Postani del ekipe OHS 2023, pridruži se nam!


K sodelovanju vabimo vse, ki jih zanimajo arhitektura, oblikovanje in delo z ljudmi. Iščemo ljudi najrazličnejših profilov, ki se želijo naučiti česa novega o grajenem okolju. Naloge prostovoljcev obsegajo komunikacijo z lastniki in arhitekti, prisotnost na cca. dveh predstavljenih projektih na festivalu in fotografiranje ogleda. Sodelovanje vam omogoča stik s stroko, ogled izvedenih projektov v živo in nadgradnjo komunikacijskih veščin. Za prostovoljce nudimo tudi kratko usposabljanje in brezplačno udeležbo na strokovni ekskurziji.


Prijavi se tukaj⬇️
https://forms.gle/1ASCx6U4VEZKE1zL9

Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.

OHS – arhitekturni ogled Žičke kartuzije

foto: Miran Kambič

V soboto, 3.12.2023 vas ob 10.30. uri vabimo na arhitekturni ogled Žičke kartuzije.

MESTA NA OGLEDU SO POLNA. V primeru sprostitve mest vas bomo o tem obvestili. Hvala za razumevanje!

 

V letu 2022 je bila pod vodstvom biroja Medprostor končana prenova velike redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v samostanu Žička kartuzija, ki predstavlja izjemno pomembno zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, arhitekturno, arheološko in prostorsko dediščino. Projekt prenove predstavlja materializiran odgovor na zapleteno in večplastno problematiko zaščite razvalin enega zgodnejših kartuzijanskih samostanov v Evropi in interpretacijo naprednih srednjeveških principov gradnje. Cerkvi je bila z namenom zaščite ostalin in možnosti organizacije dogodkov dodana pomična streha, zidovje z nujnimi posegi pa je prezentirano tako, da omogoča branje zgodovinskih plasti prostora.

“Rešitev z zložljivo streho, se konceptualno naslanja in poskuša sintetizirati in materializirati dve skrajnosti – simbolno pojavnost cerkve kot osrednjega poudarka celote in prezentacijo razvalin. Kot sintezna rešitev omogoča poleg fizične zaščite ostalin tudi njihovo programsko nadgradnjo. Značilnemu mističnemu motivu razvaljene vzdolžne cerkvene ladje zagotavlja, da kljub funkcionalni potrebi pokritega prireditvenega prostora in zaščite srednjeveških ostalin v zimskem času, ohranja danes tako prepoznaven in cenjen značaj: stik opuščenega sakralnega prostora z nebom.” (arhitekt Rok Žnidaršič)

foto: Miran Kambič

Razvalina nekdanjega izrazito asketskega sakralnega prostora ima morda prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobila z aktualno prenovo, ko je njen strop lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imela kdajkoli.

foto: Tadej Bolta

Ogled bodo vodili: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Samo Mlakar iz arhitekturnega biroja Medprostor, odgovorni konservator Matija Plevnik, ZVKDS OE Ljubljana in konstruktor elektro motornega sistema dviga strehe Klemen Špehar, vodja razvoja Maori d.o.o.

Prijave na ogled so obvezne in jih zbiramo do 1.12.2023 na povezavi TUKAJ.

Zbirno mesto: TIC, gostilna Gastuž, Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9, 3215 Loče

Znižana cena vodenega ogleda (velja samo za prijavljene obiskovalce OHS) znaša 12,00 Eur.

Vstopnice so naprodaj v TIC (gostilna Gastuž, Špitalič).

Obiskovalce prosimo, da si jih priskrbijo pred ogledom med 10. In 10.30 uro.

Voden ogled bo omogočal tudi vstop v razgledni hodnik nad prezbiterijem.

Parkiranje: na večjem makadamskem parkirišču in ob gostilni Gastuž.

Za več informacij se obrnite na info@odprtehiseslovenije

Vabljeni, da se nam pridružite!

O IZZIVIH ARHITEKTURE V PRIHODNOSTI – Zaključek 4. sezone podkasta Odprto #28

Čas v katerem živimo ne skopari niti s krizami niti s stalnimi spremembami. Krize  – podnebne, socialne, zdravstvene in družbene – se kar prekrivajo in prelivajo ena v drugo ter so med seboj neločljivo povezane, prepletene. Enoznačnih, jasnih, natančnih in pragmatičnih odgovorov na vse dileme človeške civilizacije je manj kot vprašanj.

Brez upoštevanja nastale situacije ne moremo legitimno govoriti o izzivih in vizijah našega bivanja, na kaj lahko arhitekturna stroka vpliva direktno, na kaj posredno ali iz ozadja…

Arhitektura sama sebe danes neprestano redefinira  – v svojem obsegu, smislu, pomenu in nujnosti. Zato, da danes neko arhitekturo ovrednotimo kot uspešno, jo je potrebno ovrednotiti z večih vidikov. Arhitektura je dokaj hibridna disciplina in velja za interdisciplinarno. Sekajo jo  številna različna, celo nasprotna vprašanja, ki združujejo tehnične potrebe z umetnostjo, izpostavljajo družbene skrbi in avtorske ambicije, povezujejo komercialne vrednote s političnimi.

 Navsezadnje uspeh na enem področju delovanja ni mogoč brez prave strategije na drugem. V skladu z našo splošno samopodobo, arhitekturni pogled ni omejen na zgolj potrebe načrtovanja. Arhitekturo je treba vedno meriti glede na merila trajnosti, trpežnosti in navsezadnje tudi lepote. V prizadevanje za to moramo vplesti vse sodelujoče, od strank do uporabnikov.

Ob zaključku 4.sezone podcasta ODPRTO bomo spregovorili o ključnih izzivih, ki prevevajo našo družbo in naš prostor in na katere bo arhitekturna stroka morala najti odgovore v prihodnje.

Vabimo vas, da nam prisluhnete tudi v prihodnje!

VSE ODDAJE PODKASTA ODPRTO

 

O NAJEMNIH STANOVANJSKIH ZADRUGAH z Mašo Hawlina – Podkast Odprto #27

Že od osamosvojitve je slovenska stanovanjska politika neučinkovita, nepravična in vse bolj zaskrbljujoča. Velikemu delu prebivalcev je težko ali skoraj nemogoče priti do domovanja, tako za najem kot za nakup. Na eni strani imamo študente, prekarne delavce in mlade družine, ki jim nizki ali neredni dohodki onemogočajo financiranje stanovanjskega kredita, na drugi strani pa starejše in vse tiste, ki živijo v prevelikih, nevzdrževanih ali tako ali drugače za bivanje neprimernih stanovanjih. Stanovanjki fond, ki večinoma izvira iz šestdesetih, postaja vse bolj neprimeren. 62 % stanovanj je starejših od 40 let po Poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2018.

Wohnprojekt Wien 2, foto: IŠSP Inštitut za študije stanovanj in prostora

Po podatkih letošnje raziskave Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov, Velux), vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah: 21 % Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si 8 % prebivalcev ne more privoščiti ustreznega ogrevanja, čeprav je v 78. členu Ustave Republike Sloveniji zapisano: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«.

Wohnprojekt Kohlenrutsche, foto: Studio Urbanek

»Dostopnost do primernega domovanja je temeljna človekova pravica, ki predstavlja osnovo za dostojno življenje ter predpogoj za uveljavljanje vseh drugih temeljnih pravic,« menijo na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora, katerega soustanoviteljica Maša Hawlina je naša današnja sogovornica. Sistematizacija na državni ravni je ključna za celovito in uspešno reševanje stanovanjske problematike, vendar tudi nevladne organizacije, neformalne iniciative in angažirani posamezniki lahko aktivno in pomembno soprispevajo. Šele ko bo naša družba in politika zavezana stanovanjski pravičnosti za vse prebivalce in vse regije, bomo prišli do dobrih, dostopnih stanovanjskih rešitev in novih oblik skupnosti, v katerih si bomo želeli vsi prebivati.

Stanovanjska zadruga La Borda, foto: Lacol

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Več informacij na:

ZADRUGATOR

 

O KOLEKTIVNI POZABI IN ISKANJU NOVIH POMENOV PROSTOROV z Nonument Group – Podkast Odprto #26

V 26. oddaji podkasta Odprto gostimo kolektiv Nonument Group. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujejo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je predrugačil ali izbrisal zaradi zgodovinskih, ideoloških in družbenih sprememb. Z analizami zgodovinskega konteksta, terenskimi označitvami in umetniškimi intervencijami v svojem delu prepletajo prostore preteklosti in sedanjosti, prostore vsakdana in umetnosti.

Kolektiv je sicer del mednarodnega projekta MAPS, ki združuje umetnike in raziskovalce Srednje in Vzhodne Evrope. Platformo slovenskih predstavnikov tvorijo multimedijska umetnika Neja Tomšič in Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Miloš Kosec in Nika Grabar. Leta 2021 so bili nagrajeni tudi s Plečnikovo medaljo.

Proste vaje, foto: Katja Goljat

Tukaj se nič ne more zgoditi. foto: Peter Giodani

Od nikoder do nikamor, foto: DK

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

NONUMENT

 

O NIZANJU USPEŠNIH ARHITEKTURNIH ZGODB z Aleksandrom S. Ostanom – Podkast Odprto #25

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Aleksandra S. Ostana. Je arhitekt in pedagog, od leta 2018 je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je predaval na oddelku za arhitekturo Univerze v Mariboru in na visoki šoli za uporabne umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Je tudi avtor strokovnih člankov in razprav, oblikuje razstave, vodi delavnice, žirira ter fotografira in riše.

Z Natašo Pavlin vodita Atelje Ostan Pavlin, kjer se ukvarjajo s kulturo bivanja, arhitekturnim projektiranjem in urbanizmom. Mnogo njihovih del je bilo nagrajenih doma in v tujini. Lani zgrajena kolesarska brv na Rju v občini Bohinj je bila letos nominirana za arhitekturno nagrado Constructive Alps. Hkrati je bila brv letos že nagrajena z Architizer A+Awards v kategoriji prometna infrastruktura.

Brv na Rju, foto: Miran Kambič

Drevesna hiška v mestnem gozdu, foto: arhiv biroja

Kolesarska pot Bohinj, foto: Aleksander S. Ostan

V zanimivem pogovoru smo se dotaknili njihovih projektov v Bohinju, pogovarjali smo se o njihovem razvoju, nadgrajevanju in odzivanju na širši lokalni kontekst ter o arhitekturi, ki omogoča neprecenljivo doživetje prostora.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

ATELJE OSTAN PAVLIN

 

O ZDRAVEM BIVANJU z Nežo Močnik – Podkast Odprto #24

V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitektko Nežo Močnik. V podjetju Velux se ukvarja s kakovostjo bivanja v notranjih prostorih, kar se v pretežni meri navezuje na osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo in kakovostjo zraka. Pogovarjali smo se o vplivu grajenega prostora na naše zdravje in počutje ter o drugih parametrih, ki vplivajo na kakovost življenja v stavbah.

Čas in prostore, v katerih živimo, je poleg okoljskih in družbenih kriz nedvomno zelo močno zaznamovalo obdobje pandemije. Pandemija nas je kot celotno civilizacijo presenetila in nas zalotila popolnoma nepripravljene. Po dveletni izkušnji z njo smo ob prihajajoči zimski sezoni lahko nekoliko bolj optimistični. Vsekakor pa ne moremo mimo vseh odprtih spoznanj in vprašanj, ki jih je pandemija sprožila v družbi, med ljudmi, v prostoru…

V času pandemije je bil prav prostor izolacije tisti, ki je lahko služil kot najučinkovitejše orožje v boju zoper bolezen. Prostor okoli nas se zdaj posledično spreminja, tako javni, poslovni, kot tudi prostor naših zasebnih stanovanj in hiš. Vrednote kot so varnost, zagotavljanje zdravja in dobrega počutja stopajo v ospredje tako na področju urbanističnega načrtovanja, arhitekture javnih stavb in naših stanovanj.

Parametri zdravega bivanja so danes že zelo dobro raziskani, merjeni in ocenjeni. Že sedmo leto zapored je na voljo tudi Barometer zdravih domov (Healthy Homes Barometer).  To je serija vseevropskih poročil, namenjenih raziskovanju povezave med bivalnimi pogoji in ​​zdravjem.

Stanje slovenskih stavb

Od leta 2015 pri raziskavi Barometer zdravih domo sodelujejo akreditirani raziskovalni partnerji, ki proučujejo stanje stanovanjskih stavb v Evropi. V letošnjem letu pozornost namenjajo stavbam, v katerih živimo in delamo, ter razkrivajo nujno potrebo po prenovi. Nevarnosti, povezane s klimo v zaprtih prostorih, kot sta vlaga in plesen, prekomeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe, so prepogosta težava ljudi v Sloveniji. Pravzaprav je več kot ena oseba od treh v Sloveniji izpostavljena vsaj eni od teh nevarnosti.

21% ljudi živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, s stenami, tlemi ali temelji, v katerih se nabira vlaga ali z okenskimi okvirji ali tlemi, ki gnijejo. To lahko vodi v astmo in težave z dihali.

15% ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali hrupu z ulice, kar lahko vodi v zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami in težavami s spanjem.

8% ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma, kar lahko povzroči srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. 

4% ljudi meni, da je njihov dom pretemen, kar lahko vodi v depresijo in težave s spanjem.

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

 

POTOVANJE PO PROJEKTIH BIROJA MARASOVIC ARHITEKTI z Igorjem Marasovićem – Podkast Odprto #23

Marasovic arhitekti so arhitekturni biro, ki deluje na področju urbanizma, gradbenega projektiranja, prenov in notranje opreme. Našo pozornost so sprva vzbudili s prenovami stanovanj, s svojo subtilnostjo za materiale in občutkom za oblikovanje, zaokroženo z domišljeno funkcionalnostjo. Zase pravijo: »Vsak projekt je edinstvena in logična materializacija značilnosti gradbišča, potreb naročnika in arhitekturnega jezika našega studia.«

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Igorja Marasovića, ki skupaj z Gajo brulc vodi biro. Pogovarjali smo se o različnih projektih, med drugim o izzivih snovanja Muzejskega trga, o prehajanju med merili v arhitekturi in prednostih dobrega poznavanja Kopra, kjer večinoma delujejo.

 

Muzejski trg, foto: Jaka Ivančič

Stanovanje M8, foto: Blaž Škorjanc

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Marasovic arhitekti, foto: Jaka Ivančič

MARASOVIC ARHITEKTI

 

O ARHITEKTURNI PRAKSI RASTOČEGA KOLEKTIVA OD-DO ARHITEKTURA z Alešem Žmavcem – Podkast Odprto #22

Tokrat v podkastu Odprto gostimo Aleša Žmavca, ki je skupaj z  Maticem Škarabotom vodilna sila v biroju Od-do arhitektura.

Sodelovanje dveh mladih arhitektov se je začelo že na fakulteti. Uspešno snovanje študijskih projektov in natečajev se je po končanem študiju in delu v slovenskih birojih zgolj nadaljevalo in povezalo pod skupnim imenom Od-do arhitektura. Biro se v svojih dosedanjih projektih osredotoča predvsem na arhitekturno projektiranje od mostov do stanovanjskih hiš, prenov in oblikovanja notranje opreme.

Ureditev avle knjižnice Otona Župančiča, Od-do arhitektura, foto: Od-do arhitektura

O svojem delu pravijo, da poteka: »po načelu dopolnjevanja naročnikovih izhodišč z njihovimi koncepti, kar se odraža v unikantih in uporabniku prilagojenih rešitvah. Vsak projekt je plod ustvarjalnega premisleka, raziskovanja temeljnih arhitekturnih tem in prostorskega konteksta. Je rezultat sodelovanja ekipe arhitektov, oblikovalcev, inženirjev, obrtnikov in nenazadnje tudi njihovih naročnikov.«
Danes od-do arhitektura združuje rastoč kolektiv arhitektov.

Vrtec Pedenjped – Enota Učenjak, Od-do arhitektura, Navor d.o.o., Vesna Draksler, foto: Ana Skobe

Pogovarjali smo se o projektu prenove Vrtca Pedenjped – Enota Učenjak, za katerega so skupaj s sodelavci (Denis Rovan, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligič ter Aleš Žmavc in Matic Škarabot) prejeli zlati svinčnik za odlično izvedbo ZAPS, njihovih inovativnih pristopih k snovanju in prezentaciji projektov ter izzivih projektiranja v prihodnosti.

Plezalski podvig na vrh dimnika Termoelektrarne Trbovlje

Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

OD-DO ARHITEKTURA

 

ZNANI SO DOBITNIKI NAGRAD OHS AWARD 2022!

V torek, 7.6.2022 je potekal zaključni dogodek festivala Odprte hiše Slovenije in podelitev nagrad OHS AWARD 2022. Poleg ogledov v živo na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, je letos najširša javnost zopet lahko glasovala za svoje najljubše projekte preteklega festivala. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.

Med skoraj 60 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost v kategoriji javnih objektov za najboljša izbrala Knjižnico Damirja Feigla – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici (avtorji: Waltritsch A+U  I  Architetti Urbanisti), ki se nahaja v Fabianijevem Trgovskem domu, ki je nekoč že predstavljal središče goriške slovenske skupnosti in njene raznolike dejavnosti. Knjižnica je oblikovana kot dinamična pot po večih etažah in prostorih za različne potrebe – od stimulacije dialoga ob vhodu do bolj klasičnih študijskih prostorov zgoraj. Medetaža ob vhodu vključuje tudi krožni element, ki izpostavlja povezavo z vogalno kupolo na strehi. Ta iz urbanističnega vidika naznanja prisotnost palače na glavni mestni ulici.

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Nagrado v kategoriji javnih objektov je prejel tudi projekt Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija (avtorji: Projekt d.d.). Projekt prenove notranjosti je vodila glavna ideja – jasno predstaviti prvotne kakovostne strukture, ločeno od dodanih novih struktur. Po obnovi zunanjega ovoja in rekonstrukciji notranjosti so se oblikovali novi prostori: vinoteka, glavna vstopna točka, viteška dvorana in muzej.

Grad Štanjel, Projekt d.d., foto: Ana Rojc

Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija, Projekt d.d., foto: arhiv biroja

V kategoriji zasebnih objektov sta nagrado prejeli dve enostanovanjski hiši. Hiša MM (avtorji: a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila pred prenovo ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi. Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen.

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Nagrado OHS AWARD je prejela tudi Enostanovanjska stavba Polica (avtor: ARHI-TURA, Bojan Mrežar), ki predstavlja primer sodobne družinske hiše. Lokalno izbran les smreke in jelke ter glineni ometi v notranjosti dajejo objektu dodatno trajnostno vrednost.

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo!

 


Odprte hiše Slovenije so arhitekturna platforma za razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju in spodbujanje trajnostnega načrtovanja prostora. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično slovensko arhitekturo.

Ogledi stavb na vsakoletnem festivalu ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo bolj prijazne do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti. Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero so organizatorji želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. Naslednji festival bo aprila 2023.