ZNANI SO DOBITNIKI NAGRAD OHS AWARD 2022!

V torek, 7.6.2022 je potekal zaključni dogodek festivala Odprte hiše Slovenije in podelitev nagrad OHS AWARD 2022. Poleg ogledov v živo na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, je letos najširša javnost zopet lahko glasovala za svoje najljubše projekte preteklega festivala. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.

Med skoraj 60 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost v kategoriji javnih objektov za najboljša izbrala Knjižnico Damirja Feigla – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici (avtorji: Waltritsch A+U  I  Architetti Urbanisti), ki se nahaja v Fabianijevem Trgovskem domu, ki je nekoč že predstavljal središče goriške slovenske skupnosti in njene raznolike dejavnosti. Knjižnica je oblikovana kot dinamična pot po večih etažah in prostorih za različne potrebe – od stimulacije dialoga ob vhodu do bolj klasičnih študijskih prostorov zgoraj. Medetaža ob vhodu vključuje tudi krožni element, ki izpostavlja povezavo z vogalno kupolo na strehi. Ta iz urbanističnega vidika naznanja prisotnost palače na glavni mestni ulici.

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Nagrado v kategoriji javnih objektov je prejel tudi projekt Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija (avtorji: Projekt d.d.). Projekt prenove notranjosti je vodila glavna ideja – jasno predstaviti prvotne kakovostne strukture, ločeno od dodanih novih struktur. Po obnovi zunanjega ovoja in rekonstrukciji notranjosti so se oblikovali novi prostori: vinoteka, glavna vstopna točka, viteška dvorana in muzej.

Grad Štanjel, Projekt d.d., foto: Ana Rojc

Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija, Projekt d.d., foto: arhiv biroja

V kategoriji zasebnih objektov sta nagrado prejeli dve enostanovanjski hiši. Hiša MM (avtorji: a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila pred prenovo ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi. Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen.

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Nagrado OHS AWARD je prejela tudi Enostanovanjska stavba Polica (avtor: ARHI-TURA, Bojan Mrežar), ki predstavlja primer sodobne družinske hiše. Lokalno izbran les smreke in jelke ter glineni ometi v notranjosti dajejo objektu dodatno trajnostno vrednost.

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo!

 


Odprte hiše Slovenije so arhitekturna platforma za razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju in spodbujanje trajnostnega načrtovanja prostora. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično slovensko arhitekturo.

Ogledi stavb na vsakoletnem festivalu ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo bolj prijazne do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti. Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero so organizatorji želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. Naslednji festival bo aprila 2023.

13. festival OHS – ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI

Največji festival arhitekture, nepremičnin in kakovostnih ureditev, Odprte Hiše Slovenije (OHS), je letos potekal med 27. in 29. majem po vsej Sloveniji. Festival je odprl vrata dobre arhitekture že trinajstič zapored in na ogled ponudil pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki so si jih obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov.

Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero smo želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb.

Ogled Hotela Maestoso v Lipici, foto: Enota

Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. S festivalom OHS želimo poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva.

Arhitektura in ljudje smo povezani v skupnem, omejenem prostoru. Po izkušnji zadnjih nekaj let, ko še bolj občutimo pomanjkanje povezanosti in sodelovanja, se tudi ideja o vrnitvi v svet pred epidemijo postavlja pod vprašaj. Zdi se, da bomo morali v prihodnosti načrtovati in oblikovati svoj svet na nov oz. drugačen način in v širšem kontekstu.

Arhitektura omogoča reševanje prostorskih problemov in snovanje prostorov v novih kontekstih. Pokoronski čas je izpostavil priložnost za oblikovanje arhitekturne in družbene vizije o prostoru, ki temelji na vključevanju, kakovosti in trajnostnosti. Novi načini bivanja, dela in poučevanja, nove infrastrukture, nove tehnologije, zadoščanje energetskim potrebam, emisije CO2 in trajnostnost, nova partnerstva … Vse to zahteva premislek in oblikovanje novih odgovorov.

Ogled delne prenove notranjosti upravne stavbe Zavarovalnice Triglav, foto: Zala Koščak

 V času prihajajočega okrevanja bi bilo smiselno razmisliti, ali namesto vrnitve v življenje pred korono lahko govorimo tudi o novih rešitvah za boljše in bolj trajnostno bivanje v kontekstu nove realnosti. Arhitektura in arhitekti lahko k temu veliko pripomorejo. Na to opozarja tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe, ki postavlja prav arhitekturo v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Ogled poslovnih prostorov na Cigaletovi – Modra jagoda, foto: OHS

Program tridnevnega arhitekturnega festivala je letos odprl vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno-izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnihustanov, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike ter več turističnih objektov in športnih stavb.

Ogleda Hotela Bohinj, foto: OHS

Ogledi stavb ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo prijaznejše do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti.

Hvala za obisk in se vidimo zopet naslednje leto!


STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2022

 

Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki bo izbrala objekte, ki jih bomo od 27. do 29. maja predstavili na 13. festivalu Odprte hiše Slovenije.

 

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki so primer kakovostne slovenske arhitekture, navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja pet članov, ki delujejo na področju arhitekture in oblikovanja.


Doc. Mojca Gregorski, arhitektka

Mojca Gregorski je leta 2000 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Izobraževanje  je nadaljevala na ETSAV v Španiji ter na »Jagellonian University« v  Krakovu na  Poljskem.  V letih 2000 do 2005 je nabirala praktične izkušnje v arhitekturnih birojih v Sloveniji in tujini, od 2009 vodi lasten biro KONTRA arhitekti (prej MODULAR arhitekti). Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo, kjer deluje kot predavateljica in mentorica na dodiplomskem in podiplomskem študiju.  Leta 2011 je prejela priznanje pomembnih umetniških del, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani.

Pedagoško, teoretično in raziskovalno delo povezuje z izkušnjami iz prakse. Raziskovalno in projektno delo objavlja v strokovni in znanstveni literaturi, znanje izmenjuje tudi kot predavateljica na domačih in tujih strokovnih dogodkih. Je članica v različnih uredniških odborih in strokovnih komisijah (ZAPS, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo / Prešernov sklad).

V okviru znanstveno raziskovalnega dela se ukvarja predvsem z vprašanji zasnove prostorov za izobraževanje, prilagojenih sodobnim učnim metodam in interdisciplinarnim pristopom načrtovanja. Raziskovalno delo nadgrajuje s praktičnimi izkušnjami  – za realizirane objekte s področja izobraževanja je prejela številne domače in mednarodne nagrade. Poleg večjega števila objektov za izobraževanje obsega njen opus tudi projekte urbanističnih naselij, stanovanjskih objektov, poslovnih prostorov, športnih objektov, prenov kulturne dediščine, oblikovanja in postavitev razstav.

Za svoje realizirane projekte je prejela več nagrad, med izstopajočimi so: Plečnikova medalja in več nominacij Plečnikove nagarde,  sedem zlatih svinčnikov ZAPS, več nacionalnih nominacij za nagrado Mies van der Rohe in Piranesi,  izbor med Europe 40 under 40, finalist WAF award, 1.nagrada na svetovnem izboru WAN2013 za projekt prihodnosti na področju izobraževanja, finalist nagrade THEPLAN, nagrada ARHIED, priznanje Salona arhitekture Novi sad ter številne nagrade na javnih in vabljenih natečajih. (foto: Primož Korošec)  


“V poplavi hipnih digitalnih podob sodobnega sveta, je OHS tisti, ki omogoča večplastno emocionalno doživetje fizičnega prostora: skozi impresijo volumna, dotika, svetlobe, vonja, odmeva kot tudi skozi emocijo lastnika, ki s tem prostorom sobiva.”

(Mojca Gregorski o OHS)


Matej Gašperič, arhitekt

Matej Gašperič je prvega četrt stoletja svoje profesionalne kariere posvetil povsem drugačni arhitekturi – informacijski. Življenjski preobrat je prišel dobrih deset let nazaj, ko se je v Avstraliji udeležil arhitekturnega masterclassa, ki ga vodi Pritzkerjev nagrajenec Glenn Murcutt.

Odtlej o arhitekturi občasno piše, predava in organizira izobraževanja. Veliko večino časa pa posveča delu v arhitekturnem biroju – kreativno poimenovanem Biro Gašperič. Dejavnost biroja je osredotočena na snovanje in gradnjo zdravih in energetsko varčnih objektov – predvsem a ne izključno enodružinskih hiš – grajenih iz naravnih materialov. Sem ter tja pa se lotijo tudi kake navdihujoče prenove.

Njihovi naročniki so spoštljivi ljudje. Uravnoteženi. Takšni, ki so nagnjeni k preživljanju časa na prostem in ki se čutijo povezane z naravo. Popotnike. Takšne, ki jim senca drevesa predstavlja najboljšo klimatsko napravo in ki TV ne vidijo kot center svojega življenja.


“Živeti in delati v zdravem, prijetnem in funkcionalnem okolju je želja vseh nas. A skozi birokratske alineje se tega preprosto ne da predpisati. In tudi dobri arhitekti, za dosego tega cilja niso dovolj. Arhitektura – oblikovanje stavb in prostora – je namenjena ljudem. Zato lahko želja, zahteva po kvalitetni arhitekturi, pride le iz ljudi samih. Ozaveščenih ljudi.

OHS, s svojim festivalom in spremljajočimi medletnimi aktivnostmi, s katerimi popularizira kvalitetno arhitekturo med najširšo javnostjo, s tem igra eno ključnih vlog na področju informiranja in ozaveščanja ljudi o tem, kaj kvalitetna arhitektura je in zakaj je pomembna.”

(Matej Gašperič o OHS)


Petra Zakrajšek, arhitektka

Petro Zakrajšek je študirala arhitekturo na ljubljanski fakulteti. Leta 1998 je živela na Japonskem in delala v biroju SDG (stuctural design group), kar ji je za vedno spremenilo pogled na življenje in delo. Po prihodu iz Japonske leta 1999 je ustanovila biro GAO arhitekti. Beseda “gao” izhaja iz kitajskega jezika in kot znak pomeni ”onkraj”.

Biro raste in se razvija, prav v zadnjih letih pa postaja vedno bolj opazen in prejema številna odlikovanja ter priznanja – med najvidnejšimi sta prav gotovo londonski International Property Awards nagradi, ki sta biroju za obdobji 2018/2019 in 2020/2021 prinesli najvišje odlikovanje v kategoriji Best Residential Interior Private Residence Slovenia. GAO arhitekti so bili med drugim odlikovani tudi na newyorških nagradah Luxury Lifestyle Awards, na katerih je interier Vile med borovci leta 2021 prejel nagrado Best Luxury Residential Interior Design, Slovenia, kopico nagrad pa so prejeli tudi na domači oblikovalski sceni – vredno je omeniti nagrado Interier leta, ki ga je leta 2021 stanovanju Odsevi prostora, v sklopu Meseca oblikovanja, podelil Zavod BIG.

Petra na oblikovanje interierja gleda kot na reko življenja. Zelo rada ima ljudi, zato si njihove različne načine življenja in dojemanja prostora in estetike že ob prvem stiku postavi za inspiracijo, nato pa jo vodi prostor sam. K oblikovanju vedno pristopi z določeno intuicijo. Zanima jo vse – poti, pogledi, svetloba, funkcije in tisto neoprijemljivo ravnotežje v prostoru, ki opredeljuje čustva. Interierji, ki jih z oblikovalskimi orodji oblikujejo v biroju, so vedno posledica zgodbe, saj ta iz stanovanja naredi dom, ali iz lokala prijeten prostor za druženje. Petra je na svoj team izjemno ponosna, saj ta diha z njo in srka njen dinamični, življenjski, funkcionalni in umetniški pristop k oblikovanja prostora. Izmenjava generacij, mladosti in izkušenosti dozoreva in se oblikuje tako, da  v delu resnično uživa celotna ekipa. Petra meni, da mora biti vodilni arhitekt nekega biroja ustvarjalec s celostnim pristopom, kjer se kaže širina razumevanja družbe, sprememb okolja in prostora. To mora znati vključiti kot inspiracijo pri svojem delu, saj lahko samo tako raste v svoji kreativnosti ter se razvija kot osebnost in ustvarjalec. Njena največja inspiracija je vedno bila in bo umetnost v vseh svojih izraznih vsebinah in raznolikostih – od plesa in slikarstva do kiparstva in vseh zvrsti grafičnega ter industrijskega oblikovanja. Ko to prelije v svoje delo, se rodi nekaj res unikatnega.


“OHS Slovenije odpirajo, odstirajo in oblikujejo zahtevnejši odnos do okolja, oblikovanja in načina bivanja. S selektivnim izborom kvalitetne arhitekture in interjerja ozaveščajo o pomembnosti vsakodnevnega dobrega počutja v zasebnem in javnem življenjskem prostoru. S tem pripomorejo k sklenitvi kroga po krožnici katerega se vrtijo uporabniki prostora, kreativni oblikovalci, izvajalci in arhitekturna stroka. Ko je krog vseh udeleženih sklenjen, prostor oblikovanja zaživi v brezčasni podobi.”

(Petra Zakrajšek o OHS)


Doc. Rok Žnidaršič & Jerneja Fischer Knap, arhitekta

Oba sta zaključila Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je Rok Žnidaršič od leta 2005 tudi zaposlen kot visokošolski učitelj. Po študiju sta sprva delovala v različnih avtorskih skupinah, kasneje pa tudi skupaj. Arhitekturni atelje Medprostor, ki sta ga ustanovila leta 2011, deluje tako na področju urejanja javnih odprtih prostorov, obnove kulturne dediščine in novogradenj kot oblikovanju notranje opreme.

Med opaznejšimi deli so projekti Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod, Hiša Hribljane, Prenova domačije Vrlovčnik, Oš in vrtec Cerklje ob Krki, Spomenik žrtvam vseh vojn, Mestni park Rakova jelša… Svoje delo so predstavili na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini ter na dveh samostojnih razstavah Urbrano, Medprostori leta 2018 v Atriju mestne hiše v Ljubljani ter ob 10 letnici ustanovitve Medprostor in medčas v galeriji Dessa in Hiši Oris v Zagrebu. Svoje delo so predstavili tudi na mednarodnih konferencah Oris 2018 in 2021 ter Piranski dnevi arhitekture 2019. Trenutno se po načrtih ateljeja izvaja Nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji in Center Rotovž z osrednjo knjižnico, mestno galerijo in art kinom v Mariboru.

V desetih letih delovanja je Medprostor za svoje delo prejel več slovenskih, mednarodnih nagrad in priznanj: German Design Award Winner 2018 in 2020, Design that Educates Award 2019, nominacije za nagrado Mies van der Rohe 2018 in 2020, Constructiv Alps 2017 in Piranesi 2017 in 2018, Plečnikovo medaljo 2020, nagrade Brumen 2019, OHS 2019, Arhihome 2019, Big SEE award, Zlati svinčnik 2016 in 2017, jubilejno priznanje Maks Fabiani 2015.


“Festival OHS s svojim poslanstvom in visokimi strokovnimi standardi učinkovito dviga nivo prostorske in bivalne kulture v slovenski družbi. Izobraževanje na področju prostorske in likovne kulture je v slovenskem izobraževalnem sistemu praktično spregledan, zato je neposreden vpliv učenja skozi primere dobre prakse nepogrešljiv. Prepričana sva, da so učinki neposrednih doživetij najvišjih arhitekturnih dosežkov pri nas vznemirljiva in poučna doživetja s trajnimi pozitivnimi impulzi v stroki in široki javnosti.”

(Rok Žnidaršič in Jerneja Fischer Knap o OHS)


 

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt


Open House Worldwide festival – HOUSING AND THE PEOPLE

Drugi festival Open House Worldwide – Housing and the People (“Stanovanjska gradnja in ljudje”) išče globalne odgovore na vprašanje, kako hiša in stanovanje postaneta dom.

Virtualni festival bo potekal 9. aprila 2022. Spremljate ga lahko preko neposredne povezave na Youtube kanalu od 6.00 do 18.00 (UTC). Več informacij o festivalu najdete na openhouseworldwide.org.

V svetu se srečujemo z velikimi spremembami na področju podnebja, tehnologije in družbenih konvencij. Hkrati je pandemija korona virusa postavila pod vprašanje dosedanje prakse načrtovanja stanovanj in sosesk. Vrednote, želje in sanje gospodinjstev po svetu se hitro spreminjajo. Kako se bo v prihodnosti razvijala arhitektura, da bo ljudem zagotovila kakovostno in zdravo bivanje?

Raziskujte odgovore na zastavljena vprašanja skozi neposredne prenose ogledov različnih stanovanjskih projektov in pogovorov z različnimi arhitekti po svetu.

Vsebinski poudarki festivala:

  • Soseska Colville, projekt skupnostne prenove soseske v vzhodnem Londonu, Karakusevic Carson Architects (2011-ongoing)
  • izjemni viseči vrtovi Espai Verd, stanovanjska zadruga na obrobju Valencije (1992-94)
  • neo-brazilsko navdahnjena Water House, Lagos (late 1800s)
  • Stanovanja Senanayake v Colombu, nekdaj najbolj znane arhitektke na svetu Minnette de Silva (1957)
  • Soseska Ďáblice, Praga (1962-83)
  • Radikalna zadruga Erlenmatt v Baslu (2019)
  • idealistični Co-op City, New York (1966-73)
  • Dostopna stanovanja za starejše ženske v Melbournu (Women’s Property Initiatives) (2021)

Festival organizira mreža Open House Worldwide.

Odprte hiše Slovenije vabijo k sodelovanju na festivalu OHS 2022

 

Največji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije bo v letu 2022 od 27. do 29. maja že trinajstič navduševal najširšo javnost z ogledi odlične slovenske arhitekture.

Arhitekte, krajinske arhitekte, investitorje in ostale soudeležene vabimo k prijavi realiziranih arhitekturnih projektov in zunanjih ureditev za sodelovanje na festivalu OHS 2022.

Prijave so možne na povezavi do konca marca 2022. Med prispelimi predlogi bo strokovna žirija izbrala najboljše projekte, ki bodo uvrščeni v program 13. festivala OHS.

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org ali www.odprtehiseslovenije.org

O PLATFORMI LANDEZINE z Zašem Brezarjem – Podkast Odprto #19

Mednarodna spletna platforma Landezine od leta 2009 predstavlja najboljše projekte krajinske arhitekture z vsega sveta. Zavzema se za promocijo stroke, kakovostnih zunanjih ureditev in izboljšanje javnih prostorov.

Naš gost 19. oddaje podkasta Odprto je krajinski arhitekt in odgovorni urednik platforme Landezine Zaš Brezar. V sklopu Landezine organizira različne simpozije in konference o načrtovanju odprtega prostora. Pogovarjamo se o sodobnih rešitvah in spremembah v oblikovanju odprtega prostora. Dotaknili smo se tudi tematike naslavljanja podnebne krize in problematike oglaševanja v javnem prostoru. Danes je Landezine z 7000 dnevnimi obiskovalci mednarodno najbolj obiskana spletna stran za krajinsko arhitekturo.

 

Od leta 2016 Landezine podeljuje tudi nagrado LILA, Landezine International Landscape Award, s katero mednarodna strokovna žirija vsako leto nagradi najzanimivejše krajinsko arhitekturne projekte po svetu. Spremljevalni simpoziji nagrade LILA so se v preteklosti odvili v Ljubljani, Ženevi, na Univerzi HafenCity v Hamburgu in na Akademiji za arhitekturo v Amsterdamu.

MAX IV Laboratory Landscape Park, Snøhetta, foto: Mikal Schlosser

Arsenal Oasis, Ruderal

The Park, recreational area Butzenbüel at Zurich Airport, Robin Winogrond Studio Vulkan

Obiščite mednarodno platformo krajinske arhitekture Landezine


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!  

O MESTIH ZA VSE GENERACIJE z Meto Kutin – Podkast Odprto #18

V 18. oddaji se z arhitektko Meto Kutin pogovarjamo o vključujočem oblikovanju in njenih pogledih na arhitekturno načrtovanje.

Meta Kutin že več let raziskuje bivanje starejših in spodbuja razumevanje prostora in arhitekture skozi izobraževanje. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je zasnovala program namenjen razvijanju kritičnega odnosa do grajenega prostora, ki ga redno obiskuje preko 60 študentov. V svojem delu opozarja na pogosto spregledane raznolike potrebe starejših in na pomen njihovega pravočasnega vključevanja v načrtovanje mestnega prostora.

Njena arhitektura nevsiljivo izraža domačnost in toplino. Skupaj s sodelavci oblikuje prostore, ki so iskreni v svoji materialnosti in odgovarjajo na življenjski slog uporabnikov. V letošnjem letu sta s Tomažem Ebenšpangerjem prejela Zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor za odlično izvedbo projekta Hiša za preprosto bivanje.

 

Hiša za preprosto bivanje, Meta Kutin in Tomaz Ebenšpanger, foto: Miran Kambič

 

V pogovoru se dotaknemo tudi razstave, ki je nastala pod okriljem Društva arhitektov Ljubljana in je na ogled v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo. 

“Želimo opozoriti na stanje starih, razpetih med umikom in urbanostjo, med dezangažiranostjo in življenjem, povezanim z mestom, s spremembami v njem. Opozoriti želimo tudi na pomen pravočasnega vključevanja starejših v načrtovanje mestnega prostora, na potrebo po nenehnem ozaveščanju in izobraževanju vseh, ki so vpleteni v procese spreminjanja prostora. Vključevanje zahteva več časa. Sprva vodi k majhnim spremembam, a te zlagoma postajajo velike.” (Meta Kutin)

 

Razstava v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

O ARHITEKTURI PRENOVE z Jurijem Kobetom – Podkast ODPRTO #16

V tokratni oddaji podkasta Odprto se z arhitektom Jurijem Kobetom pogovarjamo o arhitekturi prenove.

O prenovah pomembnih stavb kulturne dediščine, pa tudi tistih, ki so se morda zaradi drugih kvalitet ohranile do danes. Prenove so znotraj arhitekturne stroke vedno bolj aktualno področje. Ne zgolj zaradi ohranjanja samega, temveč zato, ker celovite prenove ponujajo poleg prezence zgodovinskih dosežkov in meril tudi odgovoren razmislek o sedanjosti in prihodnosti.

Jurij Kobe je arhitekt, katerega opus predstavljajo številne arhitekturne prenove stavb, večjih kompleksov in mestnih predelov. Njegova dela so prepoznavna po izrazitem avtorskem pristopu, jasnosti detajla in iskrena v svoji materialnosti. Zato tudi večkrat nagrajena. Za postavitev razstave na Sv. Urhu pri Ljubljani je prejel Zlati svinčnik, za Cekinov grad in Lutkovno gledališče v Mariboru Plečnikovi medalji, njegova Zdravstvena šola v Ljubljani pa je bila med finalisti prestižne nagrade Mies Van der Rohe.

V pogovoru smo se dotaknili različnih projektov arhitekturnega biroja Atelier arhitekti, njihovim vrednotam in pogledom na trenutno stanje na področju arhitekture.

 

Sodni stolp, Atelier arhitekti, foto: Peter Plantan

Prenova Glavnega trga v Novem mestu, Atelier arhitekti, foto: Peter Žunič Fabjančič

Sv. Urh, Razstava 1941-45, Atelier arhitekti, foto: Jurij Kobe

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!  

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2021

“Odprte hiše Slovenije so festival, ki odstira prostore nastale v tesnem in tvornem sodelovanju arhitekta, naročnika in izvajalca. Trikotnik, ki je vselej pomemben zato, da prostor postane arhitektura. Arhitektura, ki združuje znanost, tehniko in umetnost z namenom ustvarjati kakovostna okolja za človeško prebivanje in delovanje. Dobre arhitekture zato ne moramo razumeti le s prebiranjem knjig in revij, moramo jo začutiti, vstopiti vanjo, da nas prevzame. Festival OHS ponuja to edinstveno priložnost za obisk in doživetje prostora arhitekture ter smelih zunanjih ureditev. Na ta način festival ozavešča in izobražuje širšo družbo, jo napeljuje k hrepenenju po dobri arhitekturi, tisti, ki je po besedah Vitruvija sestav uporabnosti, trdnosti in lepote. OHS ponuja edinstveno izkušnjo arhitekture prostora, ki je neizbežen, ki daje okvir našim dejavnostim, ki je vedno tu in za vse.” (Polona Filipič o festivalu OHS)


Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki je izbrala objekte, ki jih bomo od 17. do 19. septembra predstavili na 12. festivalu Odprte hiše Slovenije.

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki s svojo pojavnostjo v prostoru pomenijo kakovostni presežek, so primer odlične slovenske arhitekture, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja šest članov, ki delujejo na področju arhitekture, umetnosti in oblikovanja.


 

Doc. Robert Potokar, arhitekt

Robert Potokar je arhitekt rojen leta 1965. Vodi arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki ga je ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem, s katerim sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih izpeljala skupaj, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Vidnejša skupna izvedena dela so: poslovno-stanovanjski objekt Mandrač v Kopru, Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Poslovna šola Bled, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Poslovni objekt Masarykova F1 in F2 v Ljubljani in stanovanjska stolpnica C v naselju Majske poljane v Novi Gorici.

Z drugimi soavtorji je na javnih natečajih prejel 13 prvih nagrad in izvedel številne projekte, med katerimi so: Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, Osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekte v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in ureditve zunanjih površin Škofje Loke ter Ajdovščine, Poslovni center Vrelec v Rogaški Slatini in naravovarstveni Bobrov center v Nimnem pri Rogaški Slatini.

Z različnimi skupinami soavtorjev je prejel več nagrad, med njimi: priznanje Piranesi leta 1996 in 1998, nagrado Piranesi leta 2004, zlati svinčnik ZAPS leta 2007, 2008, 2015 in 2019 ter leseno ikono 2017. Leta 2018 in 2020 je dobil nagrado za urbani prostor na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu.

Že dvajset let soustvarja srednjeevropsko arhitekturno revijo Piranesi, od leta 2010 pa je tudi njen odgovorni urednik. Izdal je knjigo Arhitekturni vodnik po Gorenjski, za kar je leta 2003 prejel Plečnikovo medaljo. Leta 2008 sta s Špelo Kuhar izdala arhitekturni vodnik Gremo v mesto Ljubljana in leta 2020 knjigo Zgodbe slovenske arhitekture.

Od leta 2010 je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer je leta 2015 pridobil naziv docent. Leta 2020 je bil gostujoči predavatelj na FH Kaernten v Spitallu v Avstriji.

 

Katjuša Kranjc, arhitektka in oblikovalka

Katjuša Kranjc je arhitektka, ki se je uveljavila tudi kot produktna in grafična oblikovalka. Po diplomi iz arhitekture, se je umetnosti grafičnega oblikovanja učila pri dveh največjih slovenskih mojstrih – Matjažu Vipotniku in prof. Ranku Novaku.

Je ustanoviteljica Rakete, biroja za komunikacijo, ki jo od leta 2005 usmerja s partnerjem Rokom Kuharjem. Leta 2017 sta skupaj lansirata še blagovno znamko PIKKA, ki jo uporabljata kot platformo za uresničevanje svojih sanj.

Fokus njenega delovanja so pretežno notranji prostori in oblikovanje predmetov za njih. Pri oblikovanju prostorov veliko pozornosti namenja ravnovesju – skrbi za ravnovesje med zunaj in znotraj, med starim in novim, med zasebnim in javnim, med funkcionalnim in poetičnim… Predmete oblikuje tako za svoje prostore, kot tudi za serijsko proizvodnjo. Vedno znova jo navdušuje reševanje vsakodnevnih zadreg doma, ko jih reši jih rada zapakira v lepo obliko, da jih lahko uporabljajo tudi drugi. Materiale za njih ponavadi izbira z dotikom. Stvari obravnavna celostno, zato še vedno velikokrat oblikuje tudi vizualne podobe.

Njena dela so redno razstavljena in objavljena v Sloveniji in čez mejo. Svoje znanje prenaša občasno kot vabljena profesorica, redno na mlajše sodelavce pa znotraj svojega biroja. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade na področju oblikovanja predmetov, prostorov in grafičnega oblikovanja. Posebej ponosna je na RED DOT, GERMAN DESIGN AWARD, EUROPEN PRODUCT DESIGN AWARD in seveda tudi obeh nagrad za INTERIER LETA v Sloveniji

Ker meni, da je oblikovanje notranjih prostorov podcenjeno, je članica IO Društva arhitektov Ljubljana ter predstavnica regije Ljubljana v skupščini ZAPS, kjer s svojimi pobudami poskuša spremeniti pogled na to področje. Je tudi članica strokovne komisije investitorjev za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih pri Ministrstvo za kulturo ter članica strokovne komisije za vizualne umetnosti na MOL.

 

Doc. dr. Boštjan Bugarič, arhitekt

Boštjan Bugarič je arhitekt, raziskovalec in urednik odprtokodnega arhitekturnega portala Architectuul v Berlinu.

Od leta 2000 vodi KUD C3, kolektiv za raziskovanje urbanih skupnosti, nagrajen z Zlato kocko za projekt Javno mesto – Zalograd v Ljubljani in leta 2013 predstavljen na U3 – Trienalu slovenske sodobne umetnosti v MSUM+ v Ljubljani.

Med leti 2008-11 je bil aktiven predsednik Društva arhitektov obale. Umetniške in participatorne projekte je razvijal na različnih rezidencah v New Yorku, Londonu, Berlinu in Mexico Cityju. Na Univerzi na Primorskem je koordiniral akreditacijo in ustanovitev Fakultete za grajeno okolje, kot docent je predaval je na Fakulteti za humanistične študije, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ALUO v Ljubljani, Parsons The New School of Design v New Yorku in bil gostujoči kritik na Cornellu v Rimu.

Z Architectuulom sodeluje v partnerstvih z različnimi organizacijmi kot platforma Future Architecture, Docomomo, Center za Centralno Evropsko Arhitekturo, EPK Kaunas 2022 in Kosovsko arhitekturno fundacijo. Leta 2019 je v Kopru ustanovil kolektiv Avtomatik Delovišče s spletnim portalom za prostorske tematike Zbirnik.

 

Doc. mag. Polona Filipič, arhitektka

Polona Filipič je magistrirala na Berlage Institute, podiplomskem laboratoriju za arhitekturo v Rotterdamu, na Nizozemskem. S kolegom Petrom Šenkom je ustanovila arhitekturni biro Studio Stratum, v okviru katerega je prejela pomembne strokovne nagrade, kot so srebrno priznanje za inovacijo za objekt Akvarija v Postojnski jami (2010); mednarodno arhitekturno nagrado Gubbio ter nominacijo za nagrado Europa Nostra Awards za projekt prenove arheoloških parkov: Emonska hiša na Mirju in Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani (2013, 2014); nagrada les v mestu – ikona 2015, Iconic Award 2015; nominacija German Design Award za projekt Turistično informacijski center v Postojni (2015)…

Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot docentka za področje arhitekture in urbanizma vodi predmet Urbanistično oblikovanje ter seminar projektiranja za arhitekturo in urbanizem. 

Je pooblaščena arhitektka in članica ZAPS, aktivno deluje v izvršnem odboru Društva primorskih arhitektov (DPA), je članica Strokovnega urbanističnega sveta Občine Bled, predsednica komisije za prostorski razvoj na Mestni občini Nova Gorica in drugih združenjih. 

Je soustanoviteljica Zavoda Center Arhitekture in kot članica strokovnega odbora programa Arhitektura in otroci leta 2013 prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. 

Je avtorica več razstavljenih, objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih projektov in študij. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi pomembne domače in mednarodne delavnice. Je avtorica/soavtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja ter prejemnica več strokovnih nagrad in priznanj na javnih arhitekturno urbanističnih natečajih.

 

Boris Beja, umetnik

Boris Beja je najprej diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika leta 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, med njimi je leta 2012 prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (ALUO). V istem letu pa je bil tudi prejemnik Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in se podeljuje za izjemen dosežek s katerim se prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju v Republiki Sloveniji.

V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor, v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2010 do 2013 je redno objavljal prispevke s področja vizualne kulture na portalu Planet Siol.net. Od leta 2014 do 2017 je bil asistent umetniškega vodje Galerije Škuc.

Od leta 2017 je strokovni sodelavec pri pripravi kulturnih programov v Javnem zavodu Pionirski dom. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Leta 2017 je prejel prvo nagrado za projekt Space in Between v Leipzigu, ki jo je podelila Fundacija Doris-Wuppermann- Stiftung, iz Münchena. Živi in dela v Ljubljani.

 

Eva Eržen, arhitektka, vodja programa OHS 

Eva Eržen je arhitektka. Magistrirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je kot soavtorica arhitekturne razstave in pilotne raziskave En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška prejela Študentsko Plečnikovo priznanje.

Od leta 2019 je zaposlena v Zavodu Afront, kjer se ukvarja za različnimi projekti. Med drugim snuje program arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, sodeluje pri kuriranju in organizaciji različnih arhitekturnih razstav in dogodkov ter je članica ožje ekipe prvega arhitekturnega podkasta Odprto.