ogled prvo slovenske druzinske hise s certifikatom active house

AKTIVNA HIŠA – hiša, ki daje več kot porabi

Vsi že zelo dobro poznamo pojem pasivna hiša in kaj je značilno za takšne vrste objektov. Se pa v zadnjem času vedno bolj pogosto pojavlja pojem aktivna hiša, ki predstavlja naslednjo stopničko v razvoju trajnostne gradnje. Čeprav oba termina določata nekatere skupne karakteristike stavb, se pri aktivnih hišah obravnava širši spekter smernic za gradnjo stavb.


KAJ JE AKTIVNA HIŠA?

Aktivna hiša je objekt, ki je pridobil certifikat Active House. Ta določa, da se hiša načrtuje z uporabo smernic, ki iščejo odgovore na tri ključne izzive, s katerimi se danes srečuje gradbena industrija. To so ugodje, energija in okolje.

Zato tudi temelji certifikacijski sistem na treh glavnih principih: princip ugodja, princip energije in princip okolja. Z upoštevanjem vseh treh principov že v fazi načrtovanja se stremi k viziji gradnje stavb, ki dajejo več kot porabijo (“Buildings that give more than they take”).

Princip ugodja se ukvarja z zagotavljanjem zdravih bivalnih pogojev za uporabnika stavb na podlagi primerne količine dnevne svetlobe in svežega zraka.

Princip energije se osredotoča na ravnovesje med rabo energije za delovanje stavbe in oskrbo z energijo, ki je v čim večji meri proizvedena iz lokalnih obnovljivih virov energije (na objektu samem ali bližnji okolici).

Princip okolja pa zagotavlja, da ima stavba v svojem življenskem ciklu (LCA) pozitiven vpliv na okolje zaradi uporabe lokalnih in neoporečnih materialov.

KRITERIJI ZA AKTIVNO HIŠO

Kriteriji vseh treh principov so zapisani v specifikaciji Active House (Active House Specification) in so namenjeni tako novogradnji kot prenovi pretežno stanovanjskih stavb. Prednosti sheme Active House so povzete in uveljavljene tudi v objektih z drugo namembnostjo kot npr. konferenčni centri, poslovni objekti, izobraževalne ustanove ipd. 

Specifikacija Active House vsebuje tako kvantitativne kot kvalitativne kriterije. Vsak od treh osnovnih principov je razdeljen v tri podkriterije. Ti kvantitativni parametri pa predstavljajo devet najbolj pomembnih tematik za vrednotenje stavbe po Active House shem. To so:

Ugodje:

  • osvetlitev prostorov,
  • toplotno ugodje in
  • kakovost zraka.

Energija:

  • raba energije,
  • oskrba z energijo in
  • učinkovitost primarne energije.

Okolje:

  • obremenitev okolja,
  • poraba pitne vode in
  • trajnostna gradnja.

Vsak parameter je obravnavan individualno in prikazan v obliki radar diagrama. Kvalitativni parametri predstavljajo dodatne tematske vsebine, ki se obravnavajo in vključijo v oceno vrednotenja.

aktivna hiša primer radar diagrama
Primer radar diagrama za aktivno hišo

Radar diagram Active House povzema vrednosti vseh devetih kriterijev in pokaže, kako so parametri med seboj uravnoteženi in kako “aktivna” je stavba. Diagram kaže nivo ambicije zasledovanja posameznih kvantitativnih kriterijev v razponu od 1 do 4, kjer je 1 najvišji nivo in 4 najnižji. 

Specifikacija in radar sta zasnovana kot orodje, ki omogoča postavljanje ciljev tako arhitektu kot investitorju znotraj treh glavnih principov pri načrtovanju novogradnje ali prenove stavbe.

OZNAKA ACTIVE HOUSE (Active House Label)

Za pridobitev oznake Active House je potrebno objekt verificirati. Postopek zahteva izdelavo radarja s pomočjo za to narejenih orodij. Oznaka je izdana v kolikor je stavba ovrednotena po kriterijih specifikacije Active House in dosega minimalne zahteve za notranje ugodje, energijsko učinkovitost in vpliv na okolje.

Certifikate in oznake Active House podeljuje Zveza Active House (Active House Alliance). Združenje je neprofitna organizacija, ki jo upravljajo in podpirajo člani ter partnerji združenja in je bila ustanovljena leta 2011 s sedežem v Bruslju.

Zveza podpira vizijo o stavbah, ki omogočajo njenim uporabnikom zdravo in udobno bivanje brez negativnega vpliva na podnebje in okolje, kar vodi k čistemu, zdravemu in varnemu okolju v katerem živimo.

Zveza deluje na osnovi vrednot:

  • odprtega dialoga med partnerji,
  • sodelovanja pri razvoju,
  • celostnega pristopa k načrtovanju stavb in njenega delovanja ter
  • kredibilne komunikacije in dialoga.

OGLED PRVE AKTIVNE DRUŽINSKE HIŠE V SLOVENIJI

Pred kratkim je podjetje Lumar blizu Domžal dokončalo prvo družinsko hišo v Sloveniji s certifikatom Active House. Predpremierno boste lahko v njo vstopili že v sredo, 25. septembra 2019, ob 10. uri Ker je na voljo le 25 prostih mest, se je potrebno za ogled prijaviti preko te spletne prijavnice.

Na voljo je tudi nekaj prostih mest za medije. Novinarji si rezervirate ogled s prijavo preko te spletne strani.

Več o dogodku si lahko preberete tudi na tej spletni strani ali Facebooku.

Vljudno vabljeni!

ogled prve slovenske druzinske hise s certifikatom active house
Prva slovenska družinska hiša s certifikatom Active House (foto: Lumar)

Študijski ogled referenčnih objektov lesene gradnje na avstrijskem Štajerskem

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL) organizira študijski ogled referenčnih objektov lesene gradnje na avstrijskem Štajerskem. Ogled bo potekal v četrtek, 23. maja 2019. Zagotovljen bo strokovni ogled objektov. Organiziran je prevoz z odhodom izpred Gospodarske zbornice Slovenije. Parkiranje bo možno na zunanjem parkirišču GZS.

Vabljena so podjetja in institucije, povezani z leseno gradnjo, arhitekti, projektanti, ministrstva, lokalne skupnosti in mediji. Prijave pošljite preko on-line prijavnice najkasneje do 20. maja 2019Kotizacije ni. Število mest je omejeno, prednost imajo člani SRIP PSiDL.

SRIP PSiDL zasleduje cilj integracije izdelkov v čim bolj celovito ponudbo rešitev zdravega bivalnega in delovnega okolja prihodnosti. Med pomembnimi vidiki je razvoj kvalitetne gradnje z lesom, pametnih, tehnološko, energetsko ter ekološko naprednih stavb. Študijski obiski primerov lesene gradnje presežkov v tujini pripomorejo k boljšemu razumevanju najnovejšega stanja tehnologije in arhitekture lesene gradnje.

Preliminarni program obiska:

6.00    Odhod izpred GZS

9.15     Mineroom, Študentski dom, Leoben  LINK

10.45   Mayr-Melnhof, Poslovni objekt, Leoben LINK

13.30   Science Tower Smart City, Gradec – LINK 

15.00   Ogled več stavb različnih tipologij, nekatere še v gradnji;

Center Reininghaus Süd, Gradec LINK

Hummelkaserne, stanovanjska stavba, Gradec LINK

Reininghaus Quartier 7, Gradec LINK

18.00   Povratek v Ljubljano s prihodom okrog 20.00 na GZS

Več informacij na spletni strani GZS

ali Bernard Likar G: 041 354 131

“EDINO HIBRIDNA GRADNJA JE EKOLOŠKO VZDRŽNA” – Intervju z dr. Brunom Dujičem, direktorjem in vodjo razvoja v podjetju CBD d.o.o.

Dr. Bruno Dujič je leta 2001 doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij in je avtor mnogih znanstvenih in strokovnih člankov s področja lesene potresno odporne gradnje. Poleg tega si lasti več evropskih patentov na področju lesene gradnje.

Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah. Leta 2006 se je podal v podjetništvo ter ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD d.o.o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.

Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2017 je za tehnološki razvoj lesene križno lepljene rebraste plošče prejel Puhovo priznanje. Leta 2019 pa mu je Inženirska zbornica Slovenija v okviru Svetovnega gradbenega foruma – Odpornost stavb in infrastrukture, ki ga je Slovenija gostila v Ljubljani, podelila nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov.

Z g. Dujičem smo se pogovarjali o prednostih in razvoju lesenih objektov.

Zakaj ste se specializirali prav za les kot nosilni material v gradbenih konstrukcijah?

Izobraževanje na gradbenih fakultetah je običajno usmerjeno v klasične gradbene materiale kot sta armirani beton in jeklo. Vsi ostali gradbeni materiali so nekako zapostavljeni. Zato je potrebno precej samoiniciative, če kot gradbeni inženirji in statiki želimo razširiti poznavanje ostalih konstrukcijskih materialov kot sta na primer les in steklo, ki se vedno bolj uveljavljata v sodobnem gradbeništvu. Predvsem velika vrzel znanja pri izračunljivosti potresne odpornosti lesenih objektov me je v času podiplomskega študija pritegnila, da sem se specializiral na področju potresne odpornosti različnih lesenih konstrukcijskih sistemov.

Potrebna osnovna znanja na tem področju sem črpal iz velikega nabora eksperimentalnih preiskav raznolikih stenskih sistemov lesene gradnje, ki smo jih preizkušali v okviru razvojno raziskovalnih projektov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Poleg tega sem se v času dodiplomskega študija srečal v vsemi vrstami konstrukcijskih materialov. Pri izdelavi diplomske naloge z visokotrdnim betonom, pri magistrskem delu s konstruiranjem in izvedbo jeklene preizkuševalne naprave ter preizkušanjem strižne nosilnosti zidov. V okviru raziskovalnih projektov pa z ojačevanjem zidov z jeklenimi in karbonskimi lamelami, preiskavami kompozitnih materialov kot so steklena in karbonska vlakna v epoksidni matrici ter preiskavami konstrukcijskega stekla.

Glede na to, da sem se srečal z večino konstrukcijskih materialov, je bil ravno les tisti material, ki sem ga začutil in s katerim sem želil graditi svojo bodočnost.

Vidite povečane možnosti uporabe lesa v gradbeništvu zgolj iz vidika trajnostnega razvoja in trajnostnega gradbeništva oziroma bi gradili z lesom tudi brez pritiskov okoljske krize?

Motnja v okolju, ki jo ustvarimo z izgradnjo objekta je velika, še posebej, če je le ta betonska. Zavedati se moramo, da gradimo za največ dve generaciji, nato pa je potrebno konstrukcijo objekta prenoviti ali celo odstraniti. Tako masivna gradnja z mnogo vgrajenimi količinami betona povezanega v armaturo nikakor ni pravilen koncept gradnje. Kot inženirji moramo vedno predlagati optimalne konstrukcijske sisteme gradnje, ki bodo tudi okoljsko vzdržni.

Zato je edino hibridna gradnja z uporabo vseh razpoložljivih gradbenih materialov ekološko vzdržna, saj ima vsak od materialov svoje prednosti, ki jih moramo kot inženirji znati izkoristiti in na tak način povzročiti čim manjši okoljski vtis. Ne moremo biti tako sebični, da bomo z našim nespametnim ravnanjem povzročili našim otrokom in nadaljnjim rodovom nepopravljivo škodo v okolju. Vsako leto se namreč proizvede preko pet milijard ton cementa, s tem pa ima gradbeništvo daleč največji okoljski vtis. 

Katere so tiste najnovejše inovacije na področju lesenih konstrukcij v svetu?

Vsekakor je največja inovacija v sodobnem gradbeništvo križno lepljen (Xlam) lesen masiven ploskovni element, ki se uporablja za izvedbo sten in plošč pri izvedbi konstrukcije objekta. V Xlam konstrukcijskem sistemu se izvajajo objekti že preko 10 etaž, kjer so tudi jedra za dvigalo in stopnišče izdelana iz takšnega lesenega masivnega konstrukcijskega sistema. Proizvodna križno lepljenih ploskovnih elementov sicer eksponentno narašča, a kljub temu trenutno ne dosega potreb glede na projektirano stanje. 

Poleg uporabe klasičnih konstrukcijskih drevesnih vrst (smreka, jekla, bor) razvoj nakazuje tudi povečano uporabo drugih drevesnih vrst kot so na primer trde in hitro rastoče drevesne vrste. Poleg tega gre razvoj v smeri najrazličnejših tehnologij lepljenja hibridnih konstrukcijskih elementov in sistemov z mešanjem drevesnih vrst skupaj v povezavi z razvojem mehanskega spajanja. Dodatno je razvoj usmerjen v optimizacijo trenutnih tehnologij, saj bo v prihodnosti pomembno čim bolj zmanjšati porabo lesne surovine za doseganje boljših mehanskih in fizikalnih lastnosti gradbenih elementov.

Katere inovativne projekte v Sloveniji bi izpostavili na področju lesene gradnje?

V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju projektirano in izvedeno veliko objektov z leseno nosilno konstrukcijo. V večini izvedenih objektov lesene konstrukcije ne vidimo, saj je obdana z zaključnimi obložnimi materiali. Vsekakor pa kot uporabnik stavbe z leseno konstrukcijo občutimo bivanjsko ugodje, ki ga daje les v primerjavi s klasično zgrajenimi objekti.

V leseni gradnji je poleg velikega števila enostanovanjskih objektov bilo izvedenih tudi več vrtcev, športnih objektov, nekoliko manj pa šol in poslovnih objektov. Trend lesene gradnje se premika tudi v smeri večstanovanjske in večetažne gradnje, kjer so v zadnjem letu bili zgrajeni trije bloki s štirimi etažami.

V tem segmentu gradnje zaostajamo za razvitimi državami sveta, ki imajo v leseni gradnji že mnogo gradbenih dosežkov in presežkov. Kljub temu je potrebno biti pri zahtevnejši leseni gradnji previden, saj ustvarjamo in živimo v sistemu, kjer je še vedno najpomembnejša najnižja cena, četudi se ta v mnogih primerih zaradi slabih materialov, izvajalcev in napak izkaže kot najdražja.

Predvsem se s takšnimi odločitvami pri javnih razpisih izvedbe trajnostnih lesenih objektov ne izpostavljajo tisti, ki niso dovolj kompetentni, da sprejmejo drugačne odločitve in jih izbor najnižje cene trenutno ščiti pred odgovornostjo. Ravno v takšnih primerih bi jo morali sprejeti, saj bodo takšni projekti, glede na videno v slovenski gradbeni praksi, povzročili v prihodnosti neizmerne posledice pri nadaljnjem razvoju trajnostne lesene gradnje.

Če bi gradili idealno stavbo po vaših merilih, kakšna bi bila?

V primeru podkletenega objekta bi bila klet armiranobetonska, pritličje bi bilo zidano, medetažna plošča nad pritličjem bi bila lesena masivna iz križno lepljenih plošč, nadaljnje etaže pa ali v celoti v leseni masivni Xlam konstrukciji ali v kombinaciji lesene masivne in lesene skeletne gradnje. Vsekakor v ta nabor sodi tudi jeklo, kjer je ravno kombinacija jeklene in lesene gradnje optimalna za bolj odprto in varno konstrukcijsko zasnovo objekta.

V primeru, da objekt ne bi bil podkleten, bi bila moja izhodiščna želja, da se objekt izvede nad terenom na jeklenih polžastih pilotih, ki jih povezuje jeklena brana. Na njej pa se izvede v celoti lesena konstrukcija objekta. Pri tem je možno konstrukcijo izpostaviti kot interjer, nikakor pa ne kot eksterier. Saj je potrebno za trajnost lesene konstrukcije poskrbeti s pravilno izvedenimi zunanjimi izolacijskimi ovoji, kjer je najbolj pomemben vodoodbojni sloj oziroma fasada skupaj s streho in vsemi zaključki oziroma detajli. Če pa je fasada lesena, se zanjo izbere ustrezna drevesna vrsta z ustrezno impregnacijo oziroma termomodifikacijo, ki v primeru uporabe lesa na prostem omogoča daljšo življenjsko dobo.

5 ZLATIH PRAVIL ZA NAČRTOVANJE SVETLOBE V MANSARDAH

Načrtujete naravno osvetlitev v svoji mansardi? Upoštevajte naslednjih 5 pravil in zagotovo boste uživali v svetlih in prijetnih podstrešnih prostorih.

1. Pravilo 100-200

Višina vgradnje strešnega okna naj bo med 90 in 110 cm na spodnjem robu in med 190 in 210 cm na zgornjem robu. Če poenostavimo, pridemo do povprečne spodnje višine 100 cm in zgornje 200 cm. 

2. Pravilo 5 : 1

Okenska površina naj dosega vsaj petino tlorisne površine, kar pomeni, da je za prostor z 9 kv. metri potrebno načrtovati okno s površino vsaj 1,8 kv. metra. Razmerje tloris sobe – velikost okna je torej 5 proti 1. 

3. Pravilo minus 50

Steklene površine do 50 cm od tal ne osvetljujejo globine prostora, zato se denimo balkonska vrata do te višine ne štejejo v petino, omenjeno v prejšnjem pravilu. Svetlobnim površinam v tem primeru odštejemo spodnjih 50 cm. 

4. Pravilo S = 3; J = 2 

Zgornje pravilo je morda malce nejasno, a naj pojasnimo: severna stran neba je osojna stran, do katere seže manj sončnih žarkov do južne strani. Zato za severni del strehe priporočamo 3-slojno zasteklitev oken, medtem ko je južna stran toplejša in je zato tu bolj smiselna 2-slojna zasteklitev.  

5. Pravilo 3 x 3

Gre za pravilo, ki ni neposredno povezano z načrtovanjem svetlobe, a je za kakovost bivanja v mansardah vitalnega pomena. Zračenje trikrat dnevno po tri minute je navada, na katero se bo treba privaditi, če ne bomo hoteli imeti sitnosti s plesnijo.

Sodobna gradnja in umetni materiali so namreč spremenili naše bivalno okolje in tako je prednost (odlično tesnjenje) lahko hkrati tudi slabost. A kot rečeno: s preprostim 3×3 min prepiha rešimo tudi to težavo.

PRVA NOVOGRADNJA V SLOVENIJI S PLATINASTIM CERTIFIKATOM DGNB

Knauf Insultion Experience Center; avtorji: Protim Ržišnik Perc; foto: Miran Kambič

Od lanskega leta se v Škofji Loki nahaja najsodobnejši izobraževalno-demonstracijski center za trajnostno gradnjo Knauf Insulation Experience Center (KIEXC). Stavba je učni primer celostne trajnostne gradnje na evropski ravni, saj je certificirana po nemškem standardu za trajnostno gradnjo DGNB.

KIEXC, ki je zasnovan kot “show room”, se razprostira na 832 kvadratnih metrih površine in je primarno namenjen predstavitvi ter informiranju izvajalcev in kupcev o najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje, učinkovitih izolacijskih rešitvah, zelenih strehah ter drugih trajnostno gradbeno izolacijskih rešitvah. Na voljo pa je tudi za različne dogodke s področja trajnostnega razvoja in kakovosti bivanja.

V centru so predstavljene izolacijske in zelene rešitve podjetja Knauf insulation ter njihovih partnerjev. Omogočene so praktične demonstracije ter sodobni načini izobraževanja z uporabo digitalnih in virtualnih orodij. Poleg tega potekajo v centru energetska svetovanja ter aktivnosti za ozaveščanje javnosti o pomenu trajnostne gradnje.

Konceptualno se center deli na tri izkušnje. V pritličju se nahaja “Demonstracijska izkušnja”, kjer je prikaz gradbeno-izolacijskih rešitev in možnosti njihove vgradnje. V prvem nadstropju najdemo “Izobraževalno izkušnjo” s  predavalnicami in dvoranimi s kapaciteto od 30 do 120 udeležencev. Na strehi objekta pa se nahaja “Zelena izkušnja”, kjer si lahko ogledamo zeleno streho in druge zelene rešitve podjetja Knauf Insulation.

Že pri sami zasnovi in projektiranju objekta je bil poudarek na demonstracijskem vidiku sistemov koncerna Knauf. Zaradi tega je zunanji ovoj stavbe sestavljen iz 6 različnih izvedb fasade in 2 različnih izvedb ravne strehe. Pri predelnih stenah in spuščenih stropih so bile uporabljene rešitve podjetij Knauf, Knauf Insulation ter Knauf AMF.

Sistem certificiranja DGNB temelji na konceptu celostne trajnosti z enakim poudarkom na okolju, ljudeh in ekonomski upravičenosti, ki je nadalje povezana s tehnično in procesno kakovostjo ter kakovostjo lokacije. Uporablja se po vsem svetu in velja za najnaprednejšo trajnostno shemo in orodje za zagotavljanje trajnostnih stavb.

Pri določanju kakovosti stavbe, se DGNB certifikat navezuje na 6 glavnih faktorjev: Kakovost (mikro) lokacije oz. gradbene parcele z bližnjo okolico, tehnična kakovost stavbe, procesna kakovost postopka načrtovanja in izgradnje stavbe, okoljska kakovost (izbor primernih gradbenih materialov in pravilna vgradnja le-teh ter vpliv stavbe skozi celotno življensko dobo), družbeno-kulturna in funkcionalna kakovost (kakovost in primernost notranjih prostorov za uporabnike) ter ekonomska kakovost (ocena stroškov izgradnje, vzdrževanja ter poraba energentov v celotni življenski dobi).

Točkovnik DGNB certifikata za KIEXC

Poleg platinastega certifikata DGNB je KIEXC pilotni projekt Evropske komisije za smernice trajnostne gradnje Level(s) in prvi slovenski objekt s certifikatom Aktivna hiša (Active House). Ta certifikat si je center prislužil zaradi uporabe obnovljivih virov energije ter s skrbnim izborom gradbenih materialov.

Knauf Insulation Experience Center si lahko ogledate v okviru 10. festivala Odprte hiše Slovenije. Svoj termin si rezervirajte na sledeči spletni strani.

5 UKREPOV ZA BOLJŠE UČENJE – Kaj lahko starši naredimo za boljši učni uspeh svojega otroka?

Približujemo se koncu šolskega leta in čeprav se zdi, da je učni uspeh izključno odgovornost naših otrok, ni povsem tako. Raziskava Healthy Homes Barometer 2016 je namreč pokazala, da lahko nekatere zunanje okoliščine za kar 15 odstotkov izboljšajo sposobnost učenja naših šolarjev, dijakov in študentov.

Zaradi tega predstavljamo pet dejavnikov, ki bi jim vsak skrben starš moral posvetiti več pozornosti, če želi v otrokovem spričevalu videti boljše ocene. Napotki veljajo za vse vrste domov, še posebno pa jih izpostavljamo v primeru mansardnih stanovanj, kjer se srečujemo z večjim številom arhitekturnih omejitev in se jim je zato treba še toliko bolj posvetiti.  

1. Pred učenjem prezračite 

Ali ste vedeli, da odrasel človek v enem dnevu naredi kar 22.000 vdihov in izdihov? Otroci jih ob vsej svoji aktivnosti naredijo še precej več. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje svežega zraka zmanjšuje zmožnosti za učenje, zato bi morali otroško sobo redno prezračevati.

Poleg jutranjega zračenja, ko je potrebno iz sobe izpustiti čez noč izdihan zrak, je koristno sobo prezračiti pred začetkom učenja in pred spanjem. Pravilo, ki si ga zlahka zapomnijo tudi prvošolčki se glasi: 3-krat na dan po 3 minute prepiha.

Jesenska megla ali nizke temperature pozimi niso ovira. Toplotne izgube med kratkotrajnim zračenjem niso omembe vredne, stopnja vlage v hladnem zraku pa je zelo majhna.

2. Zagotovite jim dnevno svetlobo

Po raziskavi HHB 2016 kar 76 odstotkov Evropejcev prižge luč zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe v prostorih tudi v času, ko zunaj sije sonce. Umetna svetloba negativno vpliva na učne sposobnosti in na splošno počutje, zato je zagotavljanje sončne svetlobe v otroških in mladinskih sobah zelo pomembna.

Kadar se v mansardnih stanovanjih odločamo med frčado in strešnim oknom, je treba vedeti, da je pri enako veliki stekleni površini osvetlitev v primeru strešnega okna vsaj za 30 odstotkov boljša, saj je strešno okno že po svoji legi usmerjeno k izvoru svetlobe.

V mansardnem stanovanju širino oken praviloma določa razdalja med špirovci, vendar ni treba, da se omejujemo s tem. V podjetju VELUX še posebej pri otroških sobah svetujejo uporabo menjalnika, s katerim se prilagodi širina med špirovci, tako da lahko združimo več oken in s tem povečamo dotok sončne svetlobe. 

3. Poskrbite za kakovostne spalne pogoje  

Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer 2016 se doseganje dobrega počutja in zdravja poveča za kar 50 odstotkov, če v bivalnih prostorih zagotovimo dobre pogoje za spanje. Spanje je tesno povezano tudi z učinkovitostjo učenja. Vsi vemo, kako nujno potrebujejo spanec osnovnošolci, pogosto pa pozabimo, da je kakovosten počitek izjemnega pomena tudi za najstnike in študente. Kako jim torej pri tem lahko pomagamo starši?

Poleg prezračevanja pred spanjem, ki smo ga že omenili, je naslednji pomemben faktor tudi ustrezna zatemnitev. Podjetje VELUX za mansardna okna omogoča popolno zatemnitev z zunanjimi roletami ali z notranjimi senčili. Senčilo siesta popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Oba izdelka je mogoče upravljati z električnim pogonom.

4. Odpravite prekomerno vlažnost  

Vlaga in plesen v stanovanjih sta pogosto razlog za slabo počutje. Tudi mansardna stanovanja niso izvzeta. Plesni povzročajo alergijske reakcije, težave z dihali, glavobol, vnetja sluznice … Spore potujejo po zraku, kar je še posebej škodljivo za otroke, ki med učenjem veliko časa preživijo v svoji sobi. Plesen in vlago v podstrešnih stanovanjih preprečujemo z intenzivnim prezračevanjem, medtem ko lahko za sprotno zračenje poskrbimo s prezračevalno loputo. Loputa na strešnih oknih VELUX omogoča dotok svežega zraka tudi takrat, ko so okna vodotesno zaprta, poseben filter pa preprečuje vstop mrčesu.

Ponekod v mansardnih stanovanjih nimamo neposrednega dostopa do strešnih oken, zato je v tem primeru okna smiselno opremiti z elektriko. Elektrifikacija omogoča odpiranje in zapiranje strešnih oken z daljinskim upravljalnikom, obenem pa lahko prezračevanje tudi v naprej sprogramiramo. Tako nam ni treba skrbeti, ali se bodo otroci spomnili na prezračevanje ali ne. Tudi dež ni težava, saj senzor zazna kapljice in okno samodejno zapre.

5. Zagotovite ustrezno temperaturo

Kar 37 odstotkov Evropejcev po podatkih raziskave raje prihrani pri stroških za ogrevanje, kot da bi zadostno ogrevali stanovanje. Če hočemo dobre ocene v spričevalu, torej ni dobro varčevati pri stroških za ogrevanje. Najprimernejša temperatura za učenje naj bo okoli 20 do 22 stopinj Celzija, nekaterim ustreza celo kaka stopinja manj. Najboljšo temperaturo za delo mora sicer vsak posameznik odkriti sam, starši pa lahko svojim šolarjem in dijakom pomagamo z ustreznimi senčili, ki poleg dotoka svetlobe regulirajo tudi toploto.

Omenili smo že rolete, ki poleti odbijajo prekomerno vročino tudi do 90-odstotno, pozimi pa ohranjajo toploto znotraj in preprečujejo vdor mraza. Pri podjetju Velux za otroške in študijske sobe priporočajo še zunanje mrežasto senčilo, zelo učinkovito zaščito, ki odbije tudi do 73 odstotkv sončne vročine. Energijsko učinkovito je tudi termo plise senčilo, ki izboljša izolativnost kar za četrtino, obenem pa prostor še zatemni.

Zdaj, ko smo poskrbeli za vse zunanje dejavnike, pa je treba za dober učni uspeh natrenirati samo še najpomembnejši organ otrokovega telesa. Po prepričanju mnogih to niso možgani, ampak … zadnjica.  

5 LASTNOSTI MANSARDE, KI JIH LAHKO OBRNEMO SEBI V PRID

Mansardna stanovanja imajo nekaj, kar jim daje poseben čar. Zanimivo je, da prav njihova specifična prostorska zasnova v ljudeh zbuja kreativnost, zaradi katere nastajajo najbolj domiselne bivanjske rešitve.

Z nekaj načrtovanja in malo iznajdljivosti se mansardno stanovanje hitro spremeni v svetli in prostorni raj pod nebom. Preverite, katere so tiste lastnosti mansarde, ki jih je  dobro upoštevati, da bo prostor kar najbolje izkoriščen, bivanje pa prijetno in zdravo.

1. Izkoristimo volumen 

Prostor pod streho ima praviloma velik volumen, kar je kot nalašč za ustvarjanje večjih in odprtih ambientov. Kadar je osrednji bivalni del odprt vse do slemena, deluje bolj zračno in bolj lahkotno.

V primerjavi z enako velikim prostorom, kjer so stropi na standardni višini 2,60 metra, imamo v odprti mansardi občutek večje prostornosti in se v njej počutimo bolje. Pogosto lahko volumen pod poševnino strehe še dodatno izkoristimo in v njej uredimo galerijo za delovni, bralni ali igralni kotiček. 

2. Zajemimo svetlobo z veliko žlico 

Prednost mansardnih stanovanj je, da lahko s strešnimi okni, nameščenimi pod kotom, zajamemo za okoli 30 odstotkov več svetlobe kot z vertikalnimi fasadnimi okni. Obenem imamo pri načrtovanju položaja oken precej svobode, saj je za lovljenje svetlobe na voljo celotna streha, vse do slemena. Če je pri tem kak dvomljivec pomislil na nepraktičnost oken izven dosega, je tu rešitev: električno odpiranje oken.

O naložbi v elektrifikacijo oken je vedno modro razmišljati, še posebej pa je smiselna tedaj, kadar načrtujemo ožji in globlji mansardni prostor. Z dodatnim oknom visoko proti slemenu bomo pridobili bistveno boljšo kakovost bivanja, obenem pa lahko z odpiranjem zgornjega in spodnjega okna učinkovito poskrbimo za dovajanje svežega zraka v prostor. 

3. Vidna strešna konstrukcija 

Dom je kraj vsega, kar nam je lepo in kar v nas zbuja prijetne občutke. Vidna strešna konstrukcija je vizualni element, ki naredi mansardo še posebej zanimivo. Morda tudi zato, ker je les naraven material, ki nas spominja na drevesa – in bivališča v drevesnih krošnjah.

4. Stebri kot popestritev 

Nosilne stebre v mansardnih stanovanjih lahko uporabimo kot gradnike, med katere vpnemo pregradne zidove, lahko pa iz stebrov naredimo ambientalno popestritev. Lahko so nosilci za knjižni regal, rože ali slike, lahko nanje vpnemo mizico ali jih z (zložljivimi) telovadnimi orodji spremenimo celo v fitnes otočke.  

5. Izkoristimo nizek parapet 

Skorajda ni stanovanja, kjer bi bilo shranjevalnih prostorov preveč. Zimska oblačila, odeje, potovalke, posteljnina, stare slike in spominki, od katerih se ne moremo ločiti … Vse to so manjše ali večje drobnarije, ki jih je treba nekam pospraviti. V ta namen lahko izkoristimo prostor pod nizkim parapetom, ob katerega umestimo shranjevalne police in zaprte omarice. Tudi v kuhinjah, v katerih lahko ustvarimo nekoliko globlji delovni pult, bodo omarice za shranjevanje posod več kot dobrodošle.   

Jožica Curk: za dober rezultat je potrebno veliko pogovora in izmenjave mnenj

Jožica Curk, foto: Nika Curk

V času samostojne države je bilo zgrajenih in obnovljenih veliko kakovostnih vzgojno-izobraževalnih objektov. Med biroje, ki intenzivno ustvarjajo na tem področju, spada tudi Curk arhitektura. O načrtovanju šol in vrtcev smo se pogovarjali z Jožico Curk.

Curk arhitektura s svojimi projekti redno sodeluje na festivalu Odprte hiše Slovenije. Do sedaj ste na festivalu predstavljali predvsem projekte s področja vzgoje in izobraževanja. Kaj vam pri tovrstnih projektih predstavlja največji izziv? 

Načrtovanje vzgojno-izobraževalnih objektov je eno mojih najljubših. Ustvarjanje prostorov, ki omogočajo dobro delovno okolje, tudi za igro, je najpomembnejše izhodišče. Ti prostori so udobni, ker so dovolj svetli, topli in zračni ter dovolj prostorni, da posamezniku dovoljujejo tako umik kot socialne stike.

Otroci so občutljivi in kritični uporabniki, ki v šoli preživijo dobršen del svojega časa. Okolico dojemajo izkustveno – kako se v prostoru počutijo, kje so prijetni in odmaknjeni kotički za igro in posedanje s prijatelji, katero igralo je po nekaj letih še zanimivo… To je največji izziv pri načrtovanju vzgojno izobraževalnih objektov in zanj ni pravil.

Izobraževalne ustanove so prvi trajni stiki otroka z javno arhitekturo. Kako vplivajo na otroško zavedanje o prostoru? 

Vrtci in šole so za domom prostori, v katerih otroci preživijo veliko svojega časa. So večji, z več uporabniki, manj intimni in bolj glasni. Zato je pomembno, da zagotavljajo varnost in udobje v vseh obdobjih otrokovega odraščanja.

Gradbena in druga zakonodaja predpisuje minimalne tehnične pogoje, varnost in zdravje v objektih, kar zagotavlja dovolj osvetljene, tople in prezračevane prostore z ustrezno rešeno akustiko. A je to nujno udobje, ki ga zagotavljamo v vseh novozgrajenih stavbah. Energetska učinkovitost ter trajnost šol in vrtcev je potrebna tudi zaradi vzgojnega vidika.

Prizidek Osnovne šole Milana Šušteršiča, avtorji: Curk arhitektura, foto: Blaž Zupančič

Pogosto je slišati kritike, da pri nas projektirajo in predvsem gradijo šole po merilu najnižje cene. Kaj pravite na to? Se vam zdi, da se je situacija v Sloveniji z leti spremenila? Kje vidite priložnosti za izboljšanje? 

Izbira projektantov za nove šolske stavbe poteka praviloma na podlagi javnega natečaja, kjer je izbrana strokovno najboljša rešitev. Natečaj razpiše naročnik (na primer občina za osnovno šolo ali vrtec), pogosto v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS). Na ta način je v zadnjih letih prišlo do nekaterih odličnih načrtov in realizacij vrtcev in šol. 

Žal se danes kljub gradnji novih stanovanjskih sosesk, gradi malo novih osnovnih šol. Praviloma se obstoječe redno obnavljajo, reorganizirajo in dograjujejo. Prednost slovenskih šol je njihova gostota in dostopnost vsem otrokom. V zadnjih letih pa še posebej njihova trajnostna naravnanost. Izboljšave so vedno mogoče. Predlagala bi več prostora za druženje in manj frontalnega pouka.

Glede na to, da ste strokovnjaki na področju urejanja prostorov namenjenim mladim, nam lahko poveste, kakšna je razlika med opremljanjem vrtca in domače otroške sobe?

Bistvena razlika je v velikosti objekta in trpežnosti opreme, pogosto tudi v naročniku in njegovem zavedanju vrednosti arhitekta. Oprema vrtca je načrtovana za več različnih uporabnikov, zato mora biti zasnovana večnamensko. Imeti mora visoko didaktično vrednost in zagotavljati najvišjo stopnjo varnosti.

Domača otroška soba je manjša in nižja so tudi sredstva za opremo. Javni naročnik se praviloma bolj zaveda naše strokovnosti, zasebni naročnik pa ima pogosto v mislih že izdelano idealno sliko otroške sobe, ki se včasih ne sklada z dimenzijami razpoložljivega prostora. Vsem naštetim projektom pa je skupno, da je za dober rezultat potrebno veliko pogovora in izmenjave mnenj.

Za konec pa verjetno najbolj težko vprašanje, ki vam ga lahko zastavimo. Nam zaupate, kateri projekt vam je najljubši in zakaj? 

Imam nekaj ljubih projektov, a izbrala bi prizidek OŠ Kolezija. Najprej zato, ker je všeč otrokom, njihovim staršem, babicam, dedkom, tetam in stricem, učiteljem in tudi ostalemu osebju šole. Potem zato, ker so prostori zelo svetli, ker se odpirajo v notranji atrij in zunanje dvorišče. Ker smo šolsko avlo lahko opremili z volnenimi blazinami v obliki prodnikov in ker je na ravni strehi prizidka veliko otroško igrišče. Nenazadnje pa tudi zato, ker je bilo načrtovanje lepa izkušnja sodelovanja z vodstvom šole in zaposlenimi, pa tudi z avtorjem prvotne šole arhitektom Grego Košakom, ki je soglašal z našo intervencijo.

Prizidek k Osnovni šoli Kolezija, avtorji: Curk Arhitektura, foto: Arhiv avtorjev

7 ZLATIH PRAVIL PREDEN SE LOTITE PRENOVE PODSTREŠJA

Je bilo vaše podstrešje doslej nedodelano, zdaj pa ste se odločili, da mu vdihnete življenje? Boste v njem uredili študijsko sobo za najstarejšega otroka, kabinet zase, knjižnico ali domači fitnes? Morda ne boste povečali lastnega bivalnega prostora, ampak boste v mansardi uredili povsem samostojno bivalno enoto.

V vseh primerih se je prenove treba lotiti premišljeno in dobro načrtovati vse korake od začetne ideje do realizacije. Preverite, na kaj je treba biti pozoren, da vas prenova ne bo stala preveč. Niti denarja, niti živcev. 

1. Razjasnite si, kaj pričakujete od obnove 

Naložba v obnovo podstrešja se vedno izplača. Ne samo, da se bo zaradi dodatne toplotne izolacije izboljšala energetska bilanca vaše stavbe in boste prihranili pri ogrevanju, ampak bo na vrednosti pridobila tudi celotna nepremičnina.

Največja korist pa je seveda razširitev domovanja z dodatno bivalno površino, z lepimi razgledi in svetlim interierjem. Pri načrtovanju in izvedbi upoštevajte te prednosti in jih skušajte kar najbolje izkoristiti.

 2. Pred začetkom prenove preverite statiko in nosilnos

Izračun statike objekta vam lahko izdela strokovnjak, ki bo delo opravil strokovno in vam svetoval tudi pri rešitvah, če bi potrebovali dodatne ojačitve. Še posebno pri starejših hišah se prepričajte, da lesena konstrukcija ostrešja ni poškodovana in da vlaga ni načela lesenih tramov. Trhlo ostrešje je seveda treba zamenjati, prav tako poškodovano strešno kritino.

Nato povabite na ogled arhitekta, ki vam bo svetoval pri razporeditvi in ureditvi prostora. Jasno mu posredujte svoje želje in z njim prediskutirajte vaše prvotne zamisli.

3. Razmislite, kakšna streha je najprimernejša 

Za ureditev prijetne mansarde je najprimernejša streha z naklonom od 35 do 55 stopinj. Pa vendar – če je sleme visoko, je lahko tudi večji naklon pravo darilo za ustvarjanje izjemnih ambientov. 

V primeru, da so gabariti hiše določeni (to pomeni višina slemena) je opcija tudi tako imenovana mansardna streha, kjer je streha izvedena v dveh naklonih: spodnji je strmejši (med 60 in 80 stopinj), zgornji del je pa položnejši (med 30 in 40 stopinj). S tem obdržimo sleme na predpisani višini, hkrati pa pridobimo na volumnu mansarde.

4. Poskrbite za dobro izolacijo 

Za izolacijo ostrešja se najpogosteje uporablja izolacija, ki se jo namesti med špirovce. Gre za najbolj preprosto rešitev, ki je tudi cenovno dostopna in zmanjša skupne stroške prenove. Pravilno izberite debelino izolacije in poskrbite za hidroizolacijo, da čez čas ne boste imeli težav z zamakanjem in vlago. Izolacija strehe mora biti takšna, da ščititi stanovanje pred mrazom pozimi in vročino poleti.

5. Ne podcenjujte dobrih oken 

Pri določanju velikosti okenskih površin sicer obstajajo minimalni standardi (glede na tlorisno površino vsaj 20 % za okna), a v resnici nam ni treba brati pravilnikov, da bi nam bilo jasno: več dnevne svetlobe v prostoru pomeni tudi boljše počutje. Ne samo površina oken, pomembno je tudi, kam v ostrešju jih umestimo in kako jih orientiramo.

Poleg videza upoštevajte tudi izolacijske lastnosti, saj se vam bo naložba v dobra okna izplačala tako poleti kot pozimi. Poletno vročino bodo odbijala, pozimi bodo v notranjosti ohranjala več toplote. Hkrati ne pozabite na senčenje in temnenje. Dober spanec je ključen za dober začetek vsakega dne.

6. Izberite ustrezen material 

Strokovnjaki za gradnjo pri obnovi mansard najpogosteje svetujejo mavčne plošče. Zaradi svoje lahkosti ne ogrožajo konstrukcijskih lastnosti hiše, uravnavajo vlago v prostoru, imajo izolacijske lastnosti in varujejo prostor pred pregrevanjem. Poleg tega je delo z mavčnimi ploščami preprosto in hitro. Manjših posegov se z malo spretnosti lahko lotite tudi sami. 

7. Vzemite si čas za načrtovanje 

Podstrešje je netipičen prostor, zato je dobro, da pred začetkom del vse dobro premislite. Od tega, kje v prostoru boste imeli jedilno mizo, omare, delovni kotiček ali posteljo, je odvisen razvod električne napeljave. Upoštevajte, da naknadno ne boste mogli več skriti kablov pod mavčne plošče, nadometni kanali za kable pa kazijo videz in si jih zagotovo nihče ne želi. Obenem je treba že pred rekonstrukcijo podstrešja pomisliti tudi na notranjo opremo, ki se mora prilagajati obliki mansarde.  

ZGODBE O ŽIVLJENJU MANSARD

Pred desetletji so pri nas podstrešja samevala, saj so vsi gradili in si postavljali hiše ter domovanja z dosti večjo finančno lahkotnostjo kot danes. Takrat so prostori pod streho veljali za dokaj nezanimive in neprimerne za bivanje. Funkcionalnost podstrehe je bila skrčena bodisi na male temne ambiente, dodatni prostor za kramo ali na sušilnico.

Kdaj so torej mansarde postale tako priljubljene?

V podstrešnih sobicah družinskih hiš je vladalo pravilo, skoraj »zapovedan« les. Lesen parket, lesena stenska obloga, lesena stropna obloga, lesena omara, miza, postelja … Prevlada lesa skratka! Srečni so bili tisti otroci, ki so jim starši namenili les v svetlih tonih, ni pa bilo redko, ko so bili leseni stropi pobarvani s temnimi barvami in so sobico s praviloma premajhnimi okni naredili še temnejšo. V mansardi je bila poleg otroške in kasneje mladinske sobe pogosto še bolj ali manj obdelana kopalnica, včasih pa tudi kak še povsem surov prostor, ki je čakal na boljše čase in višek v družinskem proračunu. Razumljivo je, da si ljudje zaradi take podobe podstrešnih prostorov tedaj niso ravno želeli ustvariti stanovanja na podstrešju.

Zgodba onkraj luže

Najbolj znane so bile newyorške mansarde, ki so bila prizorišča živahnega umetniškega življenja. Veliki odprti prostori pod strehami so postajali umetniški ateljeji. Slikarji, kiparji, pisatelji in boemi so odkrili potencial mansard in jih povzdignili na višjo raven. S svojimi bivališči, ki so jih opremili na povsem izvirne načine, so pokazali, da je mansarda lahko pravo malo kraljestvo med oblaki. Podstrehe so tako prek medijev, fotografij in filmov znanih umetnikov postale zaželena stanovanja. Dokaj hitro se je ta trend preselil tudi v evropske prestolnice, kjer se je zaradi povečanega priseljevanja začel pojavljati problem pomanjkanja primernih prostorov zlasti v središčih mest, ki so veljala za torišča kulturniških gibanj.

Skupaj s pomanjkanjem prostora in odkrivanjem bivalnega potenciala mansard pa so se vedno bolj razvijale in izpopolnjevale tudi rešitve arhitektov in gradbenikov. Ti mansard niso več videli zgolj kot neuporabna mesta pod poševnimi stropi, ampak so v njih začeli ustvarjati ekskluzivna bivališča z velikimi okenskimi površinami.

Nastala so stanovanja, polna svetlobe in osupljivih razgledov na speče mesto ali na zvezdnato nebo in krošnje dreves. Vedno boljše konstrukcijske rešitve in izolacijski materiali, trpežne strehe in sodobna strešna okna so mansarde spremenili v prijetna, udobna in svetla bivališča.

Mansarde danes

Visoke cene nepremičnin in potreba po bivalnih prostorih je tako našla pot tudi do zapostavljenih zaprašenih podstrešij. K popularizaciji mansardnih stanovanj so pripomogli predvsem mladi pari, ki so si zaradi ekonomskih razlogov svoje prvo skupno bivališče uredili v mansardi. Večkrat v hiši svojih staršev ali pa so podstrešje dobili po sprejemljivi ceni. Tako so mnoge mlade družine dokaj ugodno prišle do svojega gnezdeca, v katerem pa je iz desetletja v desetletje rasla potreba po večjem ugodju, po več svetlobe, po večji toplotni ekonomičnosti in bolj sodobnem življenjskem slogu.

Podstrešna stanovanja že dolgo niso več prostori, ki bi jih stanovalci izbrali zato, ker bi ne imeli druge možnosti. Vse bolj cenjena so postala zaradi širokih možnosti postavitve oken in svetlobnikov, kar omogoča širjenje dnevne svetlobe po celem prostoru. Najnovejše raziskave kažejo, da je stik s spreminjanjem dnevne svetlobe ključen za trden spanec in močan imunski sistem. Morda je prav to glavni razlog, da se v mansardnih stanovanjih počutimo tako prijetno!