LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!

Kako uresničiti kakovosten projekt vrtca ali šole? Vrtec Kamnitnik

VRTEC KAMNITNIK, avtorji arhitekture: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič foto: Miran Kambič

Vabimo vas na predstavitev vrtca Kamnitnik, kjer bomo skupaj z različnimi sogovorniki predstavili tiste temelje projekta, ki so bili ključni za kakovostno realizacijo: od arhitekturne zasnove do dialoga z naročnikom in poznavanjem vpliva kakovosti notranjega prostora na otroka.

Dogodek bo v torek, 17. 3. 2020, od 9. – 11. ure, v zbornici vrtca Kamnitnik v Škofji Loki. Namenjen je arhitektom, inženirjem in projektantom ter ravnateljem in drugim vodstvenim delavcem vrtcev in šol ter zaposlenim v investicijskih oddelkih občin, ki se ali se boste v prihodnje srečali z načrtovanjem vrtca ali šole. Pridobili boste izkušnjo ter nove uporabne informacije na primeru odlične prakse, s pomočjo katerih boste nadgradili svoje znanje o načrtovanju kakovostnih vzgojno-izobraževalnih prostorov vrtcev in šol.

Člani ZAPS prejmejo za udeležbo na dogodku 2 kreditni točki, sklop B in Priročnik za načrtovanje kakovostne dnevne svetlobe.

PROGRAM:

  • Sprejem in pozdrav – Janja Bogataj, ravnateljica vrtca
  • Uvodni nagovor – Lenka Kavčič, Odprte hiše Slovenije
  • Izkušnje iz poteka izgradnje vrtca – Janja Bogataj, ravnateljica vrtca
  • Predstavitev arhitekture vrtca – arhitekti Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič
  • Vpliv parametrov notranjega okolja na otroke in priporočila – Živa Kristl, UL FG
  • Priporočila za načrtovanje kakovostne dnevne svetlobe – Neža Močnik, Velux
  • Čas za pogovor, debato in vprašanja
  • Voden ogled vrtca

Prijave sprejemamo do 13.3.2020 na naslovu: PRIJAVA

Člani ZAPS prejmejo za udeležbo na dogodku 2 kreditni točki, sklop B.

Vsi udeleženci prejmejo Priročnik za načrtovanje kakovostne dnevne svetlobe brezplačno.

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org

Vljudno vabljeni!  

mednarodna nagrada constructive alps

NAGRADA “CONSTRUCTIVE ALPS” – primeri dobre prakse na področju trajnostne gradnje

Nagrada “Constructive Alps” je prispevek k trajnostnemu razvoju alpskega prostora. Arhitekti, arhitektke, investitorji in investitorke, ki bi želeli oz. želele sodelovati na natečaju za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps«, so vljudno vabljeni, da svoje projektne prispevke trajnostne gradnje ali prenove posredujejo med 14. 1. in 14. 3. 2020.

mednarodna nagrada constructive alps

Natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« je namenjen iskanju najprodornejših projektov trajnostne gradnje in prenove v Alpah. Najboljši med njimi bodo predstavljeni na potujoči razstavi.

Zgodovino natečajev za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« so doslej zaznamovali najrazličnejši konceptualni sklopi, kot so cenitev energetske učinkovitosti in okolju prijazni gradbeni materiali, izboljšanje funkcionalnosti jeder vasi ali soočanje z družbenoekonomsko tematiko.

Naš alpski svet se vrti naprej, a vprašanje, kako se tukajšnje skupnosti spoprijemajo s trajnostnimi izzivi na področju arhitekture, ostaja in hrepeni po odgovorih. Posledice podnebnih sprememb so več kot očitne in cilji, ki bi jih bilo treba doseči v boju proti posledicam, ostajajo neuresničeni.

Urbanizacija pokrajine in odseljevanje prebivalstva s podeželja ostajata stalnica. Ekstremni vremenski dogodki, izginjanje identitete lokalne gradbene kulture, množični turizem, demografske spremembe in digitalizacija predstavljajo le nekaj vidikov spreminjajoče se stvarnosti, ki nosijo odmevne posledice in terjajo, da se nanje ustrezno odzovemo. Ali gre za glasnike temačne prihodnosti?

Prepričani smo, da temu ni tako. V tem prepričanju nas krepi nabor številnih primerov dobre prakse v obliki osupljivih, navdihujočih in prepričljivih objektov, ki so izšli izpod svinčnikov iz več kot 1.000 ustvarjalnih umov.

Napočil je čas za naslednjo generacijo. Kdo razmišlja o prihodnosti gradnje v Alpah z vidika kakovosti? Kdo lahko postreže z zglednim arhitekturnim primerom družbene sloge v posamezni skupnosti? Kdo je možen uresničiti koncept udobnega bivanja brez povečovanja površine? Kdo je zmožen pospešenega zgoščevanja novogradenj z alternativnimi pristopi, ki temeljno ceni upoštevanje življenjskih ciklov in ponovno uporabo gradbenih materialov? Kdo je zasnoval nizkotehnološke (’low-tech’) gradnje, ki zasenčijo marsikatero pametno stavbo?

Ali prav vaš projekt predstavlja odgovor na eno ali več omenjenih vprašanj? Podrobnejše informacije o prijavi na natečaj in za merila sodelovanja so objavljene na spletni strani www.constructivealps.net/sl.

V okviru petega natečaja za mednarodno arhitekturno nagrado “Constructive Alps” strokovna žirija izbira najrazličnejše projekte, ki temeljijo na širokem spektru pristopov. Nagradni sklad tudi tokrat znaša 50.000 evrov. Denarno nagrado bodo prejeli trije najboljši prispevki, ki bodo strokovno žirijo prepričali s kakovostjo in inovativnostjo.

Nevsiljive in predvsem zgledno udejanjene arhitekturne zasnove v praksi bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru natečaja in dogodkov gostovala po vseh državah alpskega loka.

K vam, cenjenim arhitektom, arhitektkam, investitorjem in investitorkam zatorej kličemo: “Naj vaše zamisli razsvetlijo vesoljni alpski svet!

Lep pozdrav.
Ekipa »Constructive Alps«


Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn skupaj podeljujeta mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah “Constructive Alps”.

Univerza v Lihtenštajnu nudi strokovno pomoč žiriji pri ocenjevanju gradbenih projektov. Mednarodna komisija za zaščito Alp (CIPRA International) zagotavlja tehnično in organizacijsko podporo pri izvedbi natečaja.


Kontakt

Sekretariat arhitekturne nagrade
CIPRA International,
Magdalena Holzer
Im Bretscha 22, 9494 Schaan, Lihtenštajn
Tel. +423 237 53 13
info@constructivealps.net
www.constructivealps.net

podkast odprto Lone Feifer aktivna hiša

O AKTIVNIH HIŠAH Z LONE FEIFER – Podkast ODPRTO #01

V prvem podkastu ODPRTO govorimo o prvi slovenski družinski hiši s certifikatom ‘Active House’, ki jo je razvilo podjetje Lumar. O vplivih arhitekture na podnebno krizo in o bivalnem ugodju se pogovarjamo z ga. Lone Feifer, generalko sekretarko združenja ‘Active House Alliance‘.

podkast odprto Lone Feifer aktivna hiša

Svoj komentar na trajnostne principe ‘Active House’ je podal tudi dr. Jernej Markelj, raziskovalec metod vrednotenja stavb po načelih trajnostne gradnje in podžupan za področje urbanizma v Občini Kamnik.


Podnebna kriza je predvsem posledica prekomerne porabe energije in prekomernih izpustov, ki nastanejo pri njeni proizvodnji. Pri tem igra veliko vlogo tudi grajeno okolje, saj stavbe za svoje delovanje porabijo kar 40 % celotno proizvedene energije.

Ta podatek je strašljiv in hkrati optimističen, saj pomeni, da imata gradnja novih energetsko učinkovitih stavb in energetska sanacija obstoječih stavb ogromen potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov in zmanšanje porabe energije.

Tega potenciala se zaveda tudi združenje Active House, ki pa na stavbe ne gleda le iz energetskega vidika. Koncept active house se zavzema za bolj zdrave bivalne prostore z manjšimi posledicami za okolje. Na prvo mesto postavlja človeka, njegovo ugodje in dobro počutje. Pri tem se osredotoča na tri osnovne temelje: Ugodje, energija in okolje.

Prve ideje o aktivnih hišah so nastale leta 2007. Leta 2011 je bila ustanovljena neprofitna organizacija Active House Alliance, ki tudi podeljuje certifikate Active House. Od takrat naprej je bilo zgrajenih že več kot 100 aktivnih hiš.

Takšna hiša stoji tudi v Dragomlju pri Domžalah. Gre za prvo družinsko hišo v Sloveniji s certifikatom Active House, ki jo je zgradilo podjetje Lumar. Hišo smo si ogledali in jo doživeli na OHS predpremieri.

O LONE FEIFER

Lone Feifer podkast Odprto aktivna hiša

Lone Feifer je aktivna zagovornica in mentorica na področju trajnostnosti, oblikovanja in inovacij. Je članica upravnega odbora Danske kraljeve akademije za arhitekturo in članica upravnega odbora Danskega združenja arhitektov.

Lone Feifer ima magisterij z arhitekture na Kraljevi akademiji v Kopenhagnu in podiplomski magisterij Energetike in zelene arhitekture na Šoli za arhitekturo Aarhus in na Univerzi Tsinghua.


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

seminar triple wood

TRIPLE WOOD – Kultura trajnostne lesene gradnje v alpski makroregiji

Vabljeni na seminar TRIPLE WOOD, ki ga organizira ZAPS skupaj z Lesarskim grozdom.

Namen seminarja TRIPLE WOOD za arhitekte in projektante ter vse, ki si želite več znanja o gradnji z lesom, je osvetlitev najnovejših znanstvenih spoznanj, tehnologij in standardov s področja uporabe lesa v gradnji stavb, podprtih s praktičnimi primeri in izkušnjami. Predavatelji so priznani strokovnjaki z mnogoletnimi izkušnjami iz prakse.

Seminar bo potekal na Višji strokovni šoli za les in oblikovanje materialov, Lesarska ul. 2, Maribor, v torek 26.11.2019 od 9.00 do 13.45.

Več o programu izveste tukaj>>.

Prijavite se tukaj>>.

Člani ZAPS za udeležbo na seminarju prejmejo 3 kreditne točke / Sklop C – Tehnologija, materiali in tehnika.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14

REGENERATIVNO OBLIKOVANJE ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

Kot človeška družba smo pred pomembno odločitvijo. Ali bomo za svoj obstoj in ugodje še naprej porabljali naravne vire, ki so ponekod že popolnoma izčrpani, ali pa bomo spremenili svoje razmišljanje in se s pomočjo tehnologije prilagodili okolju in izzivom, ki nas čakajo.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14
Hiša Satler; arhitektura AB objekt, 2016; foto: Matej Lozar

Ali obstaja možnost, da z gradnjo in prenovo stavb zasnujemo sisteme, ki bi nam omogočali, da uporabljene naravne vire povrnemo in hkrati dodatno izboljšamo prostor, v katerem živimo? Kot arhitekti, oblikovalci in načrtovalci imamo definitivno priložnost, da to uresničimo.

Gradnja trajnostnih stavb z zdravimi materiali, tehnologijami in načinom delovanja pripomore k bolj kakovostnemu bivalnemu okolju. Trajnostno načrtovanje ni le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov gradnje na naravo in okolje, temveč predstavlja tudi skrb za ohranjanje našega zdravja.

VPLIV STAVB NA LJUDI

V Parizu je v začetku oktobra potekala mednarodna konferenca ‘Daylight Simposyum + Healthy Buildings Day’, na kateri so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o učinkih grajenega prostora na ljudi. Osredotočili so se predvsem na naravno svetlobo in vpliv kakovostno oblikovanih notranjih prostorov na človeka.

Lastnosti stavb in njihovi vplivi so za naše počutje in zdravje ključni, saj kar 65 odstotkov časa preživimo doma, največ v spalnicah. Raziskave kažejo, da eden od šestih ljudi v Evropi, kar je približno 80 milijonov ljudi, živi v nezdravih prostorih.

Kazalniki nezdravih prostorov so slaba naravna osvetlitev, visoka vsebnost CO2, previsoka vlažnost, plesen in prevelika obremenjenost s hrupom. Nezdravo notranje okolje vpliva na občutljivost oz. dovzetnost za določene bolezni kot astma ter alergije.

Zaradi tega so ljudje pogosteje bolni ter odsotni v službah in šolah. Posledično je obremenjena tudi zdravstvena blagajna in ekonomija. Bolezni, ki so posledica bivanja v nezdravih prostorih, stroka imenuje sindrom ‘bolnih stavb’. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 odstotkov zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah

V stavbah povprečno preživimo 87 odstotkov svojega časa in dodatnih 6 odstotkov v avtomobilih oz. prevoznih sredstvih. Zato t. i. “generacija notranjosti” brez dvoma močno občuti vplive stavb in grajenega prostora na svoje zdravje, počutje in učinkovitost.

NAŠI PROSTORI SO NAŠE ZDRAVJE

Današnji način življenja vpliva na naš biološki oz. cirkadialni ritem. Naša biološka ura je praviloma usklajena z Zemljinim ritmom in sledi naravni svetlobi. Z industrializacijo v 19. stoletju pa smo spremenili naše navade in se večinoma preselili v notranje prostore.

Zaradi tega prihaja do vse večjega odklona od naravnega biološkega ritma. Vedno bolj je prisoten t. i. “družbeni jet lag”, ki nastane zaradi prilagajanja urnikov družbenim ritmom (delo, prosti čas, obveznosti …) namesto biološkim dejavnikom. Naša biološka ura se “pokvari”, ko nimamo več stika z naravno svetlobo in prižigamo luči, s čimer ustvarjamo umetni bioritem, pravi prof. Till Roenneberg, profesor​ z nemške univerze Ludwig Maximilian. 

Raziskava Inženirskega združenja za osvetlitev iz Severne Amerike, ki jo je Lise Heschong opravila v Kaliforniji, kaže, da so učenci, raziskovalci in prodajalci v klicnih centrih, ki delajo v odprtih, naravno osvetljenih prostorih, uspešnejši, produktivnejši in bolj zdravi kar za 5 do 40 odstotkov.

Poleg naravne osvetlitve, kakovosti zraka in materialov, je pomemben tudi stik z zunanjostjo. Raziskave kažejo, da pogled skozi okno bistveno poveča dobro počutje in učinkovitost. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da približno ⅔ zaposlenih, nima dostopa do naravne osvetlitve in posledično do stika z zunanjostjo. 

Poleg naravne osvetlitve je v notranjih prostorih pomemben tudi pogled navzven, saj vizualna kompleksnost naravnega okolja na človeka deluje pomirjujoče.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Prenovljena_hisa_na-Vicu_arhitektura_A.Ostan_foto.Miran_kambic
Prenova hiše na Viču; arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, 2016; foto: Miran Kambič

REGENERATIVNA ARHITEKTURA PRIHODNOSTI

Klimatska kriza s svojimi učinki postaja vedno bolj nepredvidljiva in nujno je, da gradimo trajnostno, tudi z mislijo na prihodnje generacije. Stavbe so lahko trajnostne ne le z manjšo porabo naravnih virov, temveč tudi s prilagajanjem na nove kontekste, vsebine in klimatske pogoje.

V nasprotju s trajnostno zasnovanimi stavbami, ki temeljijo na konceptu uporabe le najnujnejših naravnih virov in ničelnim vplivom na okolje, regenerativna gradnja omogoča naslednjo stopnjo v razvoju in razmišljanju.

Ali lahko mesta postanejo trajnostni ekosistemi, pri čemer vsak posamezni element prispeva k regeneraciji celotnega cikla od uporabnikov do virov? Ali lahko celo pripomoremo k izboljšanju okolja, v katerem živimo? Imajo stavbe lahko pozitiven vpliv na okolje, ne samo ničelni? 

Obstaja več strategij regenerativnega oblikovanja. Med drugim so to: zbiranje deževnice, ozelenitev fasad in streh, čiščenje in ponovna uporaba odpadne vode, proizvodnja in shranjevanje energije ter energetska učinkovitost stavb. Stavbe lahko skladiščijo ogljik, proizvajajo in hranijo energijo za okoliške skupnosti, čištijo odpadne vode in celo prečiščujejo zrak s fasadnim ovojem.

Nekatere strategije obstajajo že dlje časa, obstaja pa vznemirljiva priložnost za potencialne inovacije v regenerativnem oblikovanju. Stavbe so lahko več kot le zavetišče pred zunanjim svetom. Lahko med drugim poučujejo, navdihujejo in podpirajo zdravje uporabnikov. Sicer so to manj oprijemljivi, a nič manj pomembni učinki regenerativnega oblikovanja.

Izzivi prihodnosti zahtevajo premislek o načinih bivanja sodobne družbe. Neizbežno bo treba tudi premisliti o prostorih, ki jih gradimo ter v njih živimo in delamo. Načini gradnje morajo stremeti tako k vzpostavljanju zdravih bivalnih pogojev kot drastičnemu znižanju ogljičnega odtisa.

Razumevanje sindroma bolnih stavb ter potencialov, ki jih ponuja regenerativna arhitektura, lahko zagotovi boljše bivalne in delovne pogoje ter izniči obremenilni vpliv stavb na okolje in človeka, kar naj bi bil smoter razvoja v bližnji prihodnosti. 

Op.a.: Članek je bil objavljen v zadnji reviji Varčna hiša, ki je izšla ob dogodku Slowwoodlife 2019.

slowoodlife forum bivanje z lesom gradnja

SLOWOODLIFE – Forum o gradnji z lesom

Vabljeni na SloWOODlife, enodnevni forum o specifikah in bivanjski kulturi v sodobni leseni gradnji.

slowoodlife-forum-bivanje-z-lesom-gradnja-konferenca

V sredo, 23. oktobra 2019, bo med 12:30 in 17:30 v Squashlandu Ljubljana potekal forum o gradnji z lesom SloWOODlife na temo “Znamo graditi javne objekte in prostore iz lesa?” Namen foruma je opozoriti na kompleksnost lesene gradnje in ustvariti priložnost za komunikacijo med različnimi strokami, med znanostjo in gospodarstvom ter nagovoriti tudi širšo javnost.

Program foruma:

  • Nastopi priznanih strokovnjakov, arhitektov in podjetnikov, ki bodo delili vizijo boljšega, bolj zavestnega in premišljenega življenja v smeri trajnostne odličnosti;
  • okrogla miza na temo Lesena gradnja v luči podnebnih sprememb;
  • voden ogled objekta Squashland;
  • izid najnovejše revije Varčna hiša, ki jo bo prejel vsak udeleženec.

Forum BIVANJE Z LESOM SloWOODlife je namenjen prepoznavanju in promociji lesa kot gradbenega in dizajnerskega materiala, ki daje priložnost za izdelavo tako hiš iz lesa kot estetsko dovršenega pohištva, opreme ter raznovrstnih unikatnih umetnin.

S predavanji in pogovori s priznanimi strokovnjaki, video prezentacijami in razstavo usmerjamo pogled v trajnostni razvoj in prepoznavanje kakovostne lesene gradnje in pomena lesa kot dobrine.

Več informacij in prijavnico najdete na spletni strani: https://www.slowoodlife.si/.

Vljudno vabljeni!

ogled prvo slovenske druzinske hise s certifikatom active house

AKTIVNA HIŠA – hiša, ki daje več kot porabi

Vsi že zelo dobro poznamo pojem pasivna hiša in kaj je značilno za takšne vrste objektov. Se pa v zadnjem času vedno bolj pogosto pojavlja pojem aktivna hiša, ki predstavlja naslednjo stopničko v razvoju trajnostne gradnje. Čeprav oba termina določata nekatere skupne karakteristike stavb, se pri aktivnih hišah obravnava širši spekter smernic za gradnjo stavb.


KAJ JE AKTIVNA HIŠA?

Aktivna hiša je objekt, ki je pridobil certifikat Active House. Ta določa, da se hiša načrtuje z uporabo smernic, ki iščejo odgovore na tri ključne izzive, s katerimi se danes srečuje gradbena industrija. To so ugodje, energija in okolje.

Zato tudi temelji certifikacijski sistem na treh glavnih principih: princip ugodja, princip energije in princip okolja. Z upoštevanjem vseh treh principov že v fazi načrtovanja se stremi k viziji gradnje stavb, ki dajejo več kot porabijo (“Buildings that give more than they take”).

Princip ugodja se ukvarja z zagotavljanjem zdravih bivalnih pogojev za uporabnika stavb na podlagi primerne količine dnevne svetlobe in svežega zraka.

Princip energije se osredotoča na ravnovesje med rabo energije za delovanje stavbe in oskrbo z energijo, ki je v čim večji meri proizvedena iz lokalnih obnovljivih virov energije (na objektu samem ali bližnji okolici).

Princip okolja pa zagotavlja, da ima stavba v svojem življenskem ciklu (LCA) pozitiven vpliv na okolje zaradi uporabe lokalnih in neoporečnih materialov.

KRITERIJI ZA AKTIVNO HIŠO

Kriteriji vseh treh principov so zapisani v specifikaciji Active House (Active House Specification) in so namenjeni tako novogradnji kot prenovi pretežno stanovanjskih stavb. Prednosti sheme Active House so povzete in uveljavljene tudi v objektih z drugo namembnostjo kot npr. konferenčni centri, poslovni objekti, izobraževalne ustanove ipd. 

Specifikacija Active House vsebuje tako kvantitativne kot kvalitativne kriterije. Vsak od treh osnovnih principov je razdeljen v tri podkriterije. Ti kvantitativni parametri pa predstavljajo devet najbolj pomembnih tematik za vrednotenje stavbe po Active House shem. To so:

Ugodje:

  • osvetlitev prostorov,
  • toplotno ugodje in
  • kakovost zraka.

Energija:

  • raba energije,
  • oskrba z energijo in
  • učinkovitost primarne energije.

Okolje:

  • obremenitev okolja,
  • poraba pitne vode in
  • trajnostna gradnja.

Vsak parameter je obravnavan individualno in prikazan v obliki radar diagrama. Kvalitativni parametri predstavljajo dodatne tematske vsebine, ki se obravnavajo in vključijo v oceno vrednotenja.

aktivna hiša primer radar diagrama
Primer radar diagrama za aktivno hišo

Radar diagram Active House povzema vrednosti vseh devetih kriterijev in pokaže, kako so parametri med seboj uravnoteženi in kako “aktivna” je stavba. Diagram kaže nivo ambicije zasledovanja posameznih kvantitativnih kriterijev v razponu od 1 do 4, kjer je 1 najvišji nivo in 4 najnižji. 

Specifikacija in radar sta zasnovana kot orodje, ki omogoča postavljanje ciljev tako arhitektu kot investitorju znotraj treh glavnih principov pri načrtovanju novogradnje ali prenove stavbe.

OZNAKA ACTIVE HOUSE (Active House Label)

Za pridobitev oznake Active House je potrebno objekt verificirati. Postopek zahteva izdelavo radarja s pomočjo za to narejenih orodij. Oznaka je izdana v kolikor je stavba ovrednotena po kriterijih specifikacije Active House in dosega minimalne zahteve za notranje ugodje, energijsko učinkovitost in vpliv na okolje.

Certifikate in oznake Active House podeljuje Zveza Active House (Active House Alliance). Združenje je neprofitna organizacija, ki jo upravljajo in podpirajo člani ter partnerji združenja in je bila ustanovljena leta 2011 s sedežem v Bruslju.

Zveza podpira vizijo o stavbah, ki omogočajo njenim uporabnikom zdravo in udobno bivanje brez negativnega vpliva na podnebje in okolje, kar vodi k čistemu, zdravemu in varnemu okolju v katerem živimo.

Zveza deluje na osnovi vrednot:

  • odprtega dialoga med partnerji,
  • sodelovanja pri razvoju,
  • celostnega pristopa k načrtovanju stavb in njenega delovanja ter
  • kredibilne komunikacije in dialoga.

OGLED PRVE AKTIVNE DRUŽINSKE HIŠE V SLOVENIJI

Pred kratkim je podjetje Lumar blizu Domžal dokončalo prvo družinsko hišo v Sloveniji s certifikatom Active House. Predpremierno boste lahko v njo vstopili že v sredo, 25. septembra 2019, ob 10. uri Ker je na voljo le 25 prostih mest, se je potrebno za ogled prijaviti preko te spletne prijavnice.

Na voljo je tudi nekaj prostih mest za medije. Novinarji si rezervirate ogled s prijavo preko te spletne strani.

Več o dogodku si lahko preberete tudi na tej spletni strani ali Facebooku.

Vljudno vabljeni!

ogled prve slovenske druzinske hise s certifikatom active house
Prva slovenska družinska hiša s certifikatom Active House (foto: Lumar)

Študijski ogled referenčnih objektov lesene gradnje na avstrijskem Štajerskem

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL) organizira študijski ogled referenčnih objektov lesene gradnje na avstrijskem Štajerskem. Ogled bo potekal v četrtek, 23. maja 2019. Zagotovljen bo strokovni ogled objektov. Organiziran je prevoz z odhodom izpred Gospodarske zbornice Slovenije. Parkiranje bo možno na zunanjem parkirišču GZS.

Vabljena so podjetja in institucije, povezani z leseno gradnjo, arhitekti, projektanti, ministrstva, lokalne skupnosti in mediji. Prijave pošljite preko on-line prijavnice najkasneje do 20. maja 2019Kotizacije ni. Število mest je omejeno, prednost imajo člani SRIP PSiDL.

SRIP PSiDL zasleduje cilj integracije izdelkov v čim bolj celovito ponudbo rešitev zdravega bivalnega in delovnega okolja prihodnosti. Med pomembnimi vidiki je razvoj kvalitetne gradnje z lesom, pametnih, tehnološko, energetsko ter ekološko naprednih stavb. Študijski obiski primerov lesene gradnje presežkov v tujini pripomorejo k boljšemu razumevanju najnovejšega stanja tehnologije in arhitekture lesene gradnje.

Preliminarni program obiska:

6.00    Odhod izpred GZS

9.15     Mineroom, Študentski dom, Leoben  LINK

10.45   Mayr-Melnhof, Poslovni objekt, Leoben LINK

13.30   Science Tower Smart City, Gradec – LINK 

15.00   Ogled več stavb različnih tipologij, nekatere še v gradnji;

Center Reininghaus Süd, Gradec LINK

Hummelkaserne, stanovanjska stavba, Gradec LINK

Reininghaus Quartier 7, Gradec LINK

18.00   Povratek v Ljubljano s prihodom okrog 20.00 na GZS

Več informacij na spletni strani GZS

ali Bernard Likar G: 041 354 131

“EDINO HIBRIDNA GRADNJA JE EKOLOŠKO VZDRŽNA” – Intervju z dr. Brunom Dujičem, direktorjem in vodjo razvoja v podjetju CBD d.o.o.

Dr. Bruno Dujič je leta 2001 doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij in je avtor mnogih znanstvenih in strokovnih člankov s področja lesene potresno odporne gradnje. Poleg tega si lasti več evropskih patentov na področju lesene gradnje.

Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah. Leta 2006 se je podal v podjetništvo ter ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD d.o.o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.

Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2017 je za tehnološki razvoj lesene križno lepljene rebraste plošče prejel Puhovo priznanje. Leta 2019 pa mu je Inženirska zbornica Slovenija v okviru Svetovnega gradbenega foruma – Odpornost stavb in infrastrukture, ki ga je Slovenija gostila v Ljubljani, podelila nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov.

Z g. Dujičem smo se pogovarjali o prednostih in razvoju lesenih objektov.

Zakaj ste se specializirali prav za les kot nosilni material v gradbenih konstrukcijah?

Izobraževanje na gradbenih fakultetah je običajno usmerjeno v klasične gradbene materiale kot sta armirani beton in jeklo. Vsi ostali gradbeni materiali so nekako zapostavljeni. Zato je potrebno precej samoiniciative, če kot gradbeni inženirji in statiki želimo razširiti poznavanje ostalih konstrukcijskih materialov kot sta na primer les in steklo, ki se vedno bolj uveljavljata v sodobnem gradbeništvu. Predvsem velika vrzel znanja pri izračunljivosti potresne odpornosti lesenih objektov me je v času podiplomskega študija pritegnila, da sem se specializiral na področju potresne odpornosti različnih lesenih konstrukcijskih sistemov.

Potrebna osnovna znanja na tem področju sem črpal iz velikega nabora eksperimentalnih preiskav raznolikih stenskih sistemov lesene gradnje, ki smo jih preizkušali v okviru razvojno raziskovalnih projektov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Poleg tega sem se v času dodiplomskega študija srečal v vsemi vrstami konstrukcijskih materialov. Pri izdelavi diplomske naloge z visokotrdnim betonom, pri magistrskem delu s konstruiranjem in izvedbo jeklene preizkuševalne naprave ter preizkušanjem strižne nosilnosti zidov. V okviru raziskovalnih projektov pa z ojačevanjem zidov z jeklenimi in karbonskimi lamelami, preiskavami kompozitnih materialov kot so steklena in karbonska vlakna v epoksidni matrici ter preiskavami konstrukcijskega stekla.

Glede na to, da sem se srečal z večino konstrukcijskih materialov, je bil ravno les tisti material, ki sem ga začutil in s katerim sem želil graditi svojo bodočnost.

Vidite povečane možnosti uporabe lesa v gradbeništvu zgolj iz vidika trajnostnega razvoja in trajnostnega gradbeništva oziroma bi gradili z lesom tudi brez pritiskov okoljske krize?

Motnja v okolju, ki jo ustvarimo z izgradnjo objekta je velika, še posebej, če je le ta betonska. Zavedati se moramo, da gradimo za največ dve generaciji, nato pa je potrebno konstrukcijo objekta prenoviti ali celo odstraniti. Tako masivna gradnja z mnogo vgrajenimi količinami betona povezanega v armaturo nikakor ni pravilen koncept gradnje. Kot inženirji moramo vedno predlagati optimalne konstrukcijske sisteme gradnje, ki bodo tudi okoljsko vzdržni.

Zato je edino hibridna gradnja z uporabo vseh razpoložljivih gradbenih materialov ekološko vzdržna, saj ima vsak od materialov svoje prednosti, ki jih moramo kot inženirji znati izkoristiti in na tak način povzročiti čim manjši okoljski vtis. Ne moremo biti tako sebični, da bomo z našim nespametnim ravnanjem povzročili našim otrokom in nadaljnjim rodovom nepopravljivo škodo v okolju. Vsako leto se namreč proizvede preko pet milijard ton cementa, s tem pa ima gradbeništvo daleč največji okoljski vtis. 

Katere so tiste najnovejše inovacije na področju lesenih konstrukcij v svetu?

Vsekakor je največja inovacija v sodobnem gradbeništvo križno lepljen (Xlam) lesen masiven ploskovni element, ki se uporablja za izvedbo sten in plošč pri izvedbi konstrukcije objekta. V Xlam konstrukcijskem sistemu se izvajajo objekti že preko 10 etaž, kjer so tudi jedra za dvigalo in stopnišče izdelana iz takšnega lesenega masivnega konstrukcijskega sistema. Proizvodna križno lepljenih ploskovnih elementov sicer eksponentno narašča, a kljub temu trenutno ne dosega potreb glede na projektirano stanje. 

Poleg uporabe klasičnih konstrukcijskih drevesnih vrst (smreka, jekla, bor) razvoj nakazuje tudi povečano uporabo drugih drevesnih vrst kot so na primer trde in hitro rastoče drevesne vrste. Poleg tega gre razvoj v smeri najrazličnejših tehnologij lepljenja hibridnih konstrukcijskih elementov in sistemov z mešanjem drevesnih vrst skupaj v povezavi z razvojem mehanskega spajanja. Dodatno je razvoj usmerjen v optimizacijo trenutnih tehnologij, saj bo v prihodnosti pomembno čim bolj zmanjšati porabo lesne surovine za doseganje boljših mehanskih in fizikalnih lastnosti gradbenih elementov.

Katere inovativne projekte v Sloveniji bi izpostavili na področju lesene gradnje?

V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju projektirano in izvedeno veliko objektov z leseno nosilno konstrukcijo. V večini izvedenih objektov lesene konstrukcije ne vidimo, saj je obdana z zaključnimi obložnimi materiali. Vsekakor pa kot uporabnik stavbe z leseno konstrukcijo občutimo bivanjsko ugodje, ki ga daje les v primerjavi s klasično zgrajenimi objekti.

V leseni gradnji je poleg velikega števila enostanovanjskih objektov bilo izvedenih tudi več vrtcev, športnih objektov, nekoliko manj pa šol in poslovnih objektov. Trend lesene gradnje se premika tudi v smeri večstanovanjske in večetažne gradnje, kjer so v zadnjem letu bili zgrajeni trije bloki s štirimi etažami.

V tem segmentu gradnje zaostajamo za razvitimi državami sveta, ki imajo v leseni gradnji že mnogo gradbenih dosežkov in presežkov. Kljub temu je potrebno biti pri zahtevnejši leseni gradnji previden, saj ustvarjamo in živimo v sistemu, kjer je še vedno najpomembnejša najnižja cena, četudi se ta v mnogih primerih zaradi slabih materialov, izvajalcev in napak izkaže kot najdražja.

Predvsem se s takšnimi odločitvami pri javnih razpisih izvedbe trajnostnih lesenih objektov ne izpostavljajo tisti, ki niso dovolj kompetentni, da sprejmejo drugačne odločitve in jih izbor najnižje cene trenutno ščiti pred odgovornostjo. Ravno v takšnih primerih bi jo morali sprejeti, saj bodo takšni projekti, glede na videno v slovenski gradbeni praksi, povzročili v prihodnosti neizmerne posledice pri nadaljnjem razvoju trajnostne lesene gradnje.

Če bi gradili idealno stavbo po vaših merilih, kakšna bi bila?

V primeru podkletenega objekta bi bila klet armiranobetonska, pritličje bi bilo zidano, medetažna plošča nad pritličjem bi bila lesena masivna iz križno lepljenih plošč, nadaljnje etaže pa ali v celoti v leseni masivni Xlam konstrukciji ali v kombinaciji lesene masivne in lesene skeletne gradnje. Vsekakor v ta nabor sodi tudi jeklo, kjer je ravno kombinacija jeklene in lesene gradnje optimalna za bolj odprto in varno konstrukcijsko zasnovo objekta.

V primeru, da objekt ne bi bil podkleten, bi bila moja izhodiščna želja, da se objekt izvede nad terenom na jeklenih polžastih pilotih, ki jih povezuje jeklena brana. Na njej pa se izvede v celoti lesena konstrukcija objekta. Pri tem je možno konstrukcijo izpostaviti kot interjer, nikakor pa ne kot eksterier. Saj je potrebno za trajnost lesene konstrukcije poskrbeti s pravilno izvedenimi zunanjimi izolacijskimi ovoji, kjer je najbolj pomemben vodoodbojni sloj oziroma fasada skupaj s streho in vsemi zaključki oziroma detajli. Če pa je fasada lesena, se zanjo izbere ustrezna drevesna vrsta z ustrezno impregnacijo oziroma termomodifikacijo, ki v primeru uporabe lesa na prostem omogoča daljšo življenjsko dobo.