V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitektko Nežo Močnik. V podjetju Velux se ukvarja s kakovostjo bivanja v notranjih prostorih, kar se v pretežni meri navezuje na osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo in kakovostjo zraka. Pogovarjali smo se o vplivu grajenega prostora na naše zdravje in počutje ter o drugih parametrih, ki vplivajo na kakovost življenja v stavbah.

Čas in prostore, v katerih živimo, je poleg okoljskih in družbenih kriz nedvomno zelo močno zaznamovalo obdobje pandemije. Pandemija nas je kot celotno civilizacijo presenetila in nas zalotila popolnoma nepripravljene. Po dveletni izkušnji z njo smo ob prihajajoči zimski sezoni lahko nekoliko bolj optimistični. Vsekakor pa ne moremo mimo vseh odprtih spoznanj in vprašanj, ki jih je pandemija sprožila v družbi, med ljudmi, v prostoru…

V času pandemije je bil prav prostor izolacije tisti, ki je lahko služil kot najučinkovitejše orožje v boju zoper bolezen. Prostor okoli nas se zdaj posledično spreminja, tako javni, poslovni, kot tudi prostor naših zasebnih stanovanj in hiš. Vrednote kot so varnost, zagotavljanje zdravja in dobrega počutja stopajo v ospredje tako na področju urbanističnega načrtovanja, arhitekture javnih stavb in naših stanovanj.

Parametri zdravega bivanja so danes že zelo dobro raziskani, merjeni in ocenjeni. Že sedmo leto zapored je na voljo tudi Barometer zdravih domov (Healthy Homes Barometer).  To je serija vseevropskih poročil, namenjenih raziskovanju povezave med bivalnimi pogoji in ​​zdravjem.

Stanje slovenskih stavb

Od leta 2015 pri raziskavi Barometer zdravih domo sodelujejo akreditirani raziskovalni partnerji, ki proučujejo stanje stanovanjskih stavb v Evropi. V letošnjem letu pozornost namenjajo stavbam, v katerih živimo in delamo, ter razkrivajo nujno potrebo po prenovi. Nevarnosti, povezane s klimo v zaprtih prostorih, kot sta vlaga in plesen, prekomeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe, so prepogosta težava ljudi v Sloveniji. Pravzaprav je več kot ena oseba od treh v Sloveniji izpostavljena vsaj eni od teh nevarnosti.

21% ljudi živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, s stenami, tlemi ali temelji, v katerih se nabira vlaga ali z okenskimi okvirji ali tlemi, ki gnijejo. To lahko vodi v astmo in težave z dihali.

15% ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali hrupu z ulice, kar lahko vodi v zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami in težavami s spanjem.

8% ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma, kar lahko povzroči srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. 

4% ljudi meni, da je njihov dom pretemen, kar lahko vodi v depresijo in težave s spanjem.