INOVATIVNE LESENE KONSTRUKCIJE PODJETJA IQWOOD

Podjetje iQwood je inovativno in razvojno naravnano slovensko podjetje, ki proizvaja lesene bio masivne stene in stropove iz alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Stene in stropovi so sestavljeni iz križno zloženih lesenih desk, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki.

Pogovarjali smo se z ustanoviteljem podjetja, Mihom Bogatajem (univ. dipl. inž. grad.)

S čim se podjetje iQwood ukvarja, kako dolgo že obstaja in kakšna je njegova vizija?

Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1992 kot statični biro, ki ga je vodil moj oče, strokovnjak na področju snovanja gradbenih konstrukcij. V obdobju od leta 2009-2010 sem družinsko podjetje preoblikoval in preimenoval v Ekoart, podjetje za montažo lesenih hiš, ki ga uspešno vodim še danes. Leta 2019 smo prepoznali tržno priložnost za povečanje in razvoj proizvodnje masivnih lesenih elementov brez lepil, kemije in kovin ter poslovanje razdelili na dve podjetji: montažno podjetje Ekoart ter  proizvodno podjetje iQwood, v katerega je v letu 2021 kapitalsko vstopilo podjetje Lumar, s katerim vidimo skupno vizijo v razvoju in ga danes uspešno vodi moj poslovni partner Martin Hladnik. To so bili veliki koraki v kratkem času, za katere verjamem, da so pravi. Naša vizija je postati vodilni ponudnik masivnih lesenih elementov brez lepil v Evropi in širšemu trgu ponuditi visokokakovostni izdelek, ki je plod slovenskega znanja in je izdelan z okolju prijazno tehnologijo in z uporabo lokalnih surovin. V skoraj 30 letih delovanja podjetja smo znanje vseskozi nadgrajevali in danes lahko kupcem ponudimo izdelek, ki ni samo plod znanja iz proizvodnje, pač pa multidisciplinarnih znanj iz področja statike, biotehnologije, montaže objektov, gradbene fizike… Zgradili smo podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo ekoloških masivnih lesenih konstrukcijskih elementov (stene, stropovi, ostrešja). Smo verjetno edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja elemente z uporabo slovenskega lesa, hkrati pa v proizvodnih procesih ne uporablja nobenih lepil ali drugih kemičnih snovi.

Ali lahko podrobneje predstavite svojo tehnologijo? 

Pojem »križno mozničene stene« izhaja iz sistema spajanja desk izključno z lesenimi bukovimi mozniki (t.i. lesenimi žeblji), ki zagotavljajo statično podporno togo in trajno konstrukcijo. Les, posekan ob naravno najbolj primernem času, zagotavlja dolgo življenjsko dobo objekta in vrhunsko bivalno okolje, zato smo poskušali združiti znanja naših prednikov in jih s pomočjo sodobnih tehnologij nadgraditi v visokotehnološki izdelek. Spajanje desk z lesenimi mozniki je sicer starodavna tehnika znana več sto let in uporabljena v Sloveniji pri kozolcih, kaščah,…. Gre za spajanje osnovnega mehkejšega lesa s tršimi mozniki. Posebnost tega procesa je, da je moznik primerno podsušen in je z močno silo vtisnjen v luknjo. Moznik nato prevzame del vlage iz okolice in dodatno nabrekne, zaradi česar so mozničeni spoji izredno močni in trajni. S strojem za mozničenje, ki smo ga razvili s pomočjo naših razvojnih partnerjev smo dosegli, da lahko moznike vtiskujemo v s pomočjo CNC tehnologije na stroškovno učinkovit način, predvsem pa industrijsko ponovljiv način.

Torej ne gre za križno lepljene plošče. Kako se vaša tehnologija primerja z njo?

Tehnologija sestavljanja desk, ki so križno postavljene je zelo podobna, le da namesto lepil uporabljamo lesene bukove moznike. Na ta način dobimo visoke strižne nosilnosti, ki sicer niso povsem enake križno lepljeni plošči, a vseeno veliko višje kot pri skeletnih, okvirnih sistemih in so za gradnjo objektov do treh etaž v večini primerov povsem dovolj. Velika prednost izdelka je v tem, da ne potrebujemo podporne kemijske industrije lepil, zato je ta izdelek 100 % narejen iz lesa. Bistvena prednost je tudi higroskopičnost in posledično difuzijska odprtost stene v primerjavi s križno lepljeno, pri kateri dve ali več plasti lepila zelo zapira prehodnost pare. Križno mozničena stena bistveno lažje sprejema in oddaja naravno zračno vlago v prostoru. Reciklaža izdelka je neproblematična, kar pri križno lepljeni plošči ne moremo govoriti, saj je sežig zaradi veliko vsebnosti lepil zaenkrat tehnološko in ekološko problematičen, s čimer se ogljični odtis lepljenih plošč bistveno poveča.

Svojo tehnologijo ste tudi testirali na Zavodu za raziskave materialov in konstrukcij. Nam lahko predstavite rezultate?

Na ZAG-u smo testirali več različnih tipov tanjših stenskih elementov debeline le 9cm, saj želimo trgu ponuditi čim širšo paleto različnih elementov. Tako smo razvili osnovne masivne elemente, ki za 2-3x presegajo statično nosilnost skeletnih sten, ki so trenutno najpogosteje uporabljene pri enodružinski gradnji. Dodatno smo razvili tudi visokonosilne stenske elemente, ki za več 10x presegajo nosilnost skeletnih sten in so praktično primerljive s križno lepljenimi stenami in so primerne tudi za več nadstropne stavbe. Zaradi tanke debeline je neto površina v teh objektih lahko kar nekaj procentov višja, kar je zelo dobrodošlo za gradnjo v strnjenih naseljih, kjer je vsak m2 zelo dragocen.

Kdo so naročniki iQwood lesenih masivnih sten in stropov?

Danes so naši kupci predvsem posamezniki, ki se zavedajo pomena bivanja v čim kakovostnejšem okolju. Verjamemo, da se bo v času, ko ljudje dajemo vse več poudarka na trajnostno proizvodnjo (ne uporabljamo nobenih kemikalij), kakor tudi na trajnostno uporabo (da izdelek ne vsebuje hlapljivih nevarnih snovi – VOC) tudi pri nas vzpostavil širši konsenz, da se bo na tako zdrav način oblikovalo tudi javne zgradbe. Predvsem tiste, v katerih večino časa preživijo naši otroci (vrtci, šole…) ali naši starostniki (medgeneracijski centri …), ki predstavljajo najranljivejše skupnosti. Dodaten pomemben segment vidimo v eko turizmu. Če pogledamo aktualne primere vzpodbujanja »eko« gradnje pri nas, je danes za pridobitev eko subvencije predvsem pomembno kako izolativne so stavbe. Žal smo s tem velikokrat vzpodbudili proizvodnjo nezdravih izolacij z visokim ogljičnim odtisom, kar delno poskušamo popraviti s predpisanim minimalnim deležem lesa v objektih. Predvidevamo, da bo v prihodnje vse bolj pomembno kako zdravi so materiali, ki jih vgrajujemo, kakšen ogljični odtis imajo in kako je z njihovo reciklažo. iQwood izdelek dojemamo kot nišnega. Tako slovenskemu kot tujemu trgu je končno na voljo storitev, ki si jo ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do zdaj niso mogli najti.

Torej povezujete izbiro ekoloških materialov pri gradnji tudi z načinom razmišljanja oziroma življenjskim slogom naročnikov.

Absolutno. Človek se najbolj umiri zunaj v naravi, v miru, v tišini. Jaz prosti čas najraje živim kar doma, saj smo si ustvarili leseno hišo na idilični lokaciji v naravi. Imamo velik ekološki vrt in narava nas uči. Otroci me vsak dan učijo kako malo je treba, da se človek dobro počuti. Svobodna igra v naravi in podporno okolje, ki jim ponuja obilo radovednosti. Pred hišo imamo kup zemlje za igro, ki jim daje voljo do življenja in tako z veliko kreativnosti lahko razvijajo ustvarjalne veščine. Lahko preprosto uporabimo zdrav razum, opazujemo naravo in si vzamemo nekaj časa za premislek, preden si nakopljemo obilo nepotrebnega dela. V vrt naselimo rastline, ki se dobro razumejo med seboj. Tudi škodljivcu pustimo kakšen delež za pod zob, kajti tudi on je ustvarjen z namenom in je hrana nekomu. V gnezdilnico, ki smo jo namestili so se naselile ptice, ki  jedo škodljivce. Lesene fasade nismo barvali, saj se s tem, ko posivi najbolje zaščiti. Ni potrebno veliko, da preprečimo propad civilizacije, propad narave. Vsak posameznik je lahko sprememba za nešteto število novih generacij. Vzporednice vidim z izdelkom iQwood. Zakaj bi izbral hišo, polno kemikalij, če lahko uživam v popolnoma naravni hiši, ki nudi statično dovršeno konstrukcijo, je najudobnejša, ter zdravju in naravi prijazna?

Se vam zdi, da so pri nas ljudje še vedno polni predsodkov glede gradnje lesene hiše in vidnega lesa znotraj hiše? Kakšne izkušnje imate s strankami, ko naročajo Ekoart hiše?

Vidim, da je situacija mnogo boljša kot je bila pred leti. Naši naročniki ljubijo viden les oziroma kombinacijo z naravnimi ilovnatimi ometi. Pred leti je večina naročnikov les želela skriti s klasičnim ometom. Pomembno je, da naročnike znamo ozaveščati o razliki med leseno in klasično gradnjo.

Kakšne izkušnje imate z arhitekti? Kako si želite sodelovati z njimi v prihodnosti?

V podjetju Ekoart prevzamemo še tako zahtevno arhitekturo ali gradnjo. Velikokrat predlagamo rešitve, ki so tehnične inovacije, ali pa poenostavijo konstrukcijo. Ker imamo lastno mizarsko delavnico, lahko naredimo kar koli, zato nas velikokrat pokličejo arhitekti, ki imajo odlično idejo, pa jim do popolnosti manjka kak detajl. Gradnja je živ proces. Veliko ur presedimo skupaj z naročnikom in arhitektom, da v naprej  premislimo in rešimo vse detajle. Tako skupaj naredimo idealno okolje za dom ki ima tudi arhitekturno kvaliteto. iQwood stene in stropovi se prilagajajo arhitekturi in ne obratno. Omogočajo do 8 metrov velike razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Na vidni strani stene so mozniki vidni ali nevidni. Debelina stene je prilagodljiva od tankih 9cm pa vse do najbolj luksuzne 27cm masivne stene, ki nudi največje udobje. Želimo, da arhitekti in projektanti z iQwood uživajo popolno svobodo in našo podporo z reševanjem detajlov, ves čas zasnove. Nič ni nemogoče. Želimo, da lahko v polnosti razvijajo svoje ideje in jim pri tem pomagamo. Včasih se vprašam, zakaj toliko energije vlagam v precej revolucionarne ideje, ki me včasih preokupirajo…a zdi se mi vredno, saj ljubim Slovenijo in želim podpreti naše potenciale. Poleg naravnih virov, torej gozdov imamo vrhunske strokovnjake z različnih področij in zdi se mi, da je skrajni čas in je smiselno, da povežemo celotno lesno verigo ter tako našemu gozdu prinesemo dodano vrednost doma. Od gozda do hiše jo tako povežemo v celoto in ustvarjamo dobre zgodbe.

Več o podjetju in izdelkih iQwood.

3. DNEVI SLOVENSKEGA LESARSTVA

13.04.2022 – 14.04.2022

Grand hotel Union, Ljubljana

Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktoratom za lesarstvo vabi na  3. Dneve slovenskega lesarstva, osrednji nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije.

Dnevi slovenskega lesarstva 2022 bodo osredotočeni na izzive lesne in pohištvene industrije iz okoljskega vidika, krožnega gospodarstva, kadrov v lesarstvu, internacionalizacije in implementacije industrijske strategije, v kateri ima lesno- predelovalna panoga zelo pomembno vlogo.

Program je izredno pester ter aktualen, zato ne zamudite priložnosti!

Program in prijavnico najdete TUKAJ.

O PROJEKTU HIŠA BREZ ODPADKOV – Podkast Odprto #21

V 21. oddaji podkasta Odprto gostimo Jono Rak Koceli in Andreja Fiderška. Nedavno sta za svoj projekt Zero waste House oz. Hiša brez odpadkov prejela nagrado novega evropskega Bauhausa v kategoriji Rising stars –  Stavbe, prenovljene v duhu krožnosti.

Pogovarjamo se o njunem skupnem projektu, ki temelji na krožnem gospodarstvu, vključevanju lokalnih skupnosti in ekologiji. Koncept prenove več kot 130 let stare hiše bo združeval sodobne in inovativne gradbene prakse ter prilagajanje podnebnim spremembam.

 

 

Pobuda novi evropski Bauhaus Evropske komisije stremi k oblikovanju lepših, bolj trajnostnih in vključujočih načinov sobivanja na stičišču umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije. Omogoča uresničevanje zelenega dogovora v življenjskem okolju in si prizadeva za izboljšanje kakovosti našega življenja. V teku je druga faza projekta, ki temelji na izvedbi predhodno oblikovanih projektov, kamor spada tudi projekt Hiša brez odpadkov.

 

Projekt lahko spremljate na spletni strani: https://www.zerowastehouse.org/

O RAZSTAVI SVET ZNOTRAJ – Podkast Odprto #20

V 20. oddaji podkasta Odprto se s kustosinjami razstave Svet znotraj Majo Vardjan, Cvetko Požar in Katjušo Kranjc pogovarjamo o interierju kot sestavnemu delu arhitekture in družbe. Razstava prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja.

Interier je disciplina, v katerem se prepletajo področje arhitekture, notranjega oblikovanja in oblikovanja predmetov. Po strokovnih ocenah ljudje v interierju preživimo 90% svojega časa. Notranji prostori doma, delovno okolje in prostori prosti čas vplivajo na naš vsakdan in na nas same. Kljub temu je interier le redko predmet relevantnega strokovnega raziskovanja, ki se poglablja v notranjost arhitekture stavb in načine bivanja.  

 

Milan Mihelič, Mednarodna avtomatska telefonska centrala, Ljubljana, 1972–1978, zbirka MAO

 

Razstava Svet znotraj obravnava obdobje od začetka tridesetih let 20. stoletja, ko so arhitekti tudi pri nas v interierju začeli preizkušati nove prostorske koncepte, povezane s sodobnim načinom življenja. Dediščina modernega interierja se nadaljuje tudi v 21. stoletju, vendar je notranjost stavb za razliko od prve polovice 20. stoletja, ko je bil interier tudi predmet družbenih in političnih agend, danes predvsem izraz lastne individualnosti in različnih življenjskih stilov.  
 

Danilo Fürst, Osnovna šola Stražišče, Stražišče pri Kranju, 1954–1959, zbirka MAO

 
Najpomembnejši elementi, ki ustvarjajo prostor interierja  in njegovo atmosfero so  svetloba, akustika, barve, teksture in materiali. A ključni akter interierja je v bistvu človek. Prav on z različno uporabo notranjih prostorov pravzaprav oblikuje in vzpostavlja interier.  

Razstava je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled še do 28.11.2021

Vabljeni!


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na: Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE 2021: KAJ JE MERLJIVO V ARHITEKTURI?

Vabimo vas na letošnje Piranske dneve arhitekture, ki bodo v soboto, 27. novembra 2021. Kljub nepredvidljivim ukrepom bo konferenca potekala v živo v Avditoriju Portorož.

Letošnja tema konference je KAJ JE MERLJIVO V ARHITEKTURI?

Kaj je merljivo v arhitekturi?

Merljivost je od nekdaj neločljivo povezana z arhitekturo. Kot nabor dimenzij, modulov, rastrov in pravil zasnove, ki v ožjem smislu opredeljujejo načrtovanje arhitekture. Ali širše, kot vse bolj obsežen in kompleksen svet zahtev, pravil–nikov, standardov, parametrov, načrtovalskih metod in orodij, na katerih temeljijo vsi inženirski premisleki, ki soustvarjajo arhitekturo. Tudi raznovrstni postopki gradnje in deloma tudi rabe arhitekture vključujejo raznovrstne vidike merljivosti. Zdi se, da temeljne zahteve po »uporabnosti« in »trdnosti«arhitekture povsem odgovarjajo mehanicističnemu pogledu na svet, ki želi vse izmeriti, razumeti, dokazati, predvideti, načrtovati in upravljati.

Še več, tudi »lepoto« si v arhitekturi pogosto razlagamo kot odraz razmerij in odnosov med elementi. Je torej merljivost ključna za dobro arhitekturo?

V arhitekturi je bistveno pogosto dosegljivo le posredno. Praznino prostora – notranjega in zunanjega – ustvarjamo z oblikovanjem polne materialne lupine. In marsikaj povezanega z našim bivanjem in odnosom do arhitekture je nemerljivo in večkrat nepredvidljivo. Kako umeriti pot do arhitekture, ki v nas zbudi čustva, nas poveže v skupnost in gradi našo identiteto? Kako izmeriti, ali je arhitektura dobra, iskrena in poštena? Je arhitektura, ki so jo ustvarili naši predniki, še po naši meri? Je arhitektura, ki odgovarja vsem meram in merilom, že kakovostna? Kje so meje in smisel merljivosti v arhitekturi?
Mitja Zorc

PROGRAM PIDA 2021

SOBOTA, 27 NOVEMBER 2021, AVDITORIJ PORTOROŽ

09:00       prijava
10:00       predavanja
nagovor: DESSA, OGP
Aleksandar Mišković, Lovre Mohorič, Andraž Tufegdžić • seminar Perović • FA Ljubljana • Doma z betonom
Levente Szabó • Hetedik Műterem • Madžarska
Daniela Škarica, Ivana Žalac • SKROZ • Hrvaška
Sandy Attia, Matteo Scagnol • Modus • Italija
Christian Ambos • Franz&Sue • Avstrija

14:00       kosilo

15:30       predavanja
Erik Jurišević, Mirjana Lozanovska, Silvija Shaleva • KONNTRA • Slovenija, S. Makedonia
Carles Enrich Gimenez • Carles Enrich Studio • Španija
Matija Bevk, Vasa J. Perovići • Bevk Perović arhitekti • Slovenija
Raymond Richard Neutra • Neutra Institute for Survival Through Design • ZDA

18:30       slovesna podelitev nagrade Piranesi 2021
pozdravni nagovor: Đenio Zadkovič, župan Občine Piran
nagovor častnega pokrovitelja
strokovni nagovor: doc. Mitja Zorc, FA UL
 
Predavanja bodo v angleškem jeziku.
Organizator si v primeru dogodkov, na katere ne more vplivati, pridržuje pravico do spremembe programa.

Moderatorka: Maja Vardjan

Konferenca bo potekala z upoštevanjem protikoronskih ukrepov.

Več na: http://www.pida.si/program

V času PDA konference bo v predverju Avditorija in nato v času razstave Piranesi 2021 v Monfortu na ogled serija treh kratkih filmov o arhitekturi iz cikla OSEBNE ZGODBE ARHITEKTURE.

ŠVICARIJA
Maruša Zorec /prenova/ in Ana Kučan /krajinska arhitektura, scenarij in režija: Lenka Kavčič, Eva Eržen, produkcija: zupancicDESIGN video, © 2021

GOZDNA VASICA THEODOSIUS
Marko Lavrenčič /arhitekt/, scenarij in režija: Lenka Kavčič, Eva Eržen, produkcija: zupancicDESIGN video, © 2021

BOBROV CENTER
Andrej Strehovec /arhitekt/ in Robert Potokar /arhitekt/, scenarij in režija: Lenka Kavčič, Eva Eržen, produkcija: zupancicDESIGN video, © 2021

V razstavišču Monfort bo na ogled tudi film TOMOSOV NEBOTIČNIK: SPOMENIK ČASA, avtorica in režiserka Rebeka Bratuž Gornik, mentor dr. Boštjan Bugarič, kamera: Miha Kačič, Darko Sintič, Radovan Jaušovec, glasba: Bojana Šaljić Podešva.