Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Čas za les, ki bo od 12. junija do 14. avgusta 2023 na Gallusovem nabrežju v središču Ljubljane.
Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za kakovostno oblikovanje prostora in vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Razstava Čas za les nagovarja pomen in doživljanje sodobne lesene arhitekture v Sloveniji. Preko razmislekov projektantov, uporabnikov, investitorjev in odločevalcev poskuša izluščiti bistvene prednosti, ki jih gradnja z lesom prinaša v naše vsakdanje življenje.
Poslovni objekt Na Stolbi, arhitektura: Ambient, foto: Špela Koščak
Trajnostno načrtovanje in gradnja nista le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov na naravo in okolje, temveč predstavljata tudi skrb za ohranjanje našega zdravja in kakovostno bivanje. Les je eden izmed ključnih materialov, ki nam lahko omogoči zeleni prehod in regenerativni razvoj, saj lahko lesena gradnja s pravilnim izborom lesa, vrste konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene trajnostne zahteve. Številne kampanje in ozaveščevalne akcije so pripomogle, da je uporaba lesa v enostanovanjski gradnji v Sloveniji vedno bolj razširjena in zaželena. Razstava Čas za les, s tipološko raznolikimi projekti, pa je vzpodbuda za razširitev gradnje z lesom tudi na področje javnih stavb, ki pomembno prispevajo k družbenemu razvoju in gradijo širšo prostorsko identiteto.
Dr. Bruno Dujič o izzivih lesene gradnje:
»Nove tehnologije predelave različnih drevesnih vrst so lesene konstrukcije postavile na zavidljivo mesto v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Z leseno konstrukcijo tako lahko izvajamo visoke in zahtevne objekte. Pri tem pa se moramo zavedati, da napake v projektiranju in izvedbi zaradi nepoznavanja in nespoštovanja lesa kot naravnega materiala lahko povzročijo velike težave. Les je najboljši gradbeni material, ki po svoji odsluženi dobi pod vplivom vlage propade in ne obremenjuje okolja. Zato je le suha lesena konstrukcija trajna in večna, za kar pa je potrebno poskrbeti v celotnem procesu projektiranja, izvedbe in tudi monitoringa lesene konstrukcije objekta v njegovi življenjski dobi.«
Na razstavi so med drugim predstavljeni: Medgeneracijski center Vezenine Bled, kjer je uporaba lesa v arhitekturni zasnovi z vidika trajnostne gradnje, ekologije in kakovosti bivanja bistveni povezovalni element, ki vzpostavlja identiteto objekta kot celote tako v zunanji podobi kot interierju.
Na ogled je tudi s Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, ki je v 90 odstotkih grajen iz lesa. S klasično gradnjo vrtca v betonu bi v ozračje sprostili dodatnih 600 ton CO₂ , tako pa so ga v križno lepljene lesene stene vrtca dolgoročno shranili nekaj več kot 1000 ton. Vrtec z inovativno zasnovo sanira degradirano območje v središču Kočevja in omogoča zgoščen vzgojno-izobraževalni program. Odlikujeta ga tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa.
Vrtec Kočevje – enota Čebelica, arhitektura: svet vmes, krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika, foto: Ana Skobe
Vrtec Pedenjped – enota Učenjak v Ljubljani z leseno prizidavo zagotavlja nove igralnice, uredi osrednji večnamenski skupni prostor in vzpostavlja ločen vhod v prvo in drugo starostno obdobje.
Mojca Laznik, pomočnica ravnateljice:
»Pri snovanju načrtov smo s svojimi predlogi in izkušnjami pri posebnostih dela v vrtcu odlično sodelovali s projektanti. Tako starši kot drugi obiskovalci so ob vstopu in sprehodu po vrtcu navdušeni. Predvsem pohvalijo les, svetlobo in toplino, ki jo občutijo. Lesene rešitve v vsaki igralnici na svojstven način pozitivno vplivajo na igro in dobro počutje, še posebej interaktivne lesene igralne obloge po hodnikih pritličja, kjer otroci razvijajo motoriko in domišljijo. Otroci so pogosto v gozdu in ugotovili so, da imamo tako kot v gozdu tudi v vrtcu veliko lesa. V vrtcu se dobro počutijo, čeprav ne znajo izraziti, da je to zaradi ambienta. Prepričani smo, da struktura lesa, vonj in svetloba blagodejno vplivajo na počutje vseh, ki smo vsak dan v vrtcu. Posledično pa dobro počutje, ki ga vzdržujemo tudi z dobro klimo, vpliva na kvalitetnejše in ustvarjalno delo in rezultate.
Na razstavi se predstavlja tudi ničenergijski Poslovni objekt na Stolbi v Ljubljani. Bistveni razlog za odločitev za gradnjo z lesom je bil obet dobre izolacijske sposobnosti lesa. K tej odločitvi je prispevala tudi lokacija na gozdni terasi, saj se lesena struktura lepo vrašča v okolico. Bivanje z lesom ima številne pozitivne učinke na zdravje in produktivnost. Na razstavi so zato predstavljeni še štirje stanovanjski objekti, ki les v svojo zasnovo, interier in eksterier vključujejo na inovativne načine.
Vljudno vabljeni!
Partnerji razstave:
https://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2023/06/naslovnica_turizem-ljubljana_04-scaled.jpg13512000Eva Erzenhttps://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2017/02/OHS_logo.svgEva Erzen2023-06-12 14:07:362023-06-12 14:13:41Razstava: Čas za les – Inovativna raba lesa v sodobni slovenski arhitekturi
Razpis za program izmenjav v okviru projekta Open House Europe je odprt!
Open House Europe je projekt sodelovanja 11 evropskih kulturnih organizacij s skupno vizijo spodbujanja arhitekture kot nosilke pozitivnih sprememb. Upamo, da bomo v okviru projekta spodbudili bolj vključujočo razpravo o arhitekturi in poudarili njeno vlogo pri reševanju pomembnih družbenih in okoljskih vprašanj.
K sodelovanju vabimo vse, ki ste kadarkoli sodelovali na festivalu Odprte hiše Slovenije. Izmenjava je odlična priložnost za sodelovanje na festivalu Open House v drugem evropskem mestu. Z vključitvijo v program izmenjave prostovoljcev Open House Europe boste lahko razširili svoje znanje in izkušnje s prostovoljstvom, obenem pa vzpostavili nove povezave s podobno mislečimi ljubitelji arhitekture in kulture. Prav tako boste bolje razumeli, kako lahko arhitektura pozitivno vpliva na reševanje družbenih in okoljskih vprašanj. In kar je najpomembnejše, imeli boste priložnost, da se potopite v lokalno kulturo, jo raziščete in se zabavate z lokalno skupnostjo festivala Open House.
Vsako leto boste imeli možnost izbirati med različnimi evropskimi mesti. V letu 2023 se lahko odločite za naslednja mesta:
– Stockholm (30. september – 1. oktober)
– Talin (7.-8. okt.)
– Solun (25.-26. nov.)
Festival Odprte hiše Slovenije 2023, foto: Mateja Jordovič Potočnik
Vaše naloge na izmenjavi prostovoljcev:
pomoč pri vodenih ogledih;
prispevanje k vidnosti/medijski pokritosti javnega dogodka z objavo na platformah družbenih medijev, fotografiranjem med festivalom itd.;
če ste dovolj pogumni, lahko preizkusite svoje sposobnosti javnega nastopanja in sodelujete kot vodnik. Pred dogodkom se boste morali poučiti o zgradbi, njeni arhitekturi in se pripraviti, da jo boste predstavili med ekskurzijo (potekala bo v angleščini, če pa obvladate druge jezike, to informacijo prosim delite z nami);
kot odličen ambasador predstavljate festival Open House.
V programu izmenjave prostovoljcev lahko sodelujete, če:
ste starejši od 18 let;
tekoče govorite angleško;
imate več kot eno leto izkušenj s prostovoljstvom na festivalu Odprte hiše Slovenije;
imate čas v določenem datumu izbranega festivala Open House v tujini
Izmenjava v Vilni, foto: Maša Rebernik
Vsi izbrani udeleženci programa Izmenjava prostovoljcev/Volunteer Exchange bodo morali podpisati pogodbo o sodelovanju. Po prostovoljnem delu bo moral vsak udeleženec izpolniti anketo o svojih izkušnjah, da nam pomaga izboljšati lokalne festivalske dogodke in aktivnosti.
Vse stroške potovanja do želenega mesta in nastanitve bomo organizirali in krili partnerji projekta Open House Europe, Odprte hiše Slovenije.
Pridružite se nam v razburljivem programu izmenjave prostovoljcev. Raziskujmo evropsko arhitekturo skupaj!
Prijave zbiramo do 30.6.2023. Za vsa vprašanja smo na voljo na info@odprtehiseslovenije.org.
Glavni koordinator projekta je Architecturos fondas. Projekt sofinancira Evropska unija.
https://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2023/06/Volunteer-Exchange_2023_open-call_1.jpg10801080Eva Erzenhttps://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2017/02/OHS_logo.svgEva Erzen2023-06-08 10:07:542023-06-21 07:35:48JAVNI RAZPIS ZA IZMENJAVE PROSTOVOLJCEV V OKVIRU PROJEKTA OPEN HOUSE EUROPE
V četrtek, 11. maja 2023 je v prostoru EDVARD potekala podelitev nagrad OHS AWARD izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program festivala. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je predstavitev dobre arhitekture in približevanje pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.
foto: Jaka Koren
Večplastnost nagrade OHS AWARD je danes še posebej pomembno izpostaviti iz dveh vidikov – nagrado izglasuje splošna javnost, ki je uporabnik prostora in katerim je arhitektura v izhodišču namenjena. Poleg arhitektov pa nagrada prepoznava tudi pomembno vlogo lastnikov oz. investitorjev in izvajalcev, ki jim je mar in razumejo pomen kulture prostora za razvoj skupnosti danes in v prihodnje.
foto: Jaka Koren
Glasovanje za najboljše predstavljene arhitekturne projekte na festivalu Odprte hiše Slovenije je potekalo na spletu med 14. aprilom in 3. majem 2023. Obiskovalci festivala, so si lahko ogledali 80 projektov različnih arhitekturnih tipologij in po svojem izboru glasovali za najboljši projekt v kategorijah javnih in zasebnih objektov. V času glasovanja smo skupno prejeli več kot 8000 glasov. Radi pa bi izpostavili, da prav vsi projekti, ki so bili vključeni v festivalski program izkazujejo visoko kakovost oblikovanja prostora ter predstavljajo primere dobre prakse na področju arhitekture v Sloveniji.
foto: Jaka Koren
“Danes vemo, kdo so prejemniki nagrad. Štirje od šest nagrajenih projektov so prenove z zasebnim in javnim programom, dva sta novogradnji na področju vzgoje in izobraževanja, vrtec in šola. Vsi ti projekti brez arhitekturne ideje in kreativnosti ali, če hočete, imaginacije ne bi imeli nobene možnosti. Vse ostalo za uspeh projekta je še kako pomembno, a se zgodi pozneje. Zato se moramo vedno znova zavedati pomena kreativnega v arhitekturi. To zavedanje moramo krepiti in ga ne zamešati z lahkotnostjo amaterskih pristopov, nanj pa tudi ne smemo pozabiti ob slavnostnem odprtju novih objektov. Posebnost dela žirije Odprtih hiš Slovenije je, da se ne ukvarja s tem, kdo bo zmagal, temveč pregleda prispelo gradivo in ugotavlja, katera so tista dela, ki jih najširša publika mora videti. Nagrade pa dodeli prav ta publika – najširša javnost. Z glasovanjem nagradi izjemno prostorsko doživetje. Saj to je tudi tisto, kar se najtežje ubesedi, opiše, nauči, izmeri ali nadomesti s fotografijo. Zakaj je neki prostorski učinek tako močan, zakaj je neka arhitektura tako fascinantna. Zato je pomembno, da imamo festival Odprte hiše Slovenije, ker vsem nam to omogoči. Zato poudarjam, da se kot družba moramo zavedati, kako pomembno je podpirati arhitekturno kulturo in ustvarjati pogoje za razvoj novih arhitekturnih pristopov, ki bodo z močjo ustvarjalnosti reševali izzive.”
Vlatka Ljubanović – članica strokovne žirije OHS 2023
Med nominiranimi projekti je v kategoriji javnih objektov javnost za najboljše izbrala Osnovno šolo Oskarja Kovačiča Škofije (avtorji arhitekture: Studio.a+v), ki s svojo zasnovo učencem pripoveduje o svoji dvojnosti: o šoli kot izobraževalni ustanovi, kjer posameznik sledi skupnim vzorcem vedenja in izobraževanja, kar se v zasnovi odraža v formalni razporeditvi učilnic, in o šoli kot prostoru druženja, ki podpira razvoj posameznika kot individualnega subjekta s svojo voljo, ustvarjalnostjo, sposobnostmi in domišljijo, kar se v zasnovi odraža skozi višinsko in tlorisno razgiban sistem skupnih prostorov z neposredno povezavo z zunanjostjo.
foto: Rok Deželak
Nagrado prejme tudi projekt Tehnološki park Ptuj (avtorji – arhitektura: Styria arhitektura d.o.o., interier: Biro Biro d.o.o., krajinska arhitektura: krajinska arhitektura, Sara Peternel, s.p.). Pri projektu gre za prenovo in dozidavo stavbe nekdanjega oficirskega paviljona opuščene vojašnice na Ptuju, ki so jo arhitekti prenovili za potrebe novega tehnološkega parka. Historična stavba leži na arheološko pomembnem območju v bližini Ptujskega gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena, zato je bila posebna pozornost namenjena sodelovanju s konservatorji in arheologi. Zaradi dodatnih prostorskih potreb so zasnovali nov, steklen prizidek. S stavbo in vrtom ga povezuje linijski prostorski element, ki se vije po terenu ter ob tem prevzema vloge opornega zidu in urbane opreme.
foto: Matej Lozar
Javnost je v kategoriji javnih objektov nagradila še nov Vrtec Kočevje – enota Čebelica (avtorji – arhitektura: Svet vmes, krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika), ki sanira degradirano območje v središču Kočevja ter na eni sami lokaciji zgosti vzgojno-izobraževalni program, nekoč lociran v drugih neustreznih objektih. Igralnice lesenega, 16-oddelčnega vrtca so organizirane okoli dveh atrijev, ki omogočata prehod svetlobe globoko v objekt ter vzpostavita dve zunanji igralnici v notranjosti volumna, okoli katerih se zvrstijo podporni prostori. Vrtec odlikujeta tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa.
foto: Ana Skobe
V kategoriji zasebnih objektov so nagrado OHS AWARD prejeli trije odlični projekti. Vilo na Podmarku je prvotno zgradil italijanski arhitekt Pietro Venuti po koncu prve svetovne vojne. Umestil jo je na vzpetino, v razgiban vrt z veliko betonsko pergolo. Notranjost vile je bila skozi čas grobo predelana. Od prvotne zasnove se je ohranila zgolj osnovna nosilna konstrukcija, streha in kamnito opečna fasada. Vila in vrt se trenutno prenavljata (avtorji arhitekture: OUT d.o.o.), cilj prenove pa je vzpostaviti prvotno razporeditev prostorov in živahen originalni kolorit objekta.
foto: OUT d.o.o.
Nagrado OHS AWARD je prejel tudi projekt Meksika 2.0. – Novo poglavje / Novo obdobje (avtorica arhitekture: MA_ST_AR, Maja Stamenković). Navdih za prenovo stanovanja je bil dialog med umetnostjo in arhitekturo. Izčiščenost obstoječega volumna stavbe omogoča umestitev novega z minimalnimi posegi, obenem pa spodbuja veliko domišljije, kreativnega pristopa, ustvarjalnosti in razmišljanja izven okvirja. Nova tlorisna zasnova odseva obdobje, v katerem živimo. Barvni poudarki z umetniškimi kosi pohištva pa dajejo prostoru poseben značaj.
foto: Marijo Zupanov
V kategoriji zasebnih objektov je bila nagrajena tudi Hiša na Krasu (avtor arhitekture: RVA arhitekturna delavnica), ki stoji na robu nekoč kamnoseške vasice na Krasu, kjer se vas izteka v okoliška polja. Naročnika sta želela rekonstruirati in dograditi manjšo obstoječo hišo in jo spremeniti v zdrav, trajnosten družinski dom, povezan z lokalnim izročilom. Členjena zasnova omogoča dinamično prehajanje prostorov in optimalne razglede na okoliško pokrajino. Kamen iz lokalnega kamnoloma, les, apno in v notranjosti tudi ilovica dajejo hiši pridih topline in domačnosti.
foto: Matej Lozar
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
foto: Jaka Koren
PARTNERJI PROJEKTA ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2023
https://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2023/05/ohs002-scaled.jpg13322000Eva Erzenhttps://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2017/02/OHS_logo.svgEva Erzen2023-05-16 14:20:252023-05-16 14:22:40Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023!
Največji festival arhitekture in kakovostnih prostorskih ureditev Odprte hiše Slovenije bo letos potekal med 14. in 16. aprilom po celotni državi. Festival odpira vrata dobre arhitekture že štirinajstič zapored in ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih ter pomembnih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov.
Letošnji festival poteka pod naslovom »ZAVEZE ARHITEKTURE«. Ključno vprašanje, čemu je arhitektura zavezana, želi izpostaviti moč in odgovornost arhitekture pri oblikovanju novih prostorskih, družbenih in ekonomskih modelov. Festival tako spodbuja bolj vključujočo razpravo o arhitekturi in krepi vlogo arhitekture kot nosilke pozitivnih sprememb pri reševanju pomembnih družbenih in okoljskih izzivov.
Promocijski paviljon Stora Enso v Planici, studio abiro, foto: Miran Kambič
Program tridnevnega arhitekturnega festivala je med prispelimi projekti izbrala strokovna žirija, ki so jo sestavljali strokovnjaki na področju arhitekture in prostora: doc. Vlatka Ljubanović, Gašper Skalar, Meta Kutin, asist. Aleksander Vujovič, dr. Martina Malešič in Andrej Strehovec. Letos bo tako na ogled 80 arhitekturnih projektov – med drugim odpirajo vrata zasebnih stanovanj in družinskih hiš, prenovljenih spomenikov stavbne kulturne dediščine, poslovnih in izobraževalnih prostorov, turističnih in gostinskih objektov. V program pa smo umestili tudi najbolj obiskane in nagrajene projekte lanskega festivala OHS.
“OHS je festival kreativnosti. Racionalno mišljenje skrbi za prenos znanja skozi zgodovino človeštva, gonilna sila novega pa sta kreativnost in domišljija. Okoljsko in družbeno krizo, v kateri smo se znašli, bo reševal razum, kreativni impulz pa bo skrbel za humanost sveta in socialno vključujočo družbo. Verjamem v poslanstvo arhitekture in njen prispevek k reševanju katastrof, zato bo preživela. Na arhitekturni način bo poskrbela za ohranjanje in zaščito narave ter za zmanjševanje razlik v razslojeni družbi. Pomembno je, da javnost občuti moč kreativnega v arhitekturi in prav za to na vso moč skrbi OHS.”
doc. Vlatka Ljubanović o pomenu arhitekturnega festivala OHS
Stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco, jereb in Budja arhitekti, Arhitektura Dobrin, Kostak GIP, foto: Miran Kambič
Obiskovalci festivala si bodo pod vodstvom arhitektov lahko ogledali Stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru, se sprehodili po prenovljenem Vojašniškem trgu ter spoznali objekt Tri babe, Lutkovni muzej in Muzej najstarejše trte. V Kopru bosta na ogled nova avtobusna postaja in prenovljena zgodovinska Palača Sabini-Grisoni. Vrata bodo odprli tudi nova Osnovna šola Oskarja Kovačiča v Škofijah, šolska knjižnica OŠ Vič v Ljubljani in glasbena šola v Kranju. Pod vodstvom konservatorja in arhitekta bo na ogled Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji.
Vrtec Kočevje – enota Čebelica, Svet vmes, foto: Matevž Paternoster, Žiga Lovšin
Leto 2023 je posvečeno tudi arhitekturni dediščini Edvarda Ravnikarja, ki velja za najpomembnejšega slovenskega modernističnega arhitekta. Tematska vodenja in urbane sprehode bomo posvetili njegovim najpomembnejšim projektom v Ljubljani,Novi GoriciinKranju. V Ljubljani si bomo lahko ogledali modernistične ureditve: Trg republike s stolpnico TR3,Ferantov vrt, Cankarjev domominModerno galerijo.
Palača Občine Kranj, Edvard Ravnikar, foto: Miran Kambič
Ogledi stavb ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Obiskovalcem omogočijo pristen in oseben stik z arhitekturo ter jih tako nagovarjajo, da se zavzemajo za kakovostno načrtovan in oblikovan prostor, tako v zasebnem kot javnem življenju.
Celoten program je objavljen na spletni strani Odprte hiše Slovenije. Prijave na oglede in vodenja so obvezne. Obiskovalci se za ogled lahko prijavijo na spletni strani OHS od 4.4.2023 dalje.
PARTNERJI PROJEKTA ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2023
https://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2023/04/Visiting-building-site-of-Cukrarna-Gallery_foto_MiranKambic-scaled.jpg13312000Eva Erzenhttps://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2017/02/OHS_logo.svgEva Erzen2023-04-09 16:43:322023-04-09 16:54:20Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije 2023 – Zaveze arhitekture
Predstavljamo vam strokovno žirijo arhitekturnega festivala OHS 2023, ki bo izbrala objekte in ureditve 14. festivala OHS. Festival bo potekal med 14. in 16. aprilom 2023 po vsej Sloveniji. V letu 2023, ki je razglašeno za Ravnikarjevo leto, bo festivalski program predstavil tudi vrsto projektov prenov in nastanka moderne slovenske arhitekture.
Članice in člani letošnje strokovne žirije so:
Doc. Vlatka Ljubanović – arhitektka in pedagoginja
Vlatka Ljubanović je leta 1998 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in tri leta pozneje uspešno zaključila podiplomski študij arhitekture in urbane kulture na Universitat Politècnica de Catalunya v sodelovanju s Centre de Cultura Contemporània de Barcelona.
Leta 2004 je soustanovila biro DANS arhitekti (Rok Bogataj, Miha Dešman, Eva Fišer Berlot, Vlatka Ljubanović, Katarina Pirkmajer Dešman). Projekti biroja DANS so prejeli številna priznanja in nagrade; med drugim nominacijo za nagrado Mies van der Rohe leta 2017, nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije leta 2013, prvo nagrado salona na 21. salonu arhitekture Novi Sad za cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru leta 2018 in prvo nacionalno nagrado za naj leseno gradnjo za kolesarsko brv čez Savo v Bohinjski Bistrici leta 2013. Brv je bila leta 2016 razglašena za zmagovalni projekt in prejela tudi mednarodno nagrado Architizer A+ Award. Projekti skupine DANS arhitekti so predstavljeni na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter v domačem in tujem strokovnem tisku. Raziskovalno se Vlatka Ljubanović ukvarja z zapuščino (opusom) slovenskega arhitekta in misleca Dušana Grabrijana ter snovanjem specifične arhitekture za posebne družbene skupine.
Šest let je bila članica izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana, od leta 2010 je članica DESSA in od leta 2012 članica sveta arhitekturnega centra DESSA v Ljubljani. Članica ZAPS je že od leta 2004. Večkrat je bila vključena v natečajne komisije na javnih arhitekturnih natečajih, delovala pa je tudi kot članica drugih strokovnih komisij s področja arhitekture. Objavlja prispevke v poljudni in strokovni literaturi, sodeluje in vodi domače in mednarodne delavnice ter poletne šole. Je avtorica in kustosinja več razstav s področja arhitekture in prostorske kulture. Vlatka Ljubanović je sodelovala tudi pri več projektih oblikovanja scenskega prostora, kostumografije in umetniških instalacij.
“OHS je festival kreativnosti. Racionalno mišljenje skrbi za prenos znanja skozi zgodovino človeštva, gonilna sila novega pa sta kreativnost in domišljija. Okoljsko in družbeno krizo, v kateri smo se znašli, bo reševal razum, kreativni impulz pa bo skrbel za humanost sveta in socialno vključujočo družbo. Verjamem v poslanstvo arhitekture in njen prispevek k reševanju katastrof, zato bo preživela. Na arhitekturni način bo poskrbela za ohranjanje in zaščito narave ter za zmanjševanje razlik v razslojeni družbi. Pomembno je, da javnost občuti moč kreativnega v arhitekturi in prav za to na vso moč skrbi OHS.”
(Vlatka Ljubanović o pomenu OHS)
Gašper Skalar – arhitekt in urbanist, predsednik DAL
Gašper Skalar, mag. inž. arh. deluje na področju urbanizma in arhitekture. Deluje v okviru lastne arhitekturne zadruge, ki jo je ustanovil s partnerji. Skozi raznolik nabor projektov zasleduje tako širše merilo mesta kot tudi podrobnejše merilo stanovanjske hiše. Zanima ga potencial arhitekture v snovanju javnega prostora kot gradnika družbe in na drugi strani njen potencial pri reševanju bivanjske problematike kot emancipacije posameznika. Od 2022 je predsednik Društva arhitektov Ljubljana. Z letom 2023 se je aktivno vključil v snovanje stanovanjske politike v okviru Ministrstva za solidarno prihodnost. Tekom študija je za raziskovalno delo prejel fakultetno Prešernovo nagrado ter univerzitetno Prešernovo nagrado za magistrsko delo. Kot član soavtorske ekipe je prejel nagrado ZAPS zlati svinčnik 2021 za prostorsko načrtovanje.
“Slovenska sodobna arhitektura je v preteklih desetletjih postala prepoznavna tako v domači kot tuji strokovni javnosti. O tem pričajo številna nagrajena arhitekturna dela v tujini, sodelovanje slovenskih arhitektov na tujih izobraževalnih institucijah, razstavah in dogodkih. Ostaja pa veliko potenciala, da to isto arhitekturo približamo tudi širši javnosti in predvsem uporabnikom. OHS to nalogo opravlja z »odpiranjem« prostora vsakomur, tako da posameznik arhitekturo razume skozi lastno izkušnjo prostora.”
(Gašper Skalar o pomenu OHS)
Meta Kutin – arhitektka in andragoginja
Meta Kutin, mag. ing. arh. je raziskovalka in projektantka, ki deluje v biroju M-Kutin arhitektura. S projektantsko prakso se zavzema za manjša merila in raziskovanje pomena kvalitetne enodružinske hiše. Zanimajo jo vprašanja vzdušja, staranja, dostopnosti ter skrbno izbrane materialnosti. Raziskuje družbeno angažirano izobraževanje starejših in arhitekturo ter vlogo javnega prostora za družbeno vključenost starejših. Vodi številne domače in mednarodne projekte, ki vključujejo starejše študente s Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v ekspanzivno/raziskovalno učenje. Napisala je več člankov in publikacij. Je članica izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana in članica slovenskega Docomoma. Je prejemnica študentske nagrade Piranesi 2004 in nagrade ZAPS zlati svinčnik 2021.
“Uporabnike prostora vseh generacij moramo nenehno vzgajati tako za razumevanje kot za doživljanje grajenega prostora. Pri tem je projekt OHS zasedel nepogrešljivo mesto in utrdil svojo vlogo kot platforma, ki prispeva h kontinuirani vzgoji najširše družbe za dejavno razmerje s prostorom. Pri tem pridobivamo vsi, uporabniki, načrtovalci, odločevalci. Ko se na ogledih dobre arhitekturne prakse učimo drug od drugega, se izboljšuje naš skupni prostor.”
(Meta Kutin o pomenu OHS)
Asist. Aleksander Vujović, arhitekt in scenograf
Pogoste selitve in spremembe okolja v otroštvu so ga navdale z željo po podrobnejšem preučevanju prostora. Presečišče zanimanja za umetnost in tehniko ga je vodilo do arhitekture in urbanizma ter kasneje do scenografije. Za magistrsko nalogo je prejel fakultetno Prešernovo nagrado na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer danes deluje kot asistent. Trenutno zaključuje doktorski študij, v praksi pa je dejaven na področju prenov stanovanj in nekaterih javnih prostorov ter na različnih nivojih na področju urbanizma.
Prostorska razmišljanja objavlja v različnih medijih, kot so revije Outsider, Hiše, Razpotja in časopis Večer. Med letoma 2012 in 2018 bil je urednik portala Trajekt, v letih 2021 in 2022 pa član uredniškega odbora revije Outsider. Občasno se s sodelavci doma in v tujini udeležuje arhitekturnih in urbanističnih natečajev z nekaterimi nagrajenimi rešitvami.
Leta 2019 je imel samostojno pregledno razstavo svojih scenografskih posegov z naslovom »Odkrivanje črne škatle« v galeriji DESSA, leta 2022 pa je prejel nagrado BIGSEE Interior Design Award za prenovo stanovanja na Kotnikovi ulici v Ljubljani.
“Festival Odprte hiše Slovenije pri nas že leta razvija preprost koncept: obisk in predstavitev kakovostnih prostorskih posegov v živo. To pa povzroča dve bistveni potencialni posledici: izmenjavo izkušenj med projektanti in še pomembnejše: izobraževanje ter širitev polja možnosti posegov širši množici uporabnikov in bodočih naročnikov prostorskih storitev. Festival torej konstantno vpliva na izboljšanje družbenega razumevanja pomembnih tem urejanja prostora v različnih merilih in razmišljanja o prostoru v različicah.”
(Aleksander Vujović o pomenu OHS)
Dr. Martina Malešič – umetnostna zgodovinarka in raziskovalka
Dr. Martina Malešič je umetnostna zgodovinarka, zaposlena kot asistentka in raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje zajema slovensko arhitekturo, oblikovanje in urbanizem v 20. stoletju s posebnim poudarkom na stanovanjski kulturi. Dejavna je pri organizaciji in izvedbi projektov, namenjenih raziskovanju in popularizaciji moderne arhitekture. Kurirala je vrsto razstav, med drugim Soseske in ulice: Vladimir Braco Mušič in arhitektura velikega merila (sokuratorja Luka Skansi, Bogo Zupančič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 2016) in Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del (sokuratorica Asta Vrečko, Moderna galerija, Ljubljana, 2016). Sodelovala je tudi v svetovalnem odboru za razstavo o jugoslovanski arhitekturi v času socializma (Museum of Modern Art, New York, 2018). V letu 2021 je kot članica kuratorske ekipe pripravila razstavo v slovenskem paviljonu na 17. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah z naslovom Skupno v skupnosti. Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture.
“Festival OHS je izrednega pomena za strokovno in širšo javnost, saj odpira vrata stavb, v katere sicer ne moremo kar tako vstopiti. Prostore, ki jih sicer vidimo le na fotografijah, lahko tako občutimo, se po njih gibljemo, jih zaznavamo z vsemi čuti. Ob tem pa nam omogoča, da se srečujemo z drugimi obiskovalci, projektanti, naročniki, lastniki, izvajalci. S tem festival OHS vzpostavlja okolje, v katerem se o prostoru pogovarjamo, delimo izkušnje in razlagamo ideje, kjer lahko razmišljamo o prostoru, ki nas obdaja.”
(Martina Malešič o pomenu OHS)
Andrej Strehovec, arhitekt
Andrej Strehovec, diplomant Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je arhitekt, kritik/recenzent, neodvisni kustos, mednarodni selektor, teoretik, inter-medijski dizajner in scenograf. S projektiranjem arhitekture, predvsem javnih stavb in stanovanjskih hiš, se ukvarja od leta 2004. Je avtor nagrajenih arhitekturnih in urbanističnih natečajev kot tudi arhitekturnih realizacij. Od leta 2010 objavlja v strokovnih revijah s področja arhitekture in kulture (Piranesi magazine, DaNS, Hiše, AB, Slovenika, m-Kvadrat, PRO Bauhaus, The Riba Journal …). Mednarodno je aktiven na področju arhitekture, oblikovanja in inter-medijskih projektov ter razstavlja v galerijah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji, Nemčiji, na Češkem, v Avstriji, Angliji, Izraelu … Med letoma 2018 in 2022 je bil član upravnega odbora Društva arhitektov Novega Sada (DaNS) in uredništva časopisa DaNS. Je nacionalni selektor za mednarodno arhitekturno nagrado Piranesi in prejemnik nagrade zlati svinčnik 2019, ki jo za odlično izvedbo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
“Festival OHS je s svojo specifičnostjo in hipno relevantnostjo prepoznan že od same ustanovitve. Neguje vrhunsko profesionalnost, od kriterijev za predstavitev izbranih arhitektur do javnih in medijskih predstavitev. Obenem mu uspeva odpirati širok vpogled v slovensko arhitekturo za širšo javnost ter negovati arhitekturni entuziazem in zavzetost za kulturo bivanja. Posebej specifična in pomembna je organizacija obiskov izbranih arhitektur, kar je svojevrsten fenomen na področju arhitekturnih in oblikovalskih platform, saj nudi nepozabno doživetje in pristen, strokovno podkovan, a sproščen stik z vrhunsko slovensko arhitekturo.”
Z veseljem vam sporočamo, da bomo v začrtku marca z 11 mesti Open House v Evropi začeli nov projekt mednarodnega sodelovanja Open House Europe. Projekt bo temeljil na vključujoči razpravi o arhitekturi in krepil vlogo arhitekture pri ustvarjanju pozitivnih sprememb in odzivanju na družbene in okoljske izzive.
Uvodni dogodek Open House Europe, ki ga bo 3. marca ob 18.00 (GMT+2) gostil koordinator projekta Architektūros fondas v Narodni galeriji umetnosti v Vilniusu v Litvi, boste lahko spremljali tudi na spletu. Namenjen bo tako arhitektom kot strokovnjakom s področja kulture in splošni javnosti. bo informativna in navdihujoča izkušnja za arhitekte, kulturne strokovnjake in širšo javnost. Vabljeni!
The beginning of March will mark the launch of Open House Europe, a new international collaboration project. The project will embrace a more inclusive debate about architecture and strengthen the role of architecture as a positive change-maker addressing relevant social and environmental challenges. The launch event will be hosted by the project coordinator Architektūros fondas at the National Gallery of Art in Vilnius, Lithuania, on March 3.
The concept of Open House originated in 1992 in London to promote a better understanding of architecture for the public. At the heart of this idea is accessible learning through direct experience of the buildings themselves and interactions between professionals and citizens. Since 1992, almost 50 cities worldwide have adopted this unique format.
To improve and expand this format, a new collaborative project was initiated by 11 European cultural organisations that annually organise 12 Open House events in Athens, Bilbao, Brno, Dublin, Essen, Lisbon, Milan, multiple cities in Slovenia, Stockholm, Tallinn, Thessaloniki, and Vilnius. The project will seek to include Open House festivals in other European cities and further knowledge exchange by collaborating with the extended Open House Worldwide network.
The three-year project will focus each year on a new direction: sustainability, accessibility and inclusion, and future heritage. These thematic axes will allow Open House Europe to shape the agenda for a debate about contemporary and heritage architecture, its values and quality. The objectives of the project are aimed at introducing collaborative modes of knowledge sharing, strengthening the position of architecture culture organisations in the sector, promoting education about exceptional examples of architecture and urban environments, engaging audiences, and increasing cultural accessibility.
The programme of Open House Europe will introduce a range of new activities and events that will be organised across the continent. The project will include Annual Summits in different European cities, a Volunteer Exchange Programme, a digital platform, and a range of innovations in the Open House festivals. The visitors will be able to take part in open calls for visual stories that will encourage them to explore and interpret the annual Open House Europe themes through their own experiences and knowledge gained during the Open House weekends.
The launch event of Open House Europe promises to be an informative and inspiring experience for architects, cultural specialists, and the general public. It will provide insights into the aims and objectives of the project and further explain its programme. The launch event will be available online via the Open House Europe Youtube channel on March 3 at 18:00 (GMT +2).
Partnerji projekta / Project partners: Open House Athens, Open House Bilbao, Open House Brno, Open House Dublin, Open House Essen, Open House Lisboa, Open House Milano, Open House Slovenia, Open House Stockholm, Open House Tallinn, Open House Thessaloniki, Open House Vilnius.
Koordinator / Coordinator: Architektūros fondas
Projekt sofinancira Evropska unija. The project is co-funded by the European Union.
https://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2023/02/oheu_rectangle_1920x1080.png10801920Eva Erzenhttps://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2017/02/OHS_logo.svgEva Erzen2023-03-01 02:25:122023-03-01 19:27:44Open House Europe
K sodelovanju vabimo vse, ki jih zanimajo arhitektura, oblikovanje in delo z ljudmi. Iščemo ljudi najrazličnejših profilov, ki se želijo naučiti česa novega o grajenem okolju. Naloge prostovoljcev obsegajo komunikacijo z lastniki in arhitekti, prisotnost na cca. dveh predstavljenih projektih na festivalu in fotografiranje ogleda. Sodelovanje vam omogoča stik s stroko, ogled izvedenih projektov v živo in nadgradnjo komunikacijskih veščin. Za prostovoljce nudimo tudi kratko usposabljanje in brezplačno udeležbo na strokovni ekskurziji.
https://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2023/01/ekipa1_s.jpg11821772Eva Erzenhttps://www.odprtehiseslovenije.org/wp-content/uploads/2017/02/OHS_logo.svgEva Erzen2023-01-31 09:56:252023-01-31 10:47:13Postani del ekipe OHS 2023, pridruži se nam!
V soboto, 3.12.2023 vas ob 10.30. uri vabimo na arhitekturni ogled Žičke kartuzije.
MESTA NA OGLEDU SO POLNA. V primeru sprostitve mest vas bomo o tem obvestili. Hvala za razumevanje!
V letu 2022 je bila pod vodstvom biroja Medprostor končana prenova velike redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v samostanu Žička kartuzija, ki predstavlja izjemno pomembno zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, arhitekturno, arheološko in prostorsko dediščino. Projekt prenove predstavlja materializiran odgovor na zapleteno in večplastno problematiko zaščite razvalin enega zgodnejših kartuzijanskih samostanov v Evropi in interpretacijo naprednih srednjeveških principov gradnje. Cerkvi je bila z namenom zaščite ostalin in možnosti organizacije dogodkov dodana pomična streha, zidovje z nujnimi posegi pa je prezentirano tako, da omogoča branje zgodovinskih plasti prostora.
“Rešitev z zložljivo streho, se konceptualno naslanja in poskuša sintetizirati in materializirati dve skrajnosti – simbolno pojavnost cerkve kot osrednjega poudarka celote in prezentacijo razvalin. Kot sintezna rešitev omogoča poleg fizične zaščite ostalin tudi njihovo programsko nadgradnjo. Značilnemu mističnemu motivu razvaljene vzdolžne cerkvene ladje zagotavlja, da kljub funkcionalni potrebi pokritega prireditvenega prostora in zaščite srednjeveških ostalin v zimskem času, ohranja danes tako prepoznaven in cenjen značaj: stik opuščenega sakralnega prostora z nebom.” (arhitekt Rok Žnidaršič)
foto: Miran Kambič
Razvalina nekdanjega izrazito asketskega sakralnega prostora ima morda prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobila z aktualno prenovo, ko je njen strop lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imela kdajkoli.
foto: Tadej Bolta
Ogled bodo vodili: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Samo Mlakar iz arhitekturnega biroja Medprostor, odgovorni konservator Matija Plevnik, ZVKDS OE Ljubljana in konstruktor elektro motornega sistema dviga strehe Klemen Špehar, vodja razvoja Maori d.o.o.
Prijave na ogled so obvezne in jih zbiramo do 1.12.2023 na povezavi TUKAJ.
Zbirno mesto: TIC, gostilna Gastuž, Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9, 3215 Loče
Znižana cena vodenega ogleda (velja samo za prijavljene obiskovalce OHS) znaša 12,00 Eur.
Vstopnice so naprodaj v TIC (gostilna Gastuž, Špitalič).
Obiskovalce prosimo, da si jih priskrbijo pred ogledom med 10. In 10.30 uro.
Voden ogled bo omogočal tudi vstop v razgledni hodnik nad prezbiterijem.
Parkiranje: na večjem makadamskem parkirišču in ob gostilni Gastuž.
Za več informacij se obrnite na info@odprtehiseslovenije
Čas v katerem živimo ne skopari niti s krizami niti s stalnimi spremembami. Krize – podnebne, socialne, zdravstvene in družbene – se kar prekrivajo in prelivajo ena v drugo ter so med seboj neločljivo povezane, prepletene. Enoznačnih, jasnih, natančnih in pragmatičnih odgovorov na vse dileme človeške civilizacije je manj kot vprašanj.
Brez upoštevanja nastale situacije ne moremo legitimno govoriti o izzivih in vizijah našega bivanja, na kaj lahko arhitekturna stroka vpliva direktno, na kaj posredno ali iz ozadja…
Arhitektura sama sebe danes neprestano redefinira – v svojem obsegu, smislu, pomenu in nujnosti. Zato, da danes neko arhitekturo ovrednotimo kot uspešno, jo je potrebno ovrednotiti z večih vidikov. Arhitektura je dokaj hibridna disciplina in velja za interdisciplinarno. Sekajo jo številna različna, celo nasprotna vprašanja, ki združujejo tehnične potrebe z umetnostjo, izpostavljajo družbene skrbi in avtorske ambicije, povezujejo komercialne vrednote s političnimi.
Navsezadnje uspeh na enem področju delovanja ni mogoč brez prave strategije na drugem. V skladu z našo splošno samopodobo, arhitekturni pogled ni omejen na zgolj potrebe načrtovanja. Arhitekturo je treba vedno meriti glede na merila trajnosti, trpežnosti in navsezadnje tudi lepote. V prizadevanje za to moramo vplesti vse sodelujoče, od strank do uporabnikov.
Ob zaključku 4.sezone podcasta ODPRTO bomo spregovorili o ključnih izzivih, ki prevevajo našo družbo in naš prostor in na katere bo arhitekturna stroka morala najti odgovore v prihodnje.
Že od osamosvojitve je slovenska stanovanjska politika neučinkovita, nepravična in vse bolj zaskrbljujoča. Velikemu delu prebivalcev je težko ali skoraj nemogoče priti do domovanja, tako za najem kot za nakup. Na eni strani imamo študente, prekarne delavce in mlade družine, ki jim nizki ali neredni dohodki onemogočajo financiranje stanovanjskega kredita, na drugi strani pa starejše in vse tiste, ki živijo v prevelikih, nevzdrževanih ali tako ali drugače za bivanje neprimernih stanovanjih. Stanovanjki fond, ki večinoma izvira iz šestdesetih, postaja vse bolj neprimeren. 62 % stanovanj je starejših od 40 let po Poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2018.
Wohnprojekt Wien 2, foto: IŠSP Inštitut za študije stanovanj in prostora
Po podatkih letošnje raziskave Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov, Velux), vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah: 21 % Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si 8 % prebivalcev ne more privoščiti ustreznega ogrevanja, čeprav je v 78. členu Ustave Republike Sloveniji zapisano: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«.
Wohnprojekt Kohlenrutsche, foto: Studio Urbanek
»Dostopnost do primernega domovanja je temeljna človekova pravica, ki predstavlja osnovo za dostojno življenje ter predpogoj za uveljavljanje vseh drugih temeljnih pravic,« menijo na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora, katerega soustanoviteljica Maša Hawlina je naša današnja sogovornica. Sistematizacija na državni ravni je ključna za celovito in uspešno reševanje stanovanjske problematike, vendar tudi nevladne organizacije, neformalne iniciative in angažirani posamezniki lahko aktivno in pomembno soprispevajo. Šele ko bo naša družba in politika zavezana stanovanjski pravičnosti za vse prebivalce in vse regije, bomo prišli do dobrih, dostopnih stanovanjskih rešitev in novih oblik skupnosti, v katerih si bomo želeli vsi prebivati.
