DNEVNA SVETLOBA IN BIVALNO UGODJE V ČASU DOLGOTRAJNEGA BIVANJA

Ko ljudje preživljamo daljše časovno obdobje doma, se pokažejo potrebe in pomanjkljivosti notranjega prostora. Temačni dnevni in delovni prostori, prekomerno bleščanje površin zaradi neustrezne orientacije oken ali neustreznega senčenja, slaba kakovost pogleda navzven v smislu višine okenskega parapeta in kakovosti krajine v katero je usmerjen pogled. Ali ima sonce prosto pot, da v prostor vnese svojo dinamiko in nam pomaga prebroditi jutranjo zaspanost in dvigniti opoldansko utrujenost? Veliko je parametrov dnevne osvetljenosti prostora, ki so neposredno povezani s človekovo naravo in psihologijo in močno vplivajo na naše zdravje in kakovost bivanja.

Smo generacija, ki se je navadila živeti v zaprtih prostorih. V zaprtih prostorih v povprečju preživimo okoli 90 odstotkov svojega časa, kar je skoraj 22 ur na dan. Sodobno sedeče življenje spremlja omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe, kar negativno vpliva na razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi dihalni sistem. Dnevna svetloba je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Za svetlobo je bilo celo ugotovljeno, da je učinkovit antidepresiv. Za opravljanje vizualnih opravil potrebujemo mnogo manj svetlobe, kot jo potrebujemo za normalno delujoč cirkadiani ritem. Običajne ravni osvetljenosti v zaprtih prostorih od 300 do 500 lux zadostujejo za večino vidnih nalog, vendar pa ne zadostujejo za stabilno delovanje naše notranje biološke ure. Pomembnost ciklov svetlobe in teme pri spodbujanju dobre kakovosti spanja je tudi znanstveno potrjena. Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi (več kot 1000 lux na oko) in teme ponoči.

Stavbe bi morale biti načrtovane tako, da bi nudile dovolj dnevne svetlobe ter bile uglašene z našim 24-urnim cirkadianim ritmom. Domovi, ki so dobro osvetljeni omogočajo življenje v sožitju z naravo ter prilagajanje spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram, hkrati pa nudijo zaščito pred škodljivimi snovmi.  Če želimo ublažiti ali obrniti naraščajočo pojavnost zdravstvenih težav, kot so motnje spanja, sezonska depresija, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, srčne bolezni in sladkorna bolezen, potem bi morali temu prilagoditi tako svoje obnašanje kot tudi zaprte prostore. Kajti ne gre le za zdravje posameznikov. Zdravljenje in zmanjšanje produktivnosti predstavlja tudi visoke stroške za družbo. 

Velux

NARAVNO PAMETNE IN LEPE HIŠE

Sodobna tehnologija omogoča številne izboljšave in razvoj bivanjskih razmer. Najbolj idealno pa je, če gradbeni materiali sami poskrbijo za vzpostavitev pametnega in zdravega doma. Pa začnimo s citatom profesorja za energijsko učinkovito gradnjo na univerzi v Innsbrucku, dr. Wolfganga Streicherja, ki pravi: »Samo neumne hiše potrebujejo umetno inteligenco«. Poskušali bomo razložiti kaj to pomeni.

Izolacija je pomembna

Toplotna izolacija že dolgo ne pomeni le varčevanja z energijo. Dokazano prinaša številne druge ugodnosti v bivalnem prostoru:

  • zdravo vlažnost,
  • zaščito pred plesnijo,
  • udobno bivalno temperaturo.

Fasadni sistem kot naravna klimatska naprava

Po podatkih raziskovalnega parka lahko izolirane hiše zagotovijo bolj stabilno notranjo temperaturo, zlasti v kombinaciji z masivnimi stenami, kot sta beton in opeka. Nasprotno prihaja v neizoliranih hišah do velikih temperaturnih nihanj. Najmanjša temperaturna nihanja pozimi in poleti so se pojavila v izoliranih betonskih hišah. Spremljanje temperatur na notranji površini obodnih sten je jasno pokazalo, da imajo izolirane hiše stabilnejše površinske temperature. Pa poglejmo rezultate.

Neizolirana hiša porabi 250 odstotkov več energije kot izolirana. Rezultati poskusa v raziskovalnem centru so prepričljivi: pozimi so pri zunanji temperaturi –12 °C simulirali 48-urni popolni izpad gretja. Rezultat je bil pričakovan in hkrati osupljiv: medtem ko je bila temperatura v hišah s toplotno izolacijo tudi po 48 urah brez gretja še vedno od 15 do 17 °C, se je notranjost neizoliranih hiš ohladila na 4 °C, stene pa celo na 1 °C. 

Poleti se zgodba ponovi v obrnjeni smeri. Trditev lahko podkrepimo z rezultati, zbranimi v izjemno vročem poletju leta 2015, ko je zunanja temperatura zraka dosegla 36 °C. Izolirane hiše so imele do 5 °C nižje temperature v notranjosti v primerjavi z neizolirano hišo. Natančneje: v neizoliranih hišah je bila notranja temperatura višja od 30 °C. Notranja temperatura v opečnih ali betonskih hišah z izolacijo pa je v povprečju dosegla 26 °C, kar je še vedno v območju udobja.

Rezultati raziskav so dokaz, da lahko pameten dom ustvarite tudi brez zahtevne tehnologije. Enostaven princip, ki dokazano deluje. Fasadni sistem in masivne stene (večja sposobnost shranjevanja energije)  opravijo svoje. Več izsledkov raziskav najdete tukaj.

Estetski videz

Poleg vpliva na kakovost bivanja ima fasada tisto prvotno lastnost. Primerjamo jo lahko s kožo, saj ščiti zid pred zunanjimi vplivi in zagotavlja estetski videz vašega doma. Fasada je optična vizitka vsake stavbe. Z različnimi strukturami in barvami je mogoče doseči raznolikost.  

Najlepše fasade in zanimive arhitekturne rešitve si lahko ogledate v okviru natečaja Baumit Life Challenge, kjer vsaki dve leti izberejo najboljše evropski projekte. Tudi letos so se trije slovenski arhitekti že tradicionalno uvrstili med najboljših 36 projektov.

Več → Baumit Life Challenge 2020

Hiša z atrijem, Arhitektura d.o.o, foto: Jure Goršič

Oskrbovana stanovanja Murgle 2, LAB arhitekti d.o.o., foto: Žiga Lovšin

Prenova gradu Štanjel, ZVKDS, Arhipelag d.o.o., foto: Miran Kambič

Baumit

ZDRAVE STENE ZA ZDRAVO BIVANJE

Sodobni človek preživi skoraj 90 % časa v zaprtih prostorih, zato kakovost zraka v notranjih prostorih pomembno vpliva na naše počutje, zdravje in kakovost bivanja.

Vlažnost je relativna

Kako dobro se v prostoru počutimo je odvisno od sobne temperature, temperature sten, tal in stropa. Na dobro počutje poleg sobne temperature vpliva tudi ustrezna vlažnost. Najbolj prijetno se počutimo pri relativni zračni vlažnosti od 40 do 60 %. Previsoka vlaga v prostoru lahko povzroči rast plesni, ki povečuje tveganje za nastanek respiratornih bolezni. Po drugi strani ima prenizka vlažnost zraka negativen vpliv na sluznico ter na poslabšanje stanja alergij in astme.

Notranji omet, ki uravnava vlago

Dober mineralni omet deluje kot „blažilec“ za odvečno vlago, saj v kratkem času shrani presežno količino vlage in jo pri nizki zračni vlagi ponovno odda v prostor. Meritve so pokazale, da lahko že zelo tanek sloj mineralnega ometa (od 1,5 do 2 cm) občutno izboljša klimo v prostoru zaradi svoje sposobnosti uravnavanja vlage. Tako zagotavlja enakomerno zračno vlago in s tem tudi zdrav zrak. Bolj kot je učinkovit notranji omet, bolj uravnotežena je klima v prostoru. Sistem Baumit Klima, katerega osnova je paroprepustni in mineralni apneni omet KlimaWhite, ima sposobnost uravnavanja vlage v prostoru. Omet odlikuje tudi visoka vrednost pH, od 12 do 13, ki preprečuje nastanek plesni in deluje antibakterijsko, hkrati pa antistatična površina preprečuje nalaganje prahu. Tako lahko ustvarimo bolj zdravo, čisto in prijetno bivalno okolje.

Video: preizkus sprejemanja vlage – mavčni omet vs. KlimaWhite

Če bi stene spregovorile

…bi z vami delile izsledke iz raziskovalnega centra Viva park, ki je največji tovrstni raziskovalni projekt za primerjavo gradbenih materialov v Evropi. Poglavitna naloga projekta je pridobiti, natančno izmeriti in ovrednotiti vpliv gradbenih materialov na kakovost bivanja. Več na https://baumit.si/

Baumit

DNEVNA SVETLOBA V OTROŠKIH SOBAH

Otroške sobe so prostori, kjer se prepletajo različne dejavnosti, učenje, igra, spanje in počitek, za katere je nujna kakovostna dnevna osvetljenost. In kaj opredeljuje kakovost? Zadostna količina dnevne svetlobe, ustrezen pogled navzven, preprečevanje bleščanja in primerna osončenost. Ko načrtujete otroške sobe pomislite na vse ti štiri kriterije. Količina dneve svetlobe ne vpliva zgolj na zmožnost opravljanja vizualnih opravil, kot npr. branje, temveč tudi na pravilno delovanje cirkadianega ritma. V kolikor za opravljanje vizualnih opravil potrebujemo od 300 do 500 lx na delovni površini je za sinhronizacijo naše biološke ure pomembno, da smo tekom dneva izpostavljeni višjim svetlobnim vrednostim, kot je 1000 lx in več, kar je pogoj tudi za kakovosten spanec. Številne raziskave dokazujejo vpliv dnevne svetlobe na učne sposobnosti otrok, povečano koncentracijo, ki se odraža v hitrejšem reševanju matematičnih nalog in bralnih preizkusov. Glede na to, da smo generacija zaprtih prostorov v katerih preživimo 90% svojega časa, od tega 2/3 doma, je nujno, da je kakovost dnevne svetlobe premišljeno načrtovana.

 

Če je le možno naj v otroške sobe prihaja svetloba preko dveh okenskih odprtin. Tako bo prostor enakomerneje osvetljen in s tem omogočena fleksibilna postavitev pohištva. V prostor pa lahko zajamemo tudi različen tip svetlobe, npr. difuzno severno svetlobo in sončno vzhodno ali zahodno svetlobo. Večina otroških sob se nahaja pod streho, ki je lahko odličen vir dovajanja svetlobe v globje dele prostora ali izkoriščanja sončne energije. V poletnih nočeh pa strešno okno služi tudi za učinkovito ohlajevanje zraka.


Koliko svetlobe bo v sobi zavisi tudi od tega ali prehaja v prostor preko fasadnega okna, frčade ali strešnega okna. Najbolj intenziven vir je strešno okno, ki je obrnjeno prosti soncu, sledi fasadno okno in močno zaostaja frčada. 
Za nemoteno branje, pisanje itd. je nujno omiliti prevelike kontraste, ki utrudijo oči, zato v premislek, kako z notranjimi senčili zasenčiti okno in obenem zagotoviti zatemnitev za dober spanec. Zunanja senčila so nepogrešljiv pripomoček za preprečevanje pregrevanja. V otroških sobah so najpogosteje v uporabi mrežasta senčila, ki prepuščajo svetlobo in hkrati ščitijo pred pregrevanjem.

Enakomerna osvetlitev je dosežena s postavitvijo oken na različne strani. Strešno okno je usmerjeno na jug in dovaja prijetno sončno svetlobo v prostor.

Osvetlitev preko strehe je odličen zenitalni vir scetlobe, zaradi katerega bo soba svetla tudi, kadar bodo spuščene žaluzije na fasadnem oknu.

Iz sobe se odpirajo pogledi na obe strani neba in zajema svetloba preko strešnega okna.

Izkoriščanje pete fasade – strehe za osvetlitev globine otroške sobe.

Okna odpirajo poglede in optično povečajo prostor.

 

Velux Slovenija

LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!

VIRTUALNI OGLED FESTIVALA OHS 2020

Vabljeni k virtualnemu ogledu festivala OHS 2020 – v petek, 17. 4. po 17. uri!

 

V vikendu, ki sledi, bi morali organizirati 11. festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šestčlanska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

 

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi 

in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program.

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje, pa bomo festival v živo izpeljali med 25. in 27. septembrom 2020.

 

 

 

PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE ODPRTO

Publikacija ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi obravnava fenomen festivala Odprte hiše Slovenije in preizprašuje vlogo sodobne arhitekture.

 

Predstavitev je potekala v okviru 35. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Gostje diskusije so bile Nika Grabar (urednica, Fakulteta za arhitekturo), Lenka Kavčič (urednica, Odprte hiše Slovenije) in Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Pogovor je moderiral Peter Karba.

“Odprte hiše odpirajo polje dialoga, prostor za refleksijo in spodbujajo k aktivnemu raziskovanju. Vabijo vsakogar, da vstopi.” Lenka Kavčič      

izzid-publikacije-odprto-dialogi-o-sodobni-arhitekturi-2

“Kako misliti sodobnost arhitekture v njeni zgodovinskosti, na kakšen način se soočati z grajenim, da bi to v naslednjem koraku odpiralo vrata prihodnosti skozi dosežke neposredne preteklosti?” Nika Grabar  

Knjiga je nastala v sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in festivalom Odprte hiše Slovenije. Publikacijo sta finančno podprli in založili Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Afront, zavod za prostorsko inovativnost, v sozaložništvu z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Celoten pogovor si lahko ogledate na našem youtube kanalu: povezava

FESTIVAL OHS JE PRESTAVLJEN

Dragi prijatelji in obiskovalci festivala Odprte hiše Slovenije!

Zaradi trenutnih razmer v zvezi z virusom COVID-19 smo se odločili, da festival prestavimo. Želimo si, da festival poteka v sproščenem in predvsem zdravem vzdušju. Dogodek bo predvidoma potekal od 25.9.-27.9 2020. Stanje in priporočila podrobno spremljamo, zato vas bomo o vsakršni spremembi  in morebitnem daljšem zamiku obveščali sproti. 

Odprte hiše temeljijo na približevanju arhitekture najširši javnosti in omogočajo pristno izkušnjo v prostoru. Mesta predstavljajo temeljno dobrino, ki nam omogoča družbeno udejstvovanje, srečevanja in spontane interakcije, kar predstavlja temelj družbenega življenja. To je v zdajšnjih razmerah okrnjeno, vendar ne dvomimo, da se bomo kmalu lahko zopet srečali kot prebivalci, sosedi in raziskovalci arhitekture.

V tem času vas vabimo, da obiščete našo spletno stran in nas spremljate na družbenih omrežjih, mi pa se bomo potrudili, da vam predstavimo čim več zanimivih vsebin.

Ostanite zdravi in nudite podporo ljudem okrog sebe. Ko se mesta in stavbe ponovno odprejo, pa bomo z vami!

Ekipa OHS

POROČILO STROKOVNE ŽIRIJE 11. FESTIVALA OHS

Med 10. in 14. februarjem 2020 je šestčlanska strokovna žirija ocenjevala projekte, ki so se prijavili na razpis Odprtih hiš Slovenije za sodelovanje na letošnjem festivalu OHS.

Razpis za prijavo projektov na 11. festival Odprte hiše Slovenije je potekal med 14. oktobrom 2019 ter 20. januarjem 2020. Na razpis se je prijavilo 93 najrazličnejših objektov in zunanjih ureditev, katere je prispevalo več kot 70 različnih avtorjev oz. avtorskih skupin.

Obseg prijavljenih projektov je bil tokrat izjemno pester. Največ je stanovanjskih objektov, kjer najdemo tako novogradnje enodružinskih hiš kot prenove stanovanj in hiš. Med prijavljenimi projekti so tudi novogradnje in prenove večstanovanjskih objektov. Tako najmanjši stanovanjski projekt obsega vsega le 31 m2, največji pa nekaj tisoč m2.

Stanovanje 31m2_avtor Studio Aino_foto Studio Aino_Stanovanjski soseska Luwigana_avtor API arhitekti_foto GH holding
Stanovanje 31m2 (avtor in foto: Studio Aino) ter stanovanjska soseska Luwigana (avtor: API arhitekti; foto: arhiv GH holding)

Med prijavljenimi novogradnjami enodružinskih hiš je večina energetsko učinkovitih objektov, kar kaže na dobro ozaveščenost o trajnostni gradnji in visokem standardu zasebnih gradenj. Pri prenovah hiš je nekaj primerov historičnih prenov, ki ohranjajo kulturno-spomeniško vrednost objektov. Pri prenovah stanovanj pa opažamo pestrost stilov in idej, ki izražajo različne poglede na oblikovanje notranjih prostorov.

Prenova Vrbanove domačije (avtor: GEA consulting; foto: arhiv ZVKDS)

Naslednja večja skupina prijavljenih objektov so javne stavbe. Programsko so ti projekti zelo pestri, saj obsegajo vrtec, knjižnico, telovadnico, šolo, konservatorij, festivalno dvorano, paviljon za predstavitev arheologije, džamijo, atletsko dvorano ipd. Posebnost teh objektov leži v inovativnih konstrukcijah, saj je nekaj od njih grajenih v lesu enega pa pokriva kar napihljiva struktura.

Velodrom in atletska dvorana (avtor in foto: AIR arhitekti)

Med prijavljenimi projekti najdemo tudi nekatere nastanitvene, gostinske in turistične prostore, kar kaže na nadaljevanje trenda razvoja Slovenije kot izjemno zanimive turistične destinacije. Pri tem izstopa določena mera butičnosti in oblikovanja v sožitju z naravo.

Apartmajsko naselje Podbreg (avtor: Abiro; foto: Miran Kambič)

Zanimivi so tudi prijavljeni poslovni prostori, ki kažejo na vedno bolj prisotno kakovostno oblikovanje prostorov za delo, ki smo ga priča na minulih festivalih OHS. Pri tem še posebej izstopajo nekatere prenove z drznimi ali inovativnimi rešitvami, medtem ko je programsko zanesljivo najbolj zanimiva tovarna robotov.

Nomago pisarniška krajina (avtor: MCA – Miha Čebulj Arhitekti; foto Miran Kambič)

Najmanj prijav smo dobili za zunanje ureditve, kjer najdemo parkove, prenove trgov, igrišče in učilnico na prostem ter tržnice. Za večino teh je značilno, da iščejo povezavo z obstoječim in se v okolico vklapljajo na neinvaziven način. Najdemo pa tudi primere, kjer je jasno vidno, da so si avtorji dovolili veliko mero ustvarjalnosti.

Že tradicionalno se največ prijavljenih projektov nahaja v Osrednjeslovenski regiji, sledi ji pa Gorenjska. Za razliko od prejšnjih let so projekti locirani po vsej državi, kar nas izjemno veseli, saj to pomeni, da gradnja, prenova in obnova objektov po dolgih letih ni več skoncentrirana v osrednji Sloveniji. Prav tako je razveseljiv podatek, da je letos višji odstotek prijavljenih novogradenj kot pa prejšnja leta, kar kaže na povečano gradbeno aktivnost v slovenskem prostoru.

Posebnost letošnjih prijav je tudi to, da se med avtorji pojavlja nekaj arhitektov iz držav bivše Jugoslavije, ki so se začeli udejstvovati v našem prostoru. Zanimivo bo videti, kako se bo v naslednjih letih njihovo delo vklapljajo in povezavalo z dokaj za tujce zaprtim arhitekturnim oblikovanjem v naši državi.

Žiriranje prijavljenih projektov je potekalo med 10. in 14. februarjem 2020. Šestčlanska žirija v sestavi arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik, je temeljito pregledala vsak projekt in na podlagi kriterijev, ki so obsegali med drugim kakovost, trajnost, družbeni pomen, inovativnost, funkcionalnost, estetiko, izbrala projekte, ki so se uvrstili v program festivala Odprte hiše Slovenije.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS (iz leve proti desni): Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik ter Anja Planišček.

Med 93 prijavljenimi projekti je žirija izločila 13 projektov, ki niso ustrezali minimalnim kriterijem. Vseh ostalih 80 projektov se je tako uvrstilo v program letošnjega festivala OHS, kjer bodo skupaj z nekaterimi objekti in zunanjimi ureditvami, ki se se v program festivala OHS uvrstile že v prejšnjih letih, odprli svoja vrata javnosti.

Strokovna žirija je izpostavila, da so bili letošnji prijavljeni projekti “kakovostni in celoviti” ter odraz “prostorsko oblikovalskih posegov in družbeno-kulturnih trendov, ki se jih opaža v Sloveniji”. Dodatno je izpostavila dobre primere “kakovostnih prenov starih domačij, ki nakazujejo potencial oživitve slovenskega podeželja” ter napredek pri “oblikovanju delovnih prostorov zaradi širjenja zavesti o pomembnosti kakovostnih delovnih mestih in reprezentančnih prostorov”.

Celoten program letošnjega festivala OHS bo objavljen konec meseca marca, festival pa bo potekal od 17. do 19. aprila 2020.

Vabljeni, da začutite odlično slovensko arhitekturo!

11. festival OHS – ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE

Letošnji festival OHS, že 11. po vrsti, bo potekal med 29. in 31. majem 2020. Na brezplačnem festivalu boste lahko ponovno izkusili najbolj zanimive, kakovostne in atraktivne prostore, objekte ter zunanje ureditve, ki so v slovenskem prostoru nastali v zadnjih letih.

Poleg tega bomo ponovno odprli nekatere starejše objekte, ki so na festivalih OHS že sodelovali v preteklosti, a so zaradi kakovostnega oblikovanja brezčasni in vredni ponovnega obiska.

Tema letošnjega festivala “ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE” odseva prehod v novo desetletje, ki smo ga začeli z letom 2020. Z izborom teme želimo vzbuditi razmišljanje in diskusijo o tem, kako bomo bivali v prihodnost ter kakšen prostor bomo zapustili našim zanamcem. Vas, dragi obiskovalci, pa vabimo, da s temi vprašanji vstopite v letošnje objekte in skušajte odgovore poiskati skozi jezik oblikovanja.

Ob tem bi izpostavili nekatere aktualne teme, ki vzpodbujajo kreativnost prostorskih oblikovalcev ter oblikujejo temelje za arhitekturo prihodnosti. V prvi vrsti je to vprašanje trajnostne porabe energije, ki vpliva tako na zasnovo samih objektov kot gradnjo. Vprašanje postaja vedno bolj akutno, saj nas podnebne spremembe silijo k hitrim odločitvam. In čeprav je razvoj gradbene tehnologije skozi nizkoenergijske, pasivne in aktivne objekte naredil izjemen preskok, je pot do prave trajnosti še dolga, saj je za gradnjo stavb še vedno potrebno ogromno virov.

Vzorčna aktivna hiša Lumar

Cilj je, da potrebo po virih in tudi samo energijo, da te vire pridobimo, zmanjšamo kolikor se da. Recikliranje in ponovna uporaba sta postali že samoumevni, ni pa tako samoumevno razmišljati o celotnem življenskem ciklu stavb in kako jih na koncu najbolje razgraditi ter o principih krožnega gospodarstva v gradnji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na neoporečnost materialov, ki ne smejo imeti negativnih učinkov tako na ljudi kot na okolje.

Trajnostna gradnja se navezuje tudi na naslednjo aktualno temo – prenova kot vodilna arhitekturna produkcija prihodnjih let. Dejstvo je, da je stavbnega fonda ogromno in za novega ni niti potrebe. Je pa stari stavbni fond potreben celovite prenove. Od statične, energetske, funkcionalne, pa vse do tehnološke. Pri tem nastane mnogo odprtih vprašanj. Kaj ohraniti in kaj podreti? Bo potrebna prenova izkazila izgled izvorne zasnove? Je prenova sploh smiselna ali je lažje in tudi ugodneje stavbe podreti in zgraditi nove?

Vrbanova domačija

Situacijo otežuje hiter razvoj trendov in tehnologije. Nekoč smo si lahko brez večjih težav predstavljali, da bo lahko specifičen prostor služil svojemu namenu naslednjih 50 let, danes je to praktično nemogoče. Morda lahko to rečemo za 5 ali pa celo 10 let. Kako prenoviti prostore, ki so bili oblikovani za specifičen namen, da bodo fleksibilni in služili različnim rabam, ne da bi jih popolnoma spremenili? Temu bosta morala slediti tudi avtorsko pravo ter prostorska zakonodaja, ki potrebujeta več svobode za sledenje hitrega tempa, ki smo mu priča.

Prehitro se v kočljivih situacijah znajdejo mladi in starejši, ki si težko poiščejo primeren dom. Cene nepremičnin rastejo, novih je malo, plače in pokojnine pa stagnirajo. Na drugi strani imamo veliko številih praznih stanovanj, ki čakajo na nove stanovalce. Obstaja velika potreba po alternativnih rešitvah in novih oblikah bivanja kot sta zadružništvo in bivanjske skupnosti, ki bi znižale stroške bivanja ter vzpodbujale oblikovanje skupnostih.

Prenova stavbnega bloga Tomos v Kopru

Starejši so velikokrat dodatno prizadeti, ker so izključeni iz družbe. Poleg tega zaradi slabšega zdravja potrebujejo dodatno nego, ki pa velikokrat ni dostopna. Institucionalne rešitve so premalo kakovostne saj pozabljajo na socialni vidik oskrbe. Potrebno je medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje starejših v aktivno družbo, ki bi koristilo vsem. Odličen primer tega je nizozemski dom za ostarele, kjer študenti lahko bivajo zastonj, če starejšim namenijo določeno število ur na mesec.

Tako inovativnega modela v Sloveniji še ni, a upamo, da kaj podobnega dočakamo kmalu. Imamo pa veliko drugih zanimivih in inovativnih objektov ter zunanjih ureditev, ki si jih boste lahko ogledali že kmalu.

Trenutno se zaključuje izbor projektov, ki bodo vključeni v program letošnjega festivala OHS, ki ga opravlja šestčlanska strokovna žirija v sestavi: arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik. Program letošnjega festivala OHS bo znan v mesecu marcu in bo objavljen na naši spletni strani.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS

Na festival OHS še posebej vabimo vse ljubitelje dobre arhitekture, elegantno urejenih ambientov ter skrbno oblikovanih zunanjih ureditev, da v živo izkusite odlične slovenske prostore. Ob tem vam bodo svoje vizije in izkušnje delili avtorji ter lastniki prostorov. Obisk festivala OHS je tudi idealna priložnost, da pridobite nove ideje za ureditev svojih prostorov ter izveste veliko praktičnih informacij iz prve roke o gradnji, tehnologijah in materialih s strani različnih strokovnjakov.

Se vidimo med 17. in 19. aprilom!


11. festival Odprte hiše Slovenije ponosno podpirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija SPIRIT, EKO SKLAD, Zavarovalnica TRIGLAV, Velux, Intra lighting, Baumit, Salonit, Eternit, Silvaprodukt, Arcadia, Fibran in Petrol.