regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14

REGENERATIVNO OBLIKOVANJE ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

Kot človeška družba smo pred pomembno odločitvijo. Ali bomo za svoj obstoj in ugodje še naprej porabljali naravne vire, ki so ponekod že popolnoma izčrpani, ali pa bomo spremenili svoje razmišljanje in se s pomočjo tehnologije prilagodili okolju in izzivom, ki nas čakajo.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Hisa-Satler_AB-objekt-2016_foto-Matej-Lozar_14
Hiša Satler; arhitektura AB objekt, 2016; foto: Matej Lozar

Ali obstaja možnost, da z gradnjo in prenovo stavb zasnujemo sisteme, ki bi nam omogočali, da uporabljene naravne vire povrnemo in hkrati dodatno izboljšamo prostor, v katerem živimo? Kot arhitekti, oblikovalci in načrtovalci imamo definitivno priložnost, da to uresničimo.

Gradnja trajnostnih stavb z zdravimi materiali, tehnologijami in načinom delovanja pripomore k bolj kakovostnemu bivalnemu okolju. Trajnostno načrtovanje ni le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov gradnje na naravo in okolje, temveč predstavlja tudi skrb za ohranjanje našega zdravja.

VPLIV STAVB NA LJUDI

V Parizu je v začetku oktobra potekala mednarodna konferenca ‘Daylight Simposyum + Healthy Buildings Day’, na kateri so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o učinkih grajenega prostora na ljudi. Osredotočili so se predvsem na naravno svetlobo in vpliv kakovostno oblikovanih notranjih prostorov na človeka.

Lastnosti stavb in njihovi vplivi so za naše počutje in zdravje ključni, saj kar 65 odstotkov časa preživimo doma, največ v spalnicah. Raziskave kažejo, da eden od šestih ljudi v Evropi, kar je približno 80 milijonov ljudi, živi v nezdravih prostorih.

Kazalniki nezdravih prostorov so slaba naravna osvetlitev, visoka vsebnost CO2, previsoka vlažnost, plesen in prevelika obremenjenost s hrupom. Nezdravo notranje okolje vpliva na občutljivost oz. dovzetnost za določene bolezni kot astma ter alergije.

Zaradi tega so ljudje pogosteje bolni ter odsotni v službah in šolah. Posledično je obremenjena tudi zdravstvena blagajna in ekonomija. Bolezni, ki so posledica bivanja v nezdravih prostorih, stroka imenuje sindrom ‘bolnih stavb’. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 odstotkov zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah

V stavbah povprečno preživimo 87 odstotkov svojega časa in dodatnih 6 odstotkov v avtomobilih oz. prevoznih sredstvih. Zato t. i. “generacija notranjosti” brez dvoma močno občuti vplive stavb in grajenega prostora na svoje zdravje, počutje in učinkovitost.

NAŠI PROSTORI SO NAŠE ZDRAVJE

Današnji način življenja vpliva na naš biološki oz. cirkadiani ritem. Naša biološka ura je praviloma usklajena z Zemljinim ritmom in sledi naravni svetlobi. Z industrializacijo v 19. stoletju pa smo spremenili naše navade in se večinoma preselili v notranje prostore.

Zaradi tega prihaja do vse večjega odklona od naravnega biološkega ritma. Vedno bolj je prisoten t. i. “družbeni jet lag”, ki nastane zaradi prilagajanja urnikov družbenim ritmom (delo, prosti čas, obveznosti …) namesto biološkim dejavnikom. Naša biološka ura se “pokvari”, ko nimamo več stika z naravno svetlobo in prižigamo luči, s čimer ustvarjamo umetni bioritem, pravi prof. Till Roenneberg, profesor​ z nemške univerze Ludwig Maximilian. 

Raziskava Inženirskega združenja za osvetlitev iz Severne Amerike, ki jo je Lise Heschong opravila v Kaliforniji, kaže, da so učenci, raziskovalci in prodajalci v klicnih centrih, ki delajo v odprtih, naravno osvetljenih prostorih, uspešnejši, produktivnejši in bolj zdravi kar za 5 do 40 odstotkov.

Poleg naravne osvetlitve, kakovosti zraka in materialov, je pomemben tudi stik z zunanjostjo. Raziskave kažejo, da pogled skozi okno bistveno poveča dobro počutje in učinkovitost. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da približno ⅔ zaposlenih, nima dostopa do naravne osvetlitve in posledično do stika z zunanjostjo. 

Poleg naravne osvetlitve je v notranjih prostorih pomemben tudi pogled navzven, saj vizualna kompleksnost naravnega okolja na človeka deluje pomirjujoče.

regenerativno-oblikovanje-arhitekture-Prenovljena_hisa_na-Vicu_arhitektura_A.Ostan_foto.Miran_kambic
Prenova hiše na Viču; arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, 2016; foto: Miran Kambič

REGENERATIVNA ARHITEKTURA PRIHODNOSTI

Klimatska kriza s svojimi učinki postaja vedno bolj nepredvidljiva in nujno je, da gradimo trajnostno, tudi z mislijo na prihodnje generacije. Stavbe so lahko trajnostne ne le z manjšo porabo naravnih virov, temveč tudi s prilagajanjem na nove kontekste, vsebine in klimatske pogoje.

V nasprotju s trajnostno zasnovanimi stavbami, ki temeljijo na konceptu uporabe le najnujnejših naravnih virov in ničelnim vplivom na okolje, regenerativna gradnja omogoča naslednjo stopnjo v razvoju in razmišljanju.

Ali lahko mesta postanejo trajnostni ekosistemi, pri čemer vsak posamezni element prispeva k regeneraciji celotnega cikla od uporabnikov do virov? Ali lahko celo pripomoremo k izboljšanju okolja, v katerem živimo? Imajo stavbe lahko pozitiven vpliv na okolje, ne samo ničelni? 

Obstaja več strategij regenerativnega oblikovanja. Med drugim so to: zbiranje deževnice, ozelenitev fasad in streh, čiščenje in ponovna uporaba odpadne vode, proizvodnja in shranjevanje energije ter energetska učinkovitost stavb. Stavbe lahko skladiščijo ogljik, proizvajajo in hranijo energijo za okoliške skupnosti, čištijo odpadne vode in celo prečiščujejo zrak s fasadnim ovojem.

Nekatere strategije obstajajo že dlje časa, obstaja pa vznemirljiva priložnost za potencialne inovacije v regenerativnem oblikovanju. Stavbe so lahko več kot le zavetišče pred zunanjim svetom. Lahko med drugim poučujejo, navdihujejo in podpirajo zdravje uporabnikov. Sicer so to manj oprijemljivi, a nič manj pomembni učinki regenerativnega oblikovanja.

Izzivi prihodnosti zahtevajo premislek o načinih bivanja sodobne družbe. Neizbežno bo treba tudi premisliti o prostorih, ki jih gradimo ter v njih živimo in delamo. Načini gradnje morajo stremeti tako k vzpostavljanju zdravih bivalnih pogojev kot drastičnemu znižanju ogljičnega odtisa.

Razumevanje sindroma bolnih stavb ter potencialov, ki jih ponuja regenerativna arhitektura, lahko zagotovi boljše bivalne in delovne pogoje ter izniči obremenilni vpliv stavb na okolje in človeka, kar naj bi bil smoter razvoja v bližnji prihodnosti. 

Op.a.: Članek je bil objavljen v zadnji reviji Varčna hiša, ki je izšla ob dogodku Slowwoodlife 2019.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

SLAVIMO DOSEŽKE VRHUNSKE ARHITEKTURE – otvoritev razstave ‘Sodobna ljubljanska arhitektura’

V torek, 17. septembra 2019, smo v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana otvorili razstavo z naslovom Sodobna ljubljanska arhitektura. Razstava prikazuje izbrane javne prostore, ki so v zadnjih 20 letih nastali na širšem področju Ljubljane in so v veliki meri prispevali h kakovostnem razvoju bogatega mestnega življenja.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

S strani Mestne občine Ljubljana je zbrane najprej pozdravila gospa Mateja Veble, nato pa predala uvodni govor arhitektu in predsedniku Društva arhitektov Ljubljana Juriju Kobetu. Zelo oseben in tudi kritičen nagovor se je marsikoga dotaknil, saj opominja na kontrast med potencialom, ki ga ima slovenska arhitektura in realnostjo grajenega prostora v katerem živimo. Govor si lahko v celoti preberete na dnu prispevka.

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura
Iz leve proti desni: Jurij Kobe (DAL), Mateja Veble (MOL), Lenka Kavčič (OHS) ter Kaja Tomšič (OHS)

Odprtje razstave je zaključila direktorica Odprtih hiš Slovenije Lenka Kavčič, ki je obljubila, da se bo OHS še naprej trudil osveščati javnost o kakovostni arhitekturi in pomembnosti dobro oblikovanega prostora.

Razstavo Sodobna ljubljanska arhitektura si lahko ogledate vse dni še do 10. oktobra 2019 med 8. in 20. uro v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana. Vljudno vabljeni!

Vabimo vas tudi, da si ogledate kratek prispevek o razstavi, ki ga je posnela RTV.

GOVOR ARHITEKTA IN PREDSEDNIKA DRUŠTVA ARHITEKTOV LJUBLJANA JURIJA KOBETA

otvoritev razstave sodobna ljubljanska arhitektura

Zbrali smo se pravzaprav na veliki slovesnosti. Slavimo dosežke, zgledne, če že ne kar vrhunske arhitekture. Te sicer predstavljajo kulturo prostora, ki bi si jo v naši splošni realnosti lahko samo želeli. In to je le izbor! Ta bi lahko bil še mnogo širši, kot kaže tudi intenzivna dejavnost Odprtih hiš Slovenije! A vendar …

Živimo v paradoksu. Imamo prelepa mestna središča mnogih mest po državi. Imamo na sploh prelepo naravo in prenekatere naravne znamenitosti. Imamo bleščečo arhitekturo baroka, vrhunsko arhitekturo secesije. Imamo svetovne arhitekturne zvezde kot so Fabiani, Plečnik, Ravnikar, izvrstno moderno arhitekturo in svetovno najbolj izpostavljeno arhitekturo iz časa socializma. Imamo danes svetovno primerljivo sodobno arhitekturo …

Ob tem pa živimo iz leta v leto v gršem okolju, ob vse nemarnejši splošni kulturi prostora. Ta je v primerjavi z drugimi polji kulture, naprimer literature, priznajmo, pri nas na splošno še vedno skromna. Kar seveda ni čudno.

V Ljubljani imamo prve res večje slovenske investicije šele od sredine 19. stoletja naprej. Vse prejšnje urbano bogastvo smo podedovali, nam je bilo nekako podarjeno …

Kot nam bi bila podarjena tudi vsa dediščina visoke morale obdobja socialističnega projektiranja, projektiranja z znanjem in vedenjem o širšem ozadju gradnje, ki počasi izginja tudi iz nevarnega deleža zavesti arhitektov.

Žal moram navajati. Tu ne gre le za polucijo krajine z jumbo plakati, ne gre za polucijo, ki nam jo šele bo prinesla pospešena legalizacija nedovoljenih gradenj. Nihče ne vidi, da je nekaj narobe z individualnimi zagraditvami lož z najrazličnejšimi materiali v večstanovanjskih hišah, kjer se često zagrajujejo tudi hodniki.

Polucijo prostora ustvarjajo tisti z današnjega vrha dohodkovnih lestvic, s svojimi novimi kičastimi vilami, tja do tistih, ki odločajo o velikih investicijah za hitro pridobivanje delovnih mest …

V ljubljanskih Murglah, ki so danes postale naselje bogatih, imetniki hiš s pomiki ograj kradejo javne zelene površine in z dozidavami in nadzidavami maličijo arhitekturo, ki je bila nagrajena z najvišjo nacionalno nagrado za kulturo. In tako gre stopnjevanje še naprej. Ljubljanska univerza prav sedaj v Ljubljani gradi pomembno fakulteto, ne da bi za projekt razpisala javni natečaj! Nekako podobna namera se je v Izoli zaenkrat zataknila.

Definitivno živimo v času kulturne recesije! Kaj berejo in kako ter kje živijo in ali obiskujejo kulturne prireditve danes izvoljeni poslanci v parlamentu, kakšen vokabular imajo v primerjavi z danes tako zaničevanimi in smešenimi njihovimi kolegi iz takoimenovanih svinčenih časov!? 

Se opravičujem – za vse našteto! A vse to mi pride na misel ob sedanjem jubileju in razstavi, že deseti obletnici akcij Odprtih hiš Slovenije. Akcija OHS je po Marx-ovsko ‘zgrabila stvari pri korenu’.

Tukaj vidim veliko prednost in veličino doprinosa k naši kulturi prostora in naši kulturi bivanja na sploh, ki, prepričan sem, lahko seže veliko dlje, kot kakršne koli strokovne revije ali pogoste objave nenavadnih arhitektur v splošnem tisku, ki tudi sicer vse bolj rumeni!

‘Če ne gre od zgoraj, je treba začeti spodaj’, je očitno motto OHS. Gre za arhitekturo za običajne ljudi, a vendar za ljudi, ki sebi – ali za naročnike, ki skupnosti (!) želijo kulturnega bivanja!

Ne bom pozabil pred leti objavljenega intervjuja finskega arhitekta v avstrijski reviji Architektur aktuell, kjer je na vprašanje, kako to da je finska arhitektura že tako dolgo na vrhu svetovne, odgovoril : “Verjetno zato, ker rešuje običajne probleme …”

Prej sem omenil ‘naročnika’! Tudi to vlogo pri ustvarjanju kulture prostora je potrebno poudariti. V okviru javnih razstav OHS je bila organizirana tudi akcija Nagrada naročniku, kar je izrednega pomena. Nekaj, kar nam v dosedanji sestavi Društva arhitektov Ljubljana še ni uspelo, a jo poznajo skoraj vse evropske države.

Rad bi spomnil … Ob obiskih Firenc pogosto slišimo: “To so zgradili Medičejci!” Imena arhitektov, ki so seveda umetnostnozgodovinsko vedno izredno pomembna, ob tem v resnici niti niso važna. A zanje se ne bojimo, zgodovina bo njihova dela ohranila! Pomembno je, da je bil navzoč nekdo, ki mu je šlo za kulturo prostora.

V prenesenem pomenu, pa tudi konkretno, so si to vlogo zadali pri Odprtih hišah Slovenije.

Hvala !


Prenovljena secesijska hisa na Ulici talcev 4 v Ljubljani - vrtna fasada

OGLED PRENOVLJENE SECESIJSKE HIŠE V LJUBLJANI

V petek, 7. junija 2019, smo v sklopu praznovanja svetovnega dneva art nouveau – nove umetnosti organizirali ogled prenove secesijske hiše na Ulici talcev 4 v Ljubljani.

Skozi leta 2008 prenovljeno hišo nas je vodil avtor prenove arhitekt Jurij Kobe iz biroja Atelier arhitekti, svoje zanimive anekdote o objektu pa sta z nami delila tudi lastnik hiše g. Otmar Kugovnik ter slovenski predstavnik mreže, ki koordinira svetovni dan art nouveauja – RANN (Reseau Art Nouveau Network), Karel Pollak

Ogled secesijske hiše na Ulici talcev 4 v Ljubljani je vodil avtor projekta, arhitekt Jurij Kobe iz biroje Atelier arhitekti
Poln vrt radovednih obiskovalcev.

Kot za mnoge druge secesijske objekte v Sloveniji, je tudi za tega na Ulici talcev 4 v Ljubljani značilno, da secesija pride do izraza predvsem na fasadi. Ob tem je izvorna hiša imela dokončane le 3 fasade – cestno, ki je reprezentativna, ter obe stranski. Četrto, vrtno fasado, ob izgradnji hiše niso dokončali, kar tudi pomeni, da objekt ni imel pravega stika z vrtom.

Ob nakupu hiše je bila ta v zelo osiromašenem stanju. Veliko je bilo tudi neprimernih elementov, ki so nastali zaradi nepremišljenih posegov skozi zgodovino. Prostorsko gledano je bila hiša tipično malomeščanska, saj je bil kvadraten tloris razdeljen na 4 kvadrante – prostore.

Investitor Otmar Kugovnik, ki je nedavno prejel prvo nagrado OHS AWARD za odličnega invetitorja za projekt prenove domačije Vrlovčnik, si je s prenovo želel predvsem sodobnega bivanja. Pri tem je bila želja maksimalno izkoristiti volumen objekta ter povezati hišo z vrtom.

Ker se ni pričakovalo, da se hišo obnovi v izvorni obliki, temveč prilagodi sodobnim potrebam, pri tem pa ne spremeni občutka in secesijskih elementov, je bilo konstruktivno sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije nujno potrebno.

Prenova secesijske hiše na Ulici talcev 4 v Ljubljani
Prenovljena in dokončana zadnja fasada hiše, ki se povezuje z vrtom. Nad vencem se vidi dodan kovinski napušč.

Pri prenovi se je ohranila vsa konstrukcija, leseni stropovi pa so se ojačali z vprežno betonsko konstrukcijo. Za večji izkoristek hiše se je razširila klet, v kateri so svoje mesto našli delovna soba, domači fitnes ter servisni prostori. Z zvišanjem strehe pa se je povečala tudi uporabnost podstrehe.

Pri tem je nastala dilema, kako estetsko rešiti višinsko razliko med vencem in robom strehe. Dilemo so avtorji rešili s kovinskim napuščem, ki kot sodobna interpretacija secesijskega elementa vrača hiši dostojanstvo.

V notranjosti je bilo zaradi sodobnega bivanja potrebno nekatere prostore združiti v večje, večina notranje opreme pa je bilo narejeno po meri. Zaradi odsotnosti secesijskih elementov v interierju, so le-te dodali v sklopu prenove.

Poglobljen vrt deluje bolj prostorno in ustvarja stik s kletjo.

Posebno pozornost pri prenovi je dobila vrtna fasada. Na povečanem kletnem delu hiše stoji kovinska konstrukcija za teraso in balkon. Sam vrt pa je v naklonu poglobljen proti kleti, s čimer je ustvarjen stik s terenom.

Zaradi tega deluje vrt bolj prostorno kot je v resnici iz delovne sobe pa dopušča umirjene poglede na zelene površine.

Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti projekta je celoten proces, od prve ideje do končane prenove, trajal skoraj 10 let. Kljub dolgemu in napornemu sodelovanju sta investitor in arhitekt ostala v zelo dobrih odnosih in še danes ohranjata prijateljske stike. Investitor je za hišo dejal, da je v njej čudovito živeti. Z njegovim mnenjem so se po ogledu objekta strinjali tudi obiskovalci.

Projekt prenove secesijske hiše najdete tudi v našem spletnem katalogu slovenske arhitekture, kratek izsek o praznovanju svetovnega dne art nouveuaja pa najdete na tej povezavi.

Podelitev nagrad OHS AWARD 2019 vsi nagrajenci - skupinska fotografija

ZNANI PRVI PREJEMNIKI NAGRAD OHS AWARD

Včeraj, 21. maja 2019, je bil za Odprte hiše Slovenije zelo pomemben dan. Pod oboki Gradu Tivoli smo prvič podelili nagrade OHS AWARD za najboljše objekte in prostorske ureditve po mnenju splošne javnosti.

Med 98 nominiranimi projekti, ki si jih še do 29. maja 2019 lahko ogledate na razstavi “Arhitektura v družbi – Družba v arhitekturi” v ljubljanskem parku Tivoli, je javnost za najboljša izbrala prenovo domačije Vrlovčnik ter vrtec Pedenjped.

S slavnostnim dogodkom smo združili uradno zaprtje pregledne razstave “Arhitektura v družbi – Družba v arhitekturi” ter podelitev prvih nagrad OHS AWARD. S tem smo na najlepši možen način zaokrožili in povzeli naše devetletno delovanje, v katerem smo od leta 2010 v okviru desetih festivalov OHS za javnost odprli več kot 630 kakovostnih objektov in prostorskih ureditev.

Direktorica Odprtih hiš Slovenije, Lenka Kavčič: “Upam, da bo nagrada našla mesto v družbi in vzpostavila dialog z ljudmi. Kajti arhitektura je dialog z ljudmi.”; foto: Mateja Jordović Potočnik

Jubilejni, deseti festival OHS nas je vzpodbudil, da pripravimo pregledno razstavo najboljše slovenske arhitekture ter podelimo nagrado OHS AWARD. Pri tem smo želeli še bolj izpostaviti naše poslanstvo približevanja dobre arhitekture javnosti. Zato smo se odločili, da nagrade OHS AWARD izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji. “Upam, da bo nagrada našla mesto v družbi in vzpostavila dialog z ljudmi. Kajti arhitektura je dialog z ljudmi,” je v uvodnem nagovoru zaključila direktorica Odprtih hiš Slovenije Lenka Kavčič.

Zbrane je nagovoril tudi Tomaž Krištof, vršilec dolžnosti predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je bil hkrati član žirije 10. festivala OHS. Izpostavil je, da gredo vsi projekti, predstavljeni na festivalih OHS, skozi filter strokovne žirije. Letos je bil izbor izjemno kakovosten, saj se je na festival uvrstila večina predlaganih projektov. Razlog za to vidi v samokritičnosti ustvarjalcev in v zelo kakovostni produkciji zadnjih let.

Tomaž Krištof, vršilec dolžnosti predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije: “Izkušnja arhitekture na festivalih OHS je avtentična!”; foto: Mateja Jordović Potočnik

Zanj je festival OHS pomemben predvsem zato, ker je namenjen vsakomur – ne le izbranim naročnikom in stroki. Festival je namenjen vsem, na katere prostor vpliva. “Festival OHS je pozitiven, ker si javnost lahko ogleda objekte v živo. Ta arhitektura je resnična, saj se ne more skriti za fotografijo ali virtualno podobo. Izkušnja arhitekture na festivalih OHS je avtentična!” je dodal. Svoj nagovor je sklenil z zahvalo arhitekturni skupnosti in lastnikom, ki v svoje prostore gostoljubno sprejmejo javnost. To je dokaz, da so z arhitekturo tudi sami zadovoljni.

Nagrade OHS AWARD smo podelili v treh kategorijah. V prvi, Odlični ustvarjalci, so nagrade prejeli posamezniki in skupine, ki so v največji meri doprinesli k odlično oblikovanemu prostoru v zadnjih 20 letih. V naslednji kategoriji, Odlični projekti, so nagrade prejeli projekti, pri katerih so uspešno sodelovali avtorji in investitorji. V zadnji kategoriji, Partnerji odlične arhitekture, pa so nagrade prejeli marsikdaj spregledani deležniki, ki soustvarjajo, podpirajo ali promovirajo odlično slovensko arhitekturo.

V kategoriji Odličen ustvarjalec so nagrado OHS AWARD za izjemno produkcijo v preteklih dveh desetletjih prejeli:

Arrea,
Studio AKKA,
Enota,
Bevk-Perovič arhitekti ter
Sadar+Vuga.

Posebno nagrado je prejel tudi Miran Kambič za arhitekturno fotografijo.

V kategoriji Odličen projekt so nagrado OHS AWARD prejeli:

Otmar Kugovnik in biro Medprostor za projekt prenove domačije Vrlovčnik ter
Mestna občina Ljubljana ter Maja Ivanič, Anja Planišček in Andraž Intihar za projekt vrtec Pedenjped.

Prenova domačije Vrlovčnik; avtorji. Medprostor, investitor: Otmar Kugovnik, foto: Miran Kambič
Vrtec Pedenjped; avtorji: Maja Ivanič, Anja Planišček in Matjaž Intihar, investitor: MOL, foto: Miran Kambič

V kategoriji Partner odlične arhitekture so priznanje OHS AWARD prejeli Turizem Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Revija H.O.M.E., Salonit Anhovo, Velux Slovenija, Knauf Insulation, LaFarge, Lumar IG, Wienerberger Opekarna Ormož, Arcadia, Riko Hiše, Spirit Slovenija, Eko sklad, Eternit, Fibran, Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo ter Silvaprodukt.

Vsem nagrajencem ponovno čestitamo! Hkrati se prisrčno zahvaljujemo vsem ustvarjalcem za odlično delo, vsem investitorjem za pogumne odločitve o odlični arhitekturi ter vsem ostalim, ki promovirajo in soustvarjajo kakovosten slovenski prostor.

Najlepša hvala tudi javnosti za izbor!