. metri potrebno načrtovati okno s površino vsaj 1,8 kv. metra. Razmerje tloris sobe – velikost okna je torej 5 proti 1. 

3. Pravilo minus 50

Steklene površine do 50 cm od tal ne osvetljujejo globine prostora, zato se denimo balkonska vrata do te višine ne štejejo v petino, omenjeno v prejšnjem pravilu. Svetlobnim površinam v tem primeru odštejemo spodnjih 50 cm. 

4. Pravilo S = 3; J = 2 

Zgornje pravilo je morda malce nejasno, a naj pojasnimo: severna stran neba je osojna stran, do katere seže manj sončnih žarkov do južne strani. Zato za severni del strehe priporočamo 3-slojno zasteklitev oken, medtem ko je južna stran toplejša in je zato tu bolj smiselna 2-slojna zasteklitev.  

5. Pravilo 3 x 3

Gre za pravilo, ki ni neposredno povezano z načrtovanjem svetlobe, a je za kakovost bivanja v mansardah vitalnega pomena. Zračenje trikrat dnevno po tri minute je navada, na katero se bo treba privaditi, če ne bomo hoteli imeti sitnosti s plesnijo.

Sodobna gradnja in umetni materiali so namreč spremenili naše bivalno okolje in tako je prednost (odlično tesnjenje) lahko hkrati tudi slabost. A kot rečeno: s preprostim 3×3 min prepiha rešimo tudi to težavo.

PRVA NOVOGRADNJA V SLOVENIJI S PLATINASTIM CERTIFIKATOM DGNB

Knauf Insultion Experience Center; avtorji: Protim Ržišnik Perc; foto: Miran Kambič

Od lanskega leta se v Škofji Loki nahaja najsodobnejši izobraževalno-demonstracijski center za trajnostno gradnjo Knauf Insulation Experience Center (KIEXC). Stavba je učni primer celostne trajnostne gradnje na evropski ravni, saj je certificirana po nemškem standardu za trajnostno gradnjo DGNB.

KIEXC, ki je zasnovan kot “show room”, se razprostira na 832 kvadratnih metrih površine in je primarno namenjen predstavitvi ter informiranju izvajalcev in kupcev o najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje, učinkovitih izolacijskih rešitvah, zelenih strehah ter drugih trajnostno gradbeno izolacijskih rešitvah. Na voljo pa je tudi za različne dogodke s področja trajnostnega razvoja in kakovosti bivanja.

V centru so predstavljene izolacijske in zelene rešitve podjetja Knauf insulation ter njihovih partnerjev. Omogočene so praktične demonstracije ter sodobni načini izobraževanja z uporabo digitalnih in virtualnih orodij. Poleg tega potekajo v centru energetska svetovanja ter aktivnosti za ozaveščanje javnosti o pomenu trajnostne gradnje.

Konceptualno se center deli na tri izkušnje. V pritličju se nahaja “Demonstracijska izkušnja”, kjer je prikaz gradbeno-izolacijskih rešitev in možnosti njihove vgradnje. V prvem nadstropju najdemo “Izobraževalno izkušnjo” s  predavalnicami in dvoranimi s kapaciteto od 30 do 120 udeležencev. Na strehi objekta pa se nahaja “Zelena izkušnja”, kjer si lahko ogledamo zeleno streho in druge zelene rešitve podjetja Knauf Insulation.

Že pri sami zasnovi in projektiranju objekta je bil poudarek na demonstracijskem vidiku sistemov koncerna Knauf. Zaradi tega je zunanji ovoj stavbe sestavljen iz 6 različnih izvedb fasade in 2 različnih izvedb ravne strehe. Pri predelnih stenah in spuščenih stropih so bile uporabljene rešitve podjetij Knauf, Knauf Insulation ter Knauf AMF.

Sistem certificiranja DGNB temelji na konceptu celostne trajnosti z enakim poudarkom na okolju, ljudeh in ekonomski upravičenosti, ki je nadalje povezana s tehnično in procesno kakovostjo ter kakovostjo lokacije. Uporablja se po vsem svetu in velja za najnaprednejšo trajnostno shemo in orodje za zagotavljanje trajnostnih stavb.

Pri določanju kakovosti stavbe, se DGNB certifikat navezuje na 6 glavnih faktorjev: Kakovost (mikro) lokacije oz. gradbene parcele z bližnjo okolico, tehnična kakovost stavbe, procesna kakovost postopka načrtovanja in izgradnje stavbe, okoljska kakovost (izbor primernih gradbenih materialov in pravilna vgradnja le-teh ter vpliv stavbe skozi celotno življensko dobo), družbeno-kulturna in funkcionalna kakovost (kakovost in primernost notranjih prostorov za uporabnike) ter ekonomska kakovost (ocena stroškov izgradnje, vzdrževanja ter poraba energentov v celotni življenski dobi).

Točkovnik DGNB certifikata za KIEXC

Poleg platinastega certifikata DGNB je KIEXC pilotni projekt Evropske komisije za smernice trajnostne gradnje Level(s) in prvi slovenski objekt s certifikatom Aktivna hiša (Active House). Ta certifikat si je center prislužil zaradi uporabe obnovljivih virov energije ter s skrbnim izborom gradbenih materialov.

Knauf Insulation Experience Center si lahko ogledate v okviru 10. festivala Odprte hiše Slovenije. Svoj termin si rezervirajte na sledeči spletni strani.

5 UKREPOV ZA BOLJŠE UČENJE – Kaj lahko starši naredimo za boljši učni uspeh svojega otroka?

Približujemo se koncu šolskega leta in čeprav se zdi, da je učni uspeh izključno odgovornost naših otrok, ni povsem tako. Raziskava Healthy Homes Barometer 2016 je namreč pokazala, da lahko nekatere zunanje okoliščine za kar 15 odstotkov izboljšajo sposobnost učenja naših šolarjev, dijakov in študentov.

Zaradi tega predstavljamo pet dejavnikov, ki bi jim vsak skrben starš moral posvetiti več pozornosti, če želi v otrokovem spričevalu videti boljše ocene. Napotki veljajo za vse vrste domov, še posebno pa jih izpostavljamo v primeru mansardnih stanovanj, kjer se srečujemo z večjim številom arhitekturnih omejitev in se jim je zato treba še toliko bolj posvetiti.  

1. Pred učenjem prezračite 

Ali ste vedeli, da odrasel človek v enem dnevu naredi kar 22.000 vdihov in izdihov? Otroci jih ob vsej svoji aktivnosti naredijo še precej več. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje svežega zraka zmanjšuje zmožnosti za učenje, zato bi morali otroško sobo redno prezračevati.

Poleg jutranjega zračenja, ko je potrebno iz sobe izpustiti čez noč izdihan zrak, je koristno sobo prezračiti pred začetkom učenja in pred spanjem. Pravilo, ki si ga zlahka zapomnijo tudi prvošolčki se glasi: 3-krat na dan po 3 minute prepiha.

Jesenska megla ali nizke temperature pozimi niso ovira. Toplotne izgube med kratkotrajnim zračenjem niso omembe vredne, stopnja vlage v hladnem zraku pa je zelo majhna.

2. Zagotovite jim dnevno svetlobo

Po raziskavi HHB 2016 kar 76 odstotkov Evropejcev prižge luč zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe v prostorih tudi v času, ko zunaj sije sonce. Umetna svetloba negativno vpliva na učne sposobnosti in na splošno počutje, zato je zagotavljanje sončne svetlobe v otroških in mladinskih sobah zelo pomembna.

Kadar se v mansardnih stanovanjih odločamo med frčado in strešnim oknom, je treba vedeti, da je pri enako veliki stekleni površini osvetlitev v primeru strešnega okna vsaj za 30 odstotkov boljša, saj je strešno okno že po svoji legi usmerjeno k izvoru svetlobe.

V mansardnem stanovanju širino oken praviloma določa razdalja med špirovci, vendar ni treba, da se omejujemo s tem. V podjetju VELUX še posebej pri otroških sobah svetujejo uporabo menjalnika, s katerim se prilagodi širina med špirovci, tako da lahko združimo več oken in s tem povečamo dotok sončne svetlobe. 

3. Poskrbite za kakovostne spalne pogoje  

Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer 2016 se doseganje dobrega počutja in zdravja poveča za kar 50 odstotkov, če v bivalnih prostorih zagotovimo dobre pogoje za spanje. Spanje je tesno povezano tudi z učinkovitostjo učenja. Vsi vemo, kako nujno potrebujejo spanec osnovnošolci, pogosto pa pozabimo, da je kakovosten počitek izjemnega pomena tudi za najstnike in študente. Kako jim torej pri tem lahko pomagamo starši?

Poleg prezračevanja pred spanjem, ki smo ga že omenili, je naslednji pomemben faktor tudi ustrezna zatemnitev. Podjetje VELUX za mansardna okna omogoča popolno zatemnitev z zunanjimi roletami ali z notranjimi senčili. Senčilo siesta popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Oba izdelka je mogoče upravljati z električnim pogonom.

4. Odpravite prekomerno vlažnost  

Vlaga in plesen v stanovanjih sta pogosto razlog za slabo počutje. Tudi mansardna stanovanja niso izvzeta. Plesni povzročajo alergijske reakcije, težave z dihali, glavobol, vnetja sluznice … Spore potujejo po zraku, kar je še posebej škodljivo za otroke, ki med učenjem veliko časa preživijo v svoji sobi. Plesen in vlago v podstrešnih stanovanjih preprečujemo z intenzivnim prezračevanjem, medtem ko lahko za sprotno zračenje poskrbimo s prezračevalno loputo. Loputa na strešnih oknih VELUX omogoča dotok svežega zraka tudi takrat, ko so okna vodotesno zaprta, poseben filter pa preprečuje vstop mrčesu.

Ponekod v mansardnih stanovanjih nimamo neposrednega dostopa do strešnih oken, zato je v tem primeru okna smiselno opremiti z elektriko. Elektrifikacija omogoča odpiranje in zapiranje strešnih oken z daljinskim upravljalnikom, obenem pa lahko prezračevanje tudi v naprej sprogramiramo. Tako nam ni treba skrbeti, ali se bodo otroci spomnili na prezračevanje ali ne. Tudi dež ni težava, saj senzor zazna kapljice in okno samodejno zapre.

5. Zagotovite ustrezno temperaturo

Kar 37 odstotkov Evropejcev po podatkih raziskave raje prihrani pri stroških za ogrevanje, kot da bi zadostno ogrevali stanovanje. Če hočemo dobre ocene v spričevalu, torej ni dobro varčevati pri stroških za ogrevanje. Najprimernejša temperatura za učenje naj bo okoli 20 do 22 stopinj Celzija, nekaterim ustreza celo kaka stopinja manj. Najboljšo temperaturo za delo mora sicer vsak posameznik odkriti sam, starši pa lahko svojim šolarjem in dijakom pomagamo z ustreznimi senčili, ki poleg dotoka svetlobe regulirajo tudi toploto.

Omenili smo že rolete, ki poleti odbijajo prekomerno vročino tudi do 90-odstotno, pozimi pa ohranjajo toploto znotraj in preprečujejo vdor mraza. Pri podjetju Velux za otroške in študijske sobe priporočajo še zunanje mrežasto senčilo, zelo učinkovito zaščito, ki odbije tudi do 73 odstotkv sončne vročine. Energijsko učinkovito je tudi termo plise senčilo, ki izboljša izolativnost kar za četrtino, obenem pa prostor še zatemni.

Zdaj, ko smo poskrbeli za vse zunanje dejavnike, pa je treba za dober učni uspeh natrenirati samo še najpomembnejši organ otrokovega telesa. Po prepričanju mnogih to niso možgani, ampak … zadnjica.