PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE ODPRTO

Publikacija ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi obravnava fenomen festivala Odprte hiše Slovenije in preizprašuje vlogo sodobne arhitekture.

 

Predstavitev je potekala v okviru 35. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Gostje diskusije so bile Nika Grabar (urednica, Fakulteta za arhitekturo), Lenka Kavčič (urednica, Odprte hiše Slovenije) in Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Pogovor je moderiral Peter Karba.

“Odprte hiše odpirajo polje dialoga, prostor za refleksijo in spodbujajo k aktivnemu raziskovanju. Vabijo vsakogar, da vstopi.” Lenka Kavčič      

izzid-publikacije-odprto-dialogi-o-sodobni-arhitekturi-2

“Kako misliti sodobnost arhitekture v njeni zgodovinskosti, na kakšen način se soočati z grajenim, da bi to v naslednjem koraku odpiralo vrata prihodnosti skozi dosežke neposredne preteklosti?” Nika Grabar  

Knjiga je nastala v sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in festivalom Odprte hiše Slovenije. Publikacijo sta finančno podprli in založili Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Afront, zavod za prostorsko inovativnost, v sozaložništvu z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Celoten pogovor si lahko ogledate na našem youtube kanalu: povezava

FESTIVAL OHS JE PRESTAVLJEN

Dragi prijatelji in obiskovalci festivala Odprte hiše Slovenije!

Zaradi trenutnih razmer v zvezi z virusom COVID-19 smo se odločili, da festival prestavimo. Želimo si, da festival poteka v sproščenem in predvsem zdravem vzdušju. Dogodek bo predvidoma potekal od 29. 5. do 31. 5. 2020. Stanje in priporočila podrobno spremljamo, zato vas bomo o vsakršni spremembi  in morebitnem daljšem zamiku obveščali sproti. 

Odprte hiše temeljijo na približevanju arhitekture najširši javnosti in omogočajo pristno izkušnjo v prostoru. Mesta predstavljajo temeljno dobrino, ki nam omogoča družbeno udejstvovanje, srečevanja in spontane interakcije, kar predstavlja temelj družbenega življenja. To je v zdajšnjih razmerah okrnjeno, vendar ne dvomimo, da se bomo kmalu lahko zopet srečali kot prebivalci, sosedi in raziskovalci arhitekture.

V tem času vas vabimo, da obiščete našo spletno stran in nas spremljate na družbenih omrežjih, mi pa se bomo potrudili, da vam predstavimo čim več zanimivih vsebin.

Ostanite zdravi in nudite podporo ljudem okrog sebe. Ko se mesta in stavbe ponovno odprejo, pa bomo z vami!

Ekipa OHS

POROČILO STROKOVNE ŽIRIJE 11. FESTIVALA OHS

Med 10. in 14. februarjem 2020 je šestčlanska strokovna žirija ocenjevala projekte, ki so se prijavili na razpis Odprtih hiš Slovenije za sodelovanje na letošnjem festivalu OHS.

Razpis za prijavo projektov na 11. festival Odprte hiše Slovenije je potekal med 14. oktobrom 2019 ter 20. januarjem 2020. Na razpis se je prijavilo 93 najrazličnejših objektov in zunanjih ureditev, katere je prispevalo več kot 70 različnih avtorjev oz. avtorskih skupin.

Obseg prijavljenih projektov je bil tokrat izjemno pester. Največ je stanovanjskih objektov, kjer najdemo tako novogradnje enodružinskih hiš kot prenove stanovanj in hiš. Med prijavljenimi projekti so tudi novogradnje in prenove večstanovanjskih objektov. Tako najmanjši stanovanjski projekt obsega vsega le 31 m2, največji pa nekaj tisoč m2.

Stanovanje 31m2_avtor Studio Aino_foto Studio Aino_Stanovanjski soseska Luwigana_avtor API arhitekti_foto GH holding
Stanovanje 31m2 (avtor in foto: Studio Aino) ter stanovanjska soseska Luwigana (avtor: API arhitekti; foto: arhiv GH holding)

Med prijavljenimi novogradnjami enodružinskih hiš je večina energetsko učinkovitih objektov, kar kaže na dobro ozaveščenost o trajnostni gradnji in visokem standardu zasebnih gradenj. Pri prenovah hiš je nekaj primerov historičnih prenov, ki ohranjajo kulturno-spomeniško vrednost objektov. Pri prenovah stanovanj pa opažamo pestrost stilov in idej, ki izražajo različne poglede na oblikovanje notranjih prostorov.

Prenova Vrbanove domačije (avtor: GEA consulting; foto: arhiv ZVKDS)

Naslednja večja skupina prijavljenih objektov so javne stavbe. Programsko so ti projekti zelo pestri, saj obsegajo vrtec, knjižnico, telovadnico, šolo, konservatorij, festivalno dvorano, paviljon za predstavitev arheologije, džamijo, atletsko dvorano ipd. Posebnost teh objektov leži v inovativnih konstrukcijah, saj je nekaj od njih grajenih v lesu enega pa pokriva kar napihljiva struktura.

Velodrom in atletska dvorana (avtor in foto: AIR arhitekti)

Med prijavljenimi projekti najdemo tudi nekatere nastanitvene, gostinske in turistične prostore, kar kaže na nadaljevanje trenda razvoja Slovenije kot izjemno zanimive turistične destinacije. Pri tem izstopa določena mera butičnosti in oblikovanja v sožitju z naravo.

Apartmajsko naselje Podbreg (avtor: Abiro; foto: Miran Kambič)

Zanimivi so tudi prijavljeni poslovni prostori, ki kažejo na vedno bolj prisotno kakovostno oblikovanje prostorov za delo, ki smo ga priča na minulih festivalih OHS. Pri tem še posebej izstopajo nekatere prenove z drznimi ali inovativnimi rešitvami, medtem ko je programsko zanesljivo najbolj zanimiva tovarna robotov.

Nomago pisarniška krajina (avtor: MCA – Miha Čebulj Arhitekti; foto Miran Kambič)

Najmanj prijav smo dobili za zunanje ureditve, kjer najdemo parkove, prenove trgov, igrišče in učilnico na prostem ter tržnice. Za večino teh je značilno, da iščejo povezavo z obstoječim in se v okolico vklapljajo na neinvaziven način. Najdemo pa tudi primere, kjer je jasno vidno, da so si avtorji dovolili veliko mero ustvarjalnosti.

Že tradicionalno se največ prijavljenih projektov nahaja v Osrednjeslovenski regiji, sledi ji pa Gorenjska. Za razliko od prejšnjih let so projekti locirani po vsej državi, kar nas izjemno veseli, saj to pomeni, da gradnja, prenova in obnova objektov po dolgih letih ni več skoncentrirana v osrednji Sloveniji. Prav tako je razveseljiv podatek, da je letos višji odstotek prijavljenih novogradenj kot pa prejšnja leta, kar kaže na povečano gradbeno aktivnost v slovenskem prostoru.

Posebnost letošnjih prijav je tudi to, da se med avtorji pojavlja nekaj arhitektov iz držav bivše Jugoslavije, ki so se začeli udejstvovati v našem prostoru. Zanimivo bo videti, kako se bo v naslednjih letih njihovo delo vklapljajo in povezavalo z dokaj za tujce zaprtim arhitekturnim oblikovanjem v naši državi.

Žiriranje prijavljenih projektov je potekalo med 10. in 14. februarjem 2020. Šestčlanska žirija v sestavi arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik, je temeljito pregledala vsak projekt in na podlagi kriterijev, ki so obsegali med drugim kakovost, trajnost, družbeni pomen, inovativnost, funkcionalnost, estetiko, izbrala projekte, ki so se uvrstili v program festivala Odprte hiše Slovenije.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS (iz leve proti desni): Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik ter Anja Planišček.

Med 93 prijavljenimi projekti je žirija izločila 13 projektov, ki niso ustrezali minimalnim kriterijem. Vseh ostalih 80 projektov se je tako uvrstilo v program letošnjega festivala OHS, kjer bodo skupaj z nekaterimi objekti in zunanjimi ureditvami, ki se se v program festivala OHS uvrstile že v prejšnjih letih, odprli svoja vrata javnosti.

Strokovna žirija je izpostavila, da so bili letošnji prijavljeni projekti “kakovostni in celoviti” ter odraz “prostorsko oblikovalskih posegov in družbeno-kulturnih trendov, ki se jih opaža v Sloveniji”. Dodatno je izpostavila dobre primere “kakovostnih prenov starih domačij, ki nakazujejo potencial oživitve slovenskega podeželja” ter napredek pri “oblikovanju delovnih prostorov zaradi širjenja zavesti o pomembnosti kakovostnih delovnih mestih in reprezentančnih prostorov”.

Celoten program letošnjega festivala OHS bo objavljen konec meseca marca, festival pa bo potekal od 17. do 19. aprila 2020.

Vabljeni, da začutite odlično slovensko arhitekturo!

11. festival OHS – ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE

Letošnji festival OHS, že 11. po vrsti, bo potekal med 29. in 31. majem 2020. Na brezplačnem festivalu boste lahko ponovno izkusili najbolj zanimive, kakovostne in atraktivne prostore, objekte ter zunanje ureditve, ki so v slovenskem prostoru nastali v zadnjih letih.

Poleg tega bomo ponovno odprli nekatere starejše objekte, ki so na festivalih OHS že sodelovali v preteklosti, a so zaradi kakovostnega oblikovanja brezčasni in vredni ponovnega obiska.

Tema letošnjega festivala “ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE” odseva prehod v novo desetletje, ki smo ga začeli z letom 2020. Z izborom teme želimo vzbuditi razmišljanje in diskusijo o tem, kako bomo bivali v prihodnost ter kakšen prostor bomo zapustili našim zanamcem. Vas, dragi obiskovalci, pa vabimo, da s temi vprašanji vstopite v letošnje objekte in skušajte odgovore poiskati skozi jezik oblikovanja.

Ob tem bi izpostavili nekatere aktualne teme, ki vzpodbujajo kreativnost prostorskih oblikovalcev ter oblikujejo temelje za arhitekturo prihodnosti. V prvi vrsti je to vprašanje trajnostne porabe energije, ki vpliva tako na zasnovo samih objektov kot gradnjo. Vprašanje postaja vedno bolj akutno, saj nas podnebne spremembe silijo k hitrim odločitvam. In čeprav je razvoj gradbene tehnologije skozi nizkoenergijske, pasivne in aktivne objekte naredil izjemen preskok, je pot do prave trajnosti še dolga, saj je za gradnjo stavb še vedno potrebno ogromno virov.

Vzorčna aktivna hiša Lumar

Cilj je, da potrebo po virih in tudi samo energijo, da te vire pridobimo, zmanjšamo kolikor se da. Recikliranje in ponovna uporaba sta postali že samoumevni, ni pa tako samoumevno razmišljati o celotnem življenskem ciklu stavb in kako jih na koncu najbolje razgraditi ter o principih krožnega gospodarstva v gradnji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na neoporečnost materialov, ki ne smejo imeti negativnih učinkov tako na ljudi kot na okolje.

Trajnostna gradnja se navezuje tudi na naslednjo aktualno temo – prenova kot vodilna arhitekturna produkcija prihodnjih let. Dejstvo je, da je stavbnega fonda ogromno in za novega ni niti potrebe. Je pa stari stavbni fond potreben celovite prenove. Od statične, energetske, funkcionalne, pa vse do tehnološke. Pri tem nastane mnogo odprtih vprašanj. Kaj ohraniti in kaj podreti? Bo potrebna prenova izkazila izgled izvorne zasnove? Je prenova sploh smiselna ali je lažje in tudi ugodneje stavbe podreti in zgraditi nove?

Vrbanova domačija

Situacijo otežuje hiter razvoj trendov in tehnologije. Nekoč smo si lahko brez večjih težav predstavljali, da bo lahko specifičen prostor služil svojemu namenu naslednjih 50 let, danes je to praktično nemogoče. Morda lahko to rečemo za 5 ali pa celo 10 let. Kako prenoviti prostore, ki so bili oblikovani za specifičen namen, da bodo fleksibilni in služili različnim rabam, ne da bi jih popolnoma spremenili? Temu bosta morala slediti tudi avtorsko pravo ter prostorska zakonodaja, ki potrebujeta več svobode za sledenje hitrega tempa, ki smo mu priča.

Prehitro se v kočljivih situacijah znajdejo mladi in starejši, ki si težko poiščejo primeren dom. Cene nepremičnin rastejo, novih je malo, plače in pokojnine pa stagnirajo. Na drugi strani imamo veliko številih praznih stanovanj, ki čakajo na nove stanovalce. Obstaja velika potreba po alternativnih rešitvah in novih oblikah bivanja kot sta zadružništvo in bivanjske skupnosti, ki bi znižale stroške bivanja ter vzpodbujale oblikovanje skupnostih.

Prenova stavbnega bloga Tomos v Kopru

Starejši so velikokrat dodatno prizadeti, ker so izključeni iz družbe. Poleg tega zaradi slabšega zdravja potrebujejo dodatno nego, ki pa velikokrat ni dostopna. Institucionalne rešitve so premalo kakovostne saj pozabljajo na socialni vidik oskrbe. Potrebno je medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje starejših v aktivno družbo, ki bi koristilo vsem. Odličen primer tega je nizozemski dom za ostarele, kjer študenti lahko bivajo zastonj, če starejšim namenijo določeno število ur na mesec.

Tako inovativnega modela v Sloveniji še ni, a upamo, da kaj podobnega dočakamo kmalu. Imamo pa veliko drugih zanimivih in inovativnih objektov ter zunanjih ureditev, ki si jih boste lahko ogledali že kmalu.

Trenutno se zaključuje izbor projektov, ki bodo vključeni v program letošnjega festivala OHS, ki ga opravlja šestčlanska strokovna žirija v sestavi: arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik. Program letošnjega festivala OHS bo znan v mesecu marcu in bo objavljen na naši spletni strani.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS

Na festival OHS še posebej vabimo vse ljubitelje dobre arhitekture, elegantno urejenih ambientov ter skrbno oblikovanih zunanjih ureditev, da v živo izkusite odlične slovenske prostore. Ob tem vam bodo svoje vizije in izkušnje delili avtorji ter lastniki prostorov. Obisk festivala OHS je tudi idealna priložnost, da pridobite nove ideje za ureditev svojih prostorov ter izveste veliko praktičnih informacij iz prve roke o gradnji, tehnologijah in materialih s strani različnih strokovnjakov.

Se vidimo med 17. in 19. aprilom!


11. festival Odprte hiše Slovenije ponosno podpirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija SPIRIT, EKO SKLAD, Zavarovalnica TRIGLAV, Velux, Intra lighting, Baumit, Salonit, Eternit, Silvaprodukt, Arcadia, Fibran in Petrol.

zirija-festival-ohs-2020

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2020

Objekte, ki so vsako leto uvrščeni v program festivala Odprte hiše Slovenije, vsakič izbere druga strokovna žirija. Za letošnji festival, ki bo potekal med 17. in 19. aprilom 2020, bodo presežke slovenske arhitekture izbirali Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik in Anja Planišček.

zirija-festival-ohs-2020

Naloga strokovne žirije je izluščiti objekte in zunanje ureditve, ki izstopajo iz povprečja in predstavljajo odlično slovensko arhitekturo. Pri svojem delu žirija upošteva več kriterijev, med njimi so umetniška vrednost, likovna izraznost, funkcionalnost in uporabnost, trajnost, tehnologija, družbeni pomen, odnos do obstoječega prostora ter še mnogi drugi.

Letošnja 6-članska žirija je sestavljena iz 5 članov, ki delujejo na področju urejanja prostora in enem članu festivala OHS. Člani oz. članice strokovne žirije 11. festivala OHS so:

Dr. Jure Kotnik, arhitekt

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Jure-Kotnik

Jure Kotnik, arhitekt in urednik, je avtor več odmevnih arhitekturnih projektov, kot so kontejnerski vikend 2+, mobilni svetilnik v Parizu, trgovine Frau Gerolds Garten v Zurichu, Športni vrtec v Minsku ali Odprti vrtec Šmartno. Je avtor več strokovnih člankov in knjig, med njimi prve knjige s področja kontejnerske arhitekture, za katero je leta 2009 prejel Plečnikovo medaljo.

Od leta 2011 deluje kot svetovalec za arhitekturo pri Svetovni banki in Razvojni banki Sveta Evrope (CEB). Leta 2012 je kot gostujoči profesor predaval na Ecole Speciale d’Architecture v Parizu. V letu 2017 je bil nagrajen z zlato medaljo bienala v Minsku, v letu 2018 pa z nagrado Europe 40 Under 40 – nagrado za najbolj inovativne mlade arhitekte in oblikovalce v Evropi.

Alenka Korenjak, arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Alenka-Korenjak

Alenka Korenjak je po diplomskem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani nadaljevala z delom v arhitekturnih pisarnah Henke Schreieck in PPAG na Dunaju. Že med delom v tujini je v Ljubljani soustanovila skupino prostoRož (2004), kjer deluje kot vodja projektov. Je tudi soustanoviteljica in projektantka v arhitekturnem biroju Kombinat arhitekti (2008).

Njena pot se giblje med arhitekturo, urbanizmom in urbanimi politikami, od dela na terenu s prebivalci, projektiranja, raziskovanja, zagovorništva do svetovanja občinam. Pri svojem delu išče in vzpostavlja kreativne prakse, ki povezujejo arhitekturo, potrebe in želje prebivalcev ter strategije odločevalcev.

Verjame v arhitekturo, ki dviguje kakovost življenja, je prijazna do okolja, izboljšuje prostor in služi javnemu interesu. Trenutno je predsednica Regijskega odbora Ljubljana pri ZAPS in članica fokusne skupine za javni prostor v projektu Ljubljana – Evropska prestolnica kulture 2025.

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Matjaz-Ursic

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič je zaposlen na Univerzi v Ljubljani. V prvi vrsti se ukvarja z raziskovanjem procesov družbeno-kulturne preobrazbe mest in sodobnih urbanih fenomenov v kontekstu procesov globalizacije. Predava na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za arhitekturo, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Biotehnični fakulteti in Visoki šoli za dizajn. Trenutno se še posebej posveča komparativnim študijam prostorskih in okoljskih sprememb v Vzhodni Aziji in Evropi.

Kot raziskovalec in predavatelj je deloval na vrsti vzhodno-azijskih univerz (Tokyo Metropolitan University, University of Seoul, Soongsil University, Kwangwoon University, National Cheng Kung University itd.) in je vključen v vrsto mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, ki se ukvarjajo z revitalizacijo in spreminjanjem vloge mestnih središč (npr. UEL – Urban Education Live – program Smart Urban Futures ERA-NET, ERDF; GETM3 – Global Talent Management – program H2020, RISE; NRF Joint Research Program South Korea – EU itd.).

Sodeluje tudi v uredniških odborih znanstvenih tujih revij in je avtor vrste publikacij s področja urbane sociologije. Med drugim je avtor knjige: “Urbani prostori potrošnje” (2003) v kateri obarvava sodobne procese preobrazbe mest in raziskuje funkcionalne možnosti nadaljnjega razvoja (revitalizacije) občutljivih mestnih območij.

Kot soavtor v knjigi: “Protiurbanost kot način življenja” (2007) obravnava širše družbenorazvojne dejavnike, ki določajo vsakdanji življenjski utrip slovenskih mest. Prav tako je soavtor dela: “Kreativna urbana regeneracija”, v kateri so analizirani kulturni in kreativni potenciali Ljubljane in Ljubljanske regije.

Darja Matjašec, krajinska arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Darja-Matjasec

Darja Matjašec je diplomirala na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo v Ljubljani. 15 let je delovala na oddelku za krajinsko arhitekturo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, v zadnjih letih kot vodja oddelka; v tem času je tudi bila več let dopolnilno zaposlena na Regionalni razvojni agenciji Mura, kjer je pokrivala področje regionalnega prostorskega načrtovanja.

V praksi je izdelala več kot sto nalog s področja strateškega prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in projektiranja. Od leta 2012 je kot docent redno zaposlena na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo kot docent za področje krajinskega oblikovanja. Samostojno predava in vodi studia v zadnjih letnikih na obeh stopnjah študija.

Od leta 2006 je v različnih vlogah aktivna na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (članica Upravnega odbora, komisarka za natečaje, članica Skupščine …). Delovala je kot predsednica urbanističnega sveta, neodvisnega strokovnega posvetovalnega telesa župana Škofje Loke ter je aktivna članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V letih 2006-2012 je delovala kot komisarka za javne natečaje pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer je organizirala približno 100 javnih natečajev, od tega nekaj mednarodnih.

Pred tem je kot natečajnica na javnih natečajih prejela številne nagrade in priznanja, nominirana pa je bila tudi za Plečnikovo medaljo, Fabianijevo nagrado in evropsko urbanistično nagrado ECTP. V zadnjih letih se ponovno aktivno udeležuje natečajev in na njih prejema nagrade. Svoje bogate natečajne izkušnje deli tudi s študenti kot mentorica. Študente v okviru rednih študijskih obveznosti mentorira na prestižnih mednarodnih študentskih natečajih, kjer dosegajo najvišje uvrstitve.

Matic Brdnik, arhitekt, član festivala Odprte hiše Slovenije

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Matic-Brdnik

Matic Brdnik je študiral arhitekturo na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in trajnostno urbanistično oblikovanje na Univerzi v Lihtenštajnu. Leta 2013 je bil član organizacijske ekipe mednarodnega poletnega tabora študentov arhitekture EASA, kjer je med drugim nastal paviljon na Grajskem trgu v Žužemberku.

Paviljon je zasnovan pa načelih participatornega oblikovanja in je bil leta 2015 nagrajen s Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kasneje je soustanovil in vodil neformalno skupino mladih (krajinskih) arhitektov Arhitekturni nasvet, ki je po celotni državi organizirala brezplačne prostorske svetovalnice.

Od leta 2017 se ukvarja s poslovnim razvojem in trženjem na področju arhitekture in prostora. Sodeluje z manjšimi domačimi in tujimi arhitekturnimi biroji ter organizacijimi na področju urejanja prostora. Pri tem se osredotoča na identificiranje in komuniciranje vrednosti arhitekturnega oblikovanja. Od leta 2019 sodeluje tudi z Odprtimi hišami Slovenije, kjer skrbi za odnose z mediji, vsebino na spletnem portalu, e-poštni novičnik ter promocijo preko družbenih omrežij.

Izr. Prof. mag. Anja Planišček, arhitektka

strokovna-zirija-11-festival-ohs_Anja-Planiscek

Anja Planišček je arhitektka. Diplomirala je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in nadaljevala študij na Architectural Association School of Architecture v Londonu. Zaposlena je kot izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Deluje je na pedagoškem, projektivnem, publicističnem in razvojno-humanitarnem področju.

V delu se osredotoča na družbene probleme kot so nedostopnost stanovanj, izobraževanja in revščina. S skupinami študentov Fakultete za arhitekturo gradi šole v revnih predelih Afrike, kot sodelavka Zadruge Zadrugator pa si prizadeva za uvedbo stanovanjskega zadružništva v Sloveniji.

S kolegi je osnovala Zavod Trajekt, katerega projekti so naravnani k širjenju znanja o arhitekturi v Sloveniji. Za delo je prejela več strokovnih priznanj kot so Plečnikove medalje, Zlata ptica, Zlata svinčnika in častno članstvo ZAPS.

prijava projektov na festival OHS 2020

PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVO PROJEKTOV NA FESTIVAL OHS 2020

Razpis za prejemanje predlogov objektov in zunanjih ureditev, ki bodo med 17. in 19. aprilom 2020 predstavljeni v okviru 11. festivala Odprte hiše Slovenije, je podaljšan do 20. januarja 2020.

prijava projektov na festival OHS 2020

Predloge projektov je možno oddati do vključno 20. januarja 2020 preko spletne prijavnice. Med vsemi prijavljenimi bo strokovna žirija izbrala okoli 100 objektov in zunanjih ureditev, ki bodo vključeni v program 11. festivala OHS.

Več informacij o prijavi predlogov, izboru projektov ter poteku festivala OHS najdete na sledečih straneh:

Vabljeni k prijavi novih, zanimivih in drznih projektov!

Dopis za lastnike_prijava objektov festival OHS 2020
izzid publikacije Odprto

IZŠLA JE PUBLIKACIJA ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi

Publikacija ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi obravnava fenomen festivala Odprte hiše Slovenije in preizprašuje njegov pomen za slovenski prostor v sodobnem času. 

izzid publikacije Odprto

Kako se razumeta arhitektura in sodobni čas? Kot vemo, postajajo stavbe vedno bolj zaprte in nedostopne, saj jih lahko gledamo le od zunaj. Hkrati pa je arhitektura vedno bolj prisotna v obliki fotografij v revijah in na spletnih straneh, pri čemer večine objektov ne moremo izkusiti v živo. Kako torej razmišljati o arhitekturi, da bi lahko bile izkušnje odprte za prihodnost?

Knjiga ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi kritično prepleta različne perspektive in poglede na prostor, da bi naredila vidne vezi, ki jih z različnih koncev plete ustvarjalna arhitekturna misel.

Osrednja tema publikacije je kritični premislek o sodobni slovenski arhitekturi in odpiranju prostora za vključevanje različnih perspektiv. Dialog med tistimi, ki arhitekturni prostor uporabljajo, in tistimi, ki ga oblikujejo, je nenazadnje ključnega pomena.

Vodilna misel, ki jo publikacija zasleduje, je namreč vprašanje, na kakšen način se soočati z grajenim, da bi lahko oblikovali misel o sodobni arhitekturi in jo razumeli kot odpiranje možnosti za človeški način prebivanja. Da bi bilo to mogoče, je ključnega pomena omogočati dostop do arhitekture, saj brez uporabnikov arhitekturne izkušnje preprosto ni.

izzid-publikacije-odprto-dialogi-o-sodobni-arhitekturi-2

Knjiga je nastala v sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in festivalom Odprte hiše Slovenije. Publikacijo sta finančno podprli in založili Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Afront, zavod za prostorsko inovativnost, v sozaložništvu z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE ODPRTO

Predstavitev publikacije ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi bo v petek, 29. novembra 2019, ob 17. uri v Cankarjevem domu (dvorana M3,4) v okviru 35. slovenskega knjižnega sejma. 

Na predstavitvi bodo govorili Nika Grabar (urednica, Fakulteta za arhitekturo), Lenka Kavčič (urednica, Odprte hiše Slovenije) in Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Diskusijo bo moderiral Peter Karba.

Več informacij o dogodku najdete TUKAJ.

razpis program OHS 2020_vabilo prijava projektov 1

IŠČEMO PROJEKTE ZA 11. FESTIVAL OHS

Odprt je razpis za predloge objektov in zunanjih ureditev, ki bodo med 17. in 19. aprilom 2020 predstavljeni v okviru 11. festivala Odprte hiše Slovenije.

razpis program OHS 2020_vabilo prijava projektov 1

Predloge projektov je možno oddati do 20. decembra 2019 preko spletne prijavnice. Med prijavljenimi bo strokovna žirija izbrala okoli 100 objektov in zunanjih ureditev, ki bodo vključeni v program 11. festivala OHS.

Več informacij o prijavi predlogov, izboru projektov ter poteku festivala OHS najdete na sledečih straneh:

Vabljeni k oddaji novih, zanimivih in drznih projektov!

vabilo oddaja predlogov festival OHS razpis program

PLEČNIKOVA NAGRADA 2019 – ZRCALO DOMAČI ARHITEKTURNI PRODUKCIJI

V ponedeljek, 14. aprila 2019, je v Narodni galeriji potekala 46. podelitev Plečnikovih odličij – najprestižnejših nagrad na področju arhitekture v Sloveniji. Med 30 prispelimi predlogi je strokovna žirija izbrala in podelila 1 Plečnikovo nagrado, 4 medalje ter 1 študentsko priznanje.

Zbrane je uvodoma nagovoril Andrej Hrausky, ki je poudaril, da je pokojni Edvard Ravnikar videl Plečnikova nagrado kot zrcalo produkciji ljubljanske šole za arhitekturo. Ta ideja je še posebej pomembna v letošnjem letu, ko ljubljanska univerza praznuje svojo 100. obletnico obstoja, saj se tiče nacionalne arhitekturne identitete.

Ne smemo pozabiti, da je že ob nastanku prve slovenske univerze obstajala Tehnična fakulteta, ki je vključevala oddelek za arhitekturo. Kasneje se je na pobudo Jožeta Plečnika, ki je vztrajno zagovarjal, da potrebujemo lastno šolo za arhitekturo, formirala ljubljanska šola za arhitekturo. Skozi vrata te šole je v svet vstopila večina slovenskih arhitektov, ki so ustvarili novo identiteto prostora (‘nov svet’) kot jo poznamo danes.

Po 100 letih nacionalne arhitekture je jasno, da je zrcalo še kako potrebno. Predvsem zaradi potrošniškega in kapitalističnega duha v današnjem času, v katerem arhitekti težko ustvarjamo ‘novi svet’, saj se moramo posvetiti ustvarjanju profita za investitorje. Seveda je profit pomemben, a je povsem enako pomemben kot so prostor, kultura, identiteta in okolje. Zato letošnji Plečnikovi nagrajenci odsevajo prav te vrline.

Strokovna žirija v sestavi Tomaž Krištof, u.d.i.a (predsednik žirije), mag. Janez Lajovic, u.d.i.a., Vesna Vozlič Košir, u.d.i.a., izr. prof. mag. Boštjan Vuga, u.d.i.a., grad. dip. (AA) ter Zaš Brezar, u.d.i.k.a. je podelila naslednja odličja.

Plečnikova nagrada:
Tehnološko središče ELES FAZA 1, Beričevo
Avtorji: Marko Studen, Boris Matić, Jernej Šipoš (Scapelab)

Plečnikova medalja za aktualno realizacijo:
Hiša Celovška 01 
Avtorja: Vanja Gregorc Vrhovec, Aleš Vrhovec (GregorcVrhovec arhitekti)

Plečnikova medalja za aktualno realizacijo:
Family Wellness Termalija
Avtorja: Dean Lah, Milan Tomac (Enota)

Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture:
Tendence, celjska arhitektura in urbanizem 1955–1985 (pregledna razstava in katalog)
Avtorji: Adam Breznik, Timotej Jevšenak, Monika Vešligaj, Domen Ermenc, Pia Klančar

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko:
Capsules: Typology of other architecture
Avtor: Peter Šenk

ter Študentsko priznanje:
Magistrska naloga »Najemniški hektar: nadgradnja obstoječe stanovanjske politike in idejna zasnova vrtnega mesta«
Avtor: David Groleger, mentorja: izr. prof. Mihael Dešman ter asist. Vlatka Ljubanović

Poleg nagrad je žirija podelila še 6 nominacij.

Nominacija za aktualno realizacijo:
Ureditev pokopališča v Šembijah
Avtor: Leon Belušič

Nominacija za aktualno realizacijo:
Vrtec Pedenjped, Enota Pedenjcarstvo
Avtorji: Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič, Iztok Šušteršič, Nena Gabrovec, Damjan Černe, Andreja Zapušek Černe, Primož Fijavž

Nominacija za aktualno realizacijo:
Lesena hiša
Avtorja:  Tomaž Krušec, Lena Krušec (ARK Arhitektura Krušec)

Nominacija za Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture:
Svet vmes – Arhitekturno-raziskovalni projekt vmesnega šolskega prostora preko gradnje case studyjev
Avtorji: Svet vmes (Ana Kreč, Jure Hrovat, Ana Kosi in drugi)

Nominacija za Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko:
Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju
Avtor: Bogo Zupančič

ter nominacija za študentsko priznanje:
Magistrska naloga »Zasnova centra za bivanje in aktivnosti starostnikov«
Avtorica: Lea Korošec, mentorica: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar ter somentorici: asist. dr. Vanja Skalicky, asist. Maja Žigart

Pri ocenjevanju prispelih del je žirija ugotovila, kako nujen je ogled arhitekture v živo, saj so ogledi objektov povsem premešali favorite. Ta ugotovitev je zelo pomembna za OHS, saj potrjuje poslanstvo vsakoletnega festivala OHS pri promociji odlične arhitekture med slovensko javnost. Ni pa to edini razmislek žirije, ki se je vezal na aktivnosti OHS.

Žirija je tudi razpravljala o razlikah med Plečnikovimi nagradami in nagradami ZAPS. Ker kriteriji glede prvih in drugih ne obstajajo, se je žirija odločila izdelati svoje. Sklenili so, da se nagrade ZAPS podeljujejo za najvišje strokovne dosežke članov, Plečnikova odličja pa za arhitekturne presežke na podlagi izvirnosti.

Ker bo 14. maja potekala prva podelitev nagrad OHS, je razmislek o razlikah med nagradami povsem na mestu. Še posebej zaradi dejstva, da vsako leto obstaja več nagrad, za katere pa ne moremo reči, da so zares relevantne. Če Plečnikova odličja in nagrade ZAPS zrcalijo kakovost dela stroke, je prihajajoča nagrada OHS povsem na drugem bregu, saj zrcali mnenje javnosti o produkciji slovenskih arhitektov.

Vsem Plečnikovim nagrajencem in nominirancem iskreno čestitamo in se že veselimo, da bomo v njihove objekte lahko vstopili na naslednjem festivalu OHS!

Strokovna žirija festivala OHS 2019

Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki bo izbrala objekte, ki jih bomo predstavili na 10. festivalu Odprte hiše Slovenije, od 5. do 7. aprila 2019. Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte ali prostorske ureditve, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

 

Člani oziroma članice žirije so:

Tomaž Krištof, univ.dipl.inž.arh., vršilec dolžnosti predsednika ZAPS-a

Tomaž Krištof je po diplomskem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani svoje delo začel v arhitekturnem studiu Reichenberg arhitektura v Mariboru, nadaljeval pri Sadar + Vuga v Ljubljani ter Rojkind arquitectos v Ciudad de Mexico. V letu 2009 je ustanovil arhitekturni biro Studio Krištof, med drugim je tudi ustanovitelj blagovne znamke Due Diligence Slovenija ter so-ustanovitelj podjetja Dominum. Bil je asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2015 pa je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. V doktorski disertaciji ‘Arhitektura kot jelenje rogovje skupnosti’ ga zanima predvsem, na kakšen način so različne socialne skupine predstavljene v arhitekturi in kako ta predstavitev vpliva na arhitekturo in arhitekturne sloge. V zadnjih letih je sodeloval pri celostnih prenovah stanovanjskih stavb, zgrajenih v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Razvil je tudi nov arhitekturni in finančni koncept za prenove, ki obeta, da bi lahko postal nov model za prenove v Sloveniji. Njegovo delo pa je bilo predstavljeno na več konferencah in okroglih mizah, Mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2016 (v slovenskem paviljonu) in na razstavi Architecture of Necessity v kraju Småland na Švedskem. Leta 2016 je sodeloval pri prenovi Slovenske ceste v Ljubljani in prejel Zlati svinčnik za  odlično izvedbo. Jeseni 2018 je prevzel vlogo vršilca dolžnosti predsednika ZAPS-a.

 

prof. Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.

Maruša Zorec je profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s projektiranjem objektov malega merila, še posebej na področju varovane kulturne dediščine. Je avtorica ali soavtorica več objektov: prenove vile Ventrelli na Seči pri Portorožu, dnevne kapele v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, nove knjižnice na gradu Ravne na Koroškem, prenove Vetrinjskega dvorca v Mariboru, nizko energijskega Mladinskega hotela Punkl na Ravnah na Koroškem, Srednje šole Ravne na Koroškem ter Akademije kulinarike v sklopu Visoke šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, Plečnikove hiše v Ljubljani in Švicarije v Tivoliju.

Za svoja dela je prejela več arhitekturnih priznanj, med njimi leta 2012 nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave v Ormožu in Steletovo priznanje za prenove, leta 2011 nagrado piranesi za prenovo Naskovega dvorca v Mariboru, leta 2009 Plečnikovo nagrado za trg in zunanji oltar na Brezju, leta 2002 pa Plečnikovo medaljo za monografijo in razstavo Oton Jugovec – arhitekt. Za opus in vrhunske dosežke je letos prejela platinasti svinčnik ZAPS-a.

 

dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh, MA Urban Design

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Od leta 2006 koordinira program strokovnih predavanj UIRS. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magisterskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, urednik in recenzent.

 

dr. Jernej Markelj, mag. inž. arh.

Dr. Jernej Markelj vodi arhitekturno pisarno s poudarkom na načrtovanju sonaravnih in energijsko učinkovitih stavb. Je soavtor več nagrajenih arhitekturnih rešitev na natečajih. Po zaključku študija je tri leta sodeloval v arhitekturnem ateljeju Borisa Podrecce na Dunaju in nato v okviru doktorskega študija raziskoval metode za vrednotenje trajnostnosti stavb. Je energetski svetovalec v mreži ENSVET in sodelavec Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V okviru akcije COST Restore se posveča aktualnemu raziskovanju za regenerativno grajeno okolje.

 

asist. Ana Kreč, m.i.a., Asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani

Ana Kreč deluje kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter doktorska študentka na KU Leuven, Sint Lucas School of Architecture v Bruslju. Skupaj z arhitektom Juretom Hrovatom vodi arhitekturni biro Svet vmes. Leta 2015 je bil Svet vmes prepoznan kot drzna, oblikovalsko-raziskovalna praksa z močno socialno agendo in kot tak uvrščen v mednarodno raziskovalno mrežo 40 projektantov/raziskovalcev ADAPT-r ITN – Architecture, Design and Art Practice Training-research, delujoč med Brusljem in Ljubljano. Mnogi njihovi projekti so bili nagrajeni, med njimi tudi prenova vstopne avle Gimnazije Poljane.

 

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh., direktorica festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič svoje delovanje posveča trajnostno, smotrno in razumsko oblikovanemu prostoru, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor. Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Med leti 2009 – 2013 je bila prodekanja na Visoki šoli za dizajn, kjer je bila nosilka predmeta Notranja oprema in Arhitektura prostora. Kot gostujoča profesorica na milanski Politechnici je bila mentorica diplomskim študentom s področja notranje opreme. Je ustanoviteljica zavoda aFRONT, ki v Sloveniji organizira največji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Je tudi soavtorica notranje opreme 1. Slovenskega Muzeja lutk na Ljubljanskem gradu. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem.

 


Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na povezavi.