VIRTUALNI OGLED FESTIVALA OHS 2020

Vabljeni k virtualnemu ogledu festivala OHS 2020 – v petek, 17. 4. po 17. uri!

 

V vikendu, ki sledi, bi morali organizirati 11. festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šestčlanska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

 

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi 

in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program.

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje, pa bomo festival v živo izpeljali med 25. in 27. septembrom 2020.

 

 

 

POROČILO STROKOVNE ŽIRIJE 11. FESTIVALA OHS

Med 10. in 14. februarjem 2020 je šestčlanska strokovna žirija ocenjevala projekte, ki so se prijavili na razpis Odprtih hiš Slovenije za sodelovanje na letošnjem festivalu OHS.

Razpis za prijavo projektov na 11. festival Odprte hiše Slovenije je potekal med 14. oktobrom 2019 ter 20. januarjem 2020. Na razpis se je prijavilo 93 najrazličnejših objektov in zunanjih ureditev, katere je prispevalo več kot 70 različnih avtorjev oz. avtorskih skupin.

Obseg prijavljenih projektov je bil tokrat izjemno pester. Največ je stanovanjskih objektov, kjer najdemo tako novogradnje enodružinskih hiš kot prenove stanovanj in hiš. Med prijavljenimi projekti so tudi novogradnje in prenove večstanovanjskih objektov. Tako najmanjši stanovanjski projekt obsega vsega le 31 m2, največji pa nekaj tisoč m2.

Stanovanje 31m2_avtor Studio Aino_foto Studio Aino_Stanovanjski soseska Luwigana_avtor API arhitekti_foto GH holding
Stanovanje 31m2 (avtor in foto: Studio Aino) ter stanovanjska soseska Luwigana (avtor: API arhitekti; foto: arhiv GH holding)

Med prijavljenimi novogradnjami enodružinskih hiš je večina energetsko učinkovitih objektov, kar kaže na dobro ozaveščenost o trajnostni gradnji in visokem standardu zasebnih gradenj. Pri prenovah hiš je nekaj primerov historičnih prenov, ki ohranjajo kulturno-spomeniško vrednost objektov. Pri prenovah stanovanj pa opažamo pestrost stilov in idej, ki izražajo različne poglede na oblikovanje notranjih prostorov.

Prenova Vrbanove domačije (avtor: GEA consulting; foto: arhiv ZVKDS)

Naslednja večja skupina prijavljenih objektov so javne stavbe. Programsko so ti projekti zelo pestri, saj obsegajo vrtec, knjižnico, telovadnico, šolo, konservatorij, festivalno dvorano, paviljon za predstavitev arheologije, džamijo, atletsko dvorano ipd. Posebnost teh objektov leži v inovativnih konstrukcijah, saj je nekaj od njih grajenih v lesu enega pa pokriva kar napihljiva struktura.

Velodrom in atletska dvorana (avtor in foto: AIR arhitekti)

Med prijavljenimi projekti najdemo tudi nekatere nastanitvene, gostinske in turistične prostore, kar kaže na nadaljevanje trenda razvoja Slovenije kot izjemno zanimive turistične destinacije. Pri tem izstopa določena mera butičnosti in oblikovanja v sožitju z naravo.

Apartmajsko naselje Podbreg (avtor: Abiro; foto: Miran Kambič)

Zanimivi so tudi prijavljeni poslovni prostori, ki kažejo na vedno bolj prisotno kakovostno oblikovanje prostorov za delo, ki smo ga priča na minulih festivalih OHS. Pri tem še posebej izstopajo nekatere prenove z drznimi ali inovativnimi rešitvami, medtem ko je programsko zanesljivo najbolj zanimiva tovarna robotov.

Nomago pisarniška krajina (avtor: MCA – Miha Čebulj Arhitekti; foto Miran Kambič)

Najmanj prijav smo dobili za zunanje ureditve, kjer najdemo parkove, prenove trgov, igrišče in učilnico na prostem ter tržnice. Za večino teh je značilno, da iščejo povezavo z obstoječim in se v okolico vklapljajo na neinvaziven način. Najdemo pa tudi primere, kjer je jasno vidno, da so si avtorji dovolili veliko mero ustvarjalnosti.

Že tradicionalno se največ prijavljenih projektov nahaja v Osrednjeslovenski regiji, sledi ji pa Gorenjska. Za razliko od prejšnjih let so projekti locirani po vsej državi, kar nas izjemno veseli, saj to pomeni, da gradnja, prenova in obnova objektov po dolgih letih ni več skoncentrirana v osrednji Sloveniji. Prav tako je razveseljiv podatek, da je letos višji odstotek prijavljenih novogradenj kot pa prejšnja leta, kar kaže na povečano gradbeno aktivnost v slovenskem prostoru.

Posebnost letošnjih prijav je tudi to, da se med avtorji pojavlja nekaj arhitektov iz držav bivše Jugoslavije, ki so se začeli udejstvovati v našem prostoru. Zanimivo bo videti, kako se bo v naslednjih letih njihovo delo vklapljajo in povezavalo z dokaj za tujce zaprtim arhitekturnim oblikovanjem v naši državi.

Žiriranje prijavljenih projektov je potekalo med 10. in 14. februarjem 2020. Šestčlanska žirija v sestavi arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik, je temeljito pregledala vsak projekt in na podlagi kriterijev, ki so obsegali med drugim kakovost, trajnost, družbeni pomen, inovativnost, funkcionalnost, estetiko, izbrala projekte, ki so se uvrstili v program festivala Odprte hiše Slovenije.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS (iz leve proti desni): Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik ter Anja Planišček.

Med 93 prijavljenimi projekti je žirija izločila 13 projektov, ki niso ustrezali minimalnim kriterijem. Vseh ostalih 80 projektov se je tako uvrstilo v program letošnjega festivala OHS, kjer bodo skupaj z nekaterimi objekti in zunanjimi ureditvami, ki se se v program festivala OHS uvrstile že v prejšnjih letih, odprli svoja vrata javnosti.

Strokovna žirija je izpostavila, da so bili letošnji prijavljeni projekti “kakovostni in celoviti” ter odraz “prostorsko oblikovalskih posegov in družbeno-kulturnih trendov, ki se jih opaža v Sloveniji”. Dodatno je izpostavila dobre primere “kakovostnih prenov starih domačij, ki nakazujejo potencial oživitve slovenskega podeželja” ter napredek pri “oblikovanju delovnih prostorov zaradi širjenja zavesti o pomembnosti kakovostnih delovnih mestih in reprezentančnih prostorov”.

Celoten program letošnjega festivala OHS bo objavljen konec meseca marca, festival pa bo potekal od 17. do 19. aprila 2020.

Vabljeni, da začutite odlično slovensko arhitekturo!

11. festival OHS – ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE

Letošnji festival OHS, že 11. po vrsti, bo potekal med 29. in 31. majem 2020. Na brezplačnem festivalu boste lahko ponovno izkusili najbolj zanimive, kakovostne in atraktivne prostore, objekte ter zunanje ureditve, ki so v slovenskem prostoru nastali v zadnjih letih.

Poleg tega bomo ponovno odprli nekatere starejše objekte, ki so na festivalih OHS že sodelovali v preteklosti, a so zaradi kakovostnega oblikovanja brezčasni in vredni ponovnega obiska.

Tema letošnjega festivala “ARHITEKTURA ZA PRIHODNJE GENERACIJE” odseva prehod v novo desetletje, ki smo ga začeli z letom 2020. Z izborom teme želimo vzbuditi razmišljanje in diskusijo o tem, kako bomo bivali v prihodnost ter kakšen prostor bomo zapustili našim zanamcem. Vas, dragi obiskovalci, pa vabimo, da s temi vprašanji vstopite v letošnje objekte in skušajte odgovore poiskati skozi jezik oblikovanja.

Ob tem bi izpostavili nekatere aktualne teme, ki vzpodbujajo kreativnost prostorskih oblikovalcev ter oblikujejo temelje za arhitekturo prihodnosti. V prvi vrsti je to vprašanje trajnostne porabe energije, ki vpliva tako na zasnovo samih objektov kot gradnjo. Vprašanje postaja vedno bolj akutno, saj nas podnebne spremembe silijo k hitrim odločitvam. In čeprav je razvoj gradbene tehnologije skozi nizkoenergijske, pasivne in aktivne objekte naredil izjemen preskok, je pot do prave trajnosti še dolga, saj je za gradnjo stavb še vedno potrebno ogromno virov.

Vzorčna aktivna hiša Lumar

Cilj je, da potrebo po virih in tudi samo energijo, da te vire pridobimo, zmanjšamo kolikor se da. Recikliranje in ponovna uporaba sta postali že samoumevni, ni pa tako samoumevno razmišljati o celotnem življenskem ciklu stavb in kako jih na koncu najbolje razgraditi ter o principih krožnega gospodarstva v gradnji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na neoporečnost materialov, ki ne smejo imeti negativnih učinkov tako na ljudi kot na okolje.

Trajnostna gradnja se navezuje tudi na naslednjo aktualno temo – prenova kot vodilna arhitekturna produkcija prihodnjih let. Dejstvo je, da je stavbnega fonda ogromno in za novega ni niti potrebe. Je pa stari stavbni fond potreben celovite prenove. Od statične, energetske, funkcionalne, pa vse do tehnološke. Pri tem nastane mnogo odprtih vprašanj. Kaj ohraniti in kaj podreti? Bo potrebna prenova izkazila izgled izvorne zasnove? Je prenova sploh smiselna ali je lažje in tudi ugodneje stavbe podreti in zgraditi nove?

Vrbanova domačija

Situacijo otežuje hiter razvoj trendov in tehnologije. Nekoč smo si lahko brez večjih težav predstavljali, da bo lahko specifičen prostor služil svojemu namenu naslednjih 50 let, danes je to praktično nemogoče. Morda lahko to rečemo za 5 ali pa celo 10 let. Kako prenoviti prostore, ki so bili oblikovani za specifičen namen, da bodo fleksibilni in služili različnim rabam, ne da bi jih popolnoma spremenili? Temu bosta morala slediti tudi avtorsko pravo ter prostorska zakonodaja, ki potrebujeta več svobode za sledenje hitrega tempa, ki smo mu priča.

Prehitro se v kočljivih situacijah znajdejo mladi in starejši, ki si težko poiščejo primeren dom. Cene nepremičnin rastejo, novih je malo, plače in pokojnine pa stagnirajo. Na drugi strani imamo veliko številih praznih stanovanj, ki čakajo na nove stanovalce. Obstaja velika potreba po alternativnih rešitvah in novih oblikah bivanja kot sta zadružništvo in bivanjske skupnosti, ki bi znižale stroške bivanja ter vzpodbujale oblikovanje skupnostih.

Prenova stavbnega bloga Tomos v Kopru

Starejši so velikokrat dodatno prizadeti, ker so izključeni iz družbe. Poleg tega zaradi slabšega zdravja potrebujejo dodatno nego, ki pa velikokrat ni dostopna. Institucionalne rešitve so premalo kakovostne saj pozabljajo na socialni vidik oskrbe. Potrebno je medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje starejših v aktivno družbo, ki bi koristilo vsem. Odličen primer tega je nizozemski dom za ostarele, kjer študenti lahko bivajo zastonj, če starejšim namenijo določeno število ur na mesec.

Tako inovativnega modela v Sloveniji še ni, a upamo, da kaj podobnega dočakamo kmalu. Imamo pa veliko drugih zanimivih in inovativnih objektov ter zunanjih ureditev, ki si jih boste lahko ogledali že kmalu.

Trenutno se zaključuje izbor projektov, ki bodo vključeni v program letošnjega festivala OHS, ki ga opravlja šestčlanska strokovna žirija v sestavi: arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik. Program letošnjega festivala OHS bo znan v mesecu marcu in bo objavljen na naši spletni strani.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS

Na festival OHS še posebej vabimo vse ljubitelje dobre arhitekture, elegantno urejenih ambientov ter skrbno oblikovanih zunanjih ureditev, da v živo izkusite odlične slovenske prostore. Ob tem vam bodo svoje vizije in izkušnje delili avtorji ter lastniki prostorov. Obisk festivala OHS je tudi idealna priložnost, da pridobite nove ideje za ureditev svojih prostorov ter izveste veliko praktičnih informacij iz prve roke o gradnji, tehnologijah in materialih s strani različnih strokovnjakov.

Se vidimo med 17. in 19. aprilom!


11. festival Odprte hiše Slovenije ponosno podpirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija SPIRIT, EKO SKLAD, Zavarovalnica TRIGLAV, Velux, Intra lighting, Baumit, Salonit, Eternit, Silvaprodukt, Arcadia, Fibran in Petrol.

mednarodna nagrada constructive alps

NAGRADA “CONSTRUCTIVE ALPS” – primeri dobre prakse na področju trajnostne gradnje

Nagrada “Constructive Alps” je prispevek k trajnostnemu razvoju alpskega prostora. Arhitekti, arhitektke, investitorji in investitorke, ki bi želeli oz. želele sodelovati na natečaju za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps«, so vljudno vabljeni, da svoje projektne prispevke trajnostne gradnje ali prenove posredujejo med 14. 1. in 14. 3. 2020.

mednarodna nagrada constructive alps

Natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« je namenjen iskanju najprodornejših projektov trajnostne gradnje in prenove v Alpah. Najboljši med njimi bodo predstavljeni na potujoči razstavi.

Zgodovino natečajev za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« so doslej zaznamovali najrazličnejši konceptualni sklopi, kot so cenitev energetske učinkovitosti in okolju prijazni gradbeni materiali, izboljšanje funkcionalnosti jeder vasi ali soočanje z družbenoekonomsko tematiko.

Naš alpski svet se vrti naprej, a vprašanje, kako se tukajšnje skupnosti spoprijemajo s trajnostnimi izzivi na področju arhitekture, ostaja in hrepeni po odgovorih. Posledice podnebnih sprememb so več kot očitne in cilji, ki bi jih bilo treba doseči v boju proti posledicam, ostajajo neuresničeni.

Urbanizacija pokrajine in odseljevanje prebivalstva s podeželja ostajata stalnica. Ekstremni vremenski dogodki, izginjanje identitete lokalne gradbene kulture, množični turizem, demografske spremembe in digitalizacija predstavljajo le nekaj vidikov spreminjajoče se stvarnosti, ki nosijo odmevne posledice in terjajo, da se nanje ustrezno odzovemo. Ali gre za glasnike temačne prihodnosti?

Prepričani smo, da temu ni tako. V tem prepričanju nas krepi nabor številnih primerov dobre prakse v obliki osupljivih, navdihujočih in prepričljivih objektov, ki so izšli izpod svinčnikov iz več kot 1.000 ustvarjalnih umov.

Napočil je čas za naslednjo generacijo. Kdo razmišlja o prihodnosti gradnje v Alpah z vidika kakovosti? Kdo lahko postreže z zglednim arhitekturnim primerom družbene sloge v posamezni skupnosti? Kdo je možen uresničiti koncept udobnega bivanja brez povečovanja površine? Kdo je zmožen pospešenega zgoščevanja novogradenj z alternativnimi pristopi, ki temeljno ceni upoštevanje življenjskih ciklov in ponovno uporabo gradbenih materialov? Kdo je zasnoval nizkotehnološke (’low-tech’) gradnje, ki zasenčijo marsikatero pametno stavbo?

Ali prav vaš projekt predstavlja odgovor na eno ali več omenjenih vprašanj? Podrobnejše informacije o prijavi na natečaj in za merila sodelovanja so objavljene na spletni strani www.constructivealps.net/sl.

V okviru petega natečaja za mednarodno arhitekturno nagrado “Constructive Alps” strokovna žirija izbira najrazličnejše projekte, ki temeljijo na širokem spektru pristopov. Nagradni sklad tudi tokrat znaša 50.000 evrov. Denarno nagrado bodo prejeli trije najboljši prispevki, ki bodo strokovno žirijo prepričali s kakovostjo in inovativnostjo.

Nevsiljive in predvsem zgledno udejanjene arhitekturne zasnove v praksi bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru natečaja in dogodkov gostovala po vseh državah alpskega loka.

K vam, cenjenim arhitektom, arhitektkam, investitorjem in investitorkam zatorej kličemo: “Naj vaše zamisli razsvetlijo vesoljni alpski svet!

Lep pozdrav.
Ekipa »Constructive Alps«


Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn skupaj podeljujeta mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah “Constructive Alps”.

Univerza v Lihtenštajnu nudi strokovno pomoč žiriji pri ocenjevanju gradbenih projektov. Mednarodna komisija za zaščito Alp (CIPRA International) zagotavlja tehnično in organizacijsko podporo pri izvedbi natečaja.


Kontakt

Sekretariat arhitekturne nagrade
CIPRA International,
Magdalena Holzer
Im Bretscha 22, 9494 Schaan, Lihtenštajn
Tel. +423 237 53 13
info@constructivealps.net
www.constructivealps.net

RAZPIS ZA PLEČNIKOVO NAGRADO ZA LETO 2020

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika razpisuje Plečnikovo nagrado za leto 2020. Predloge na razpis je potrebno oddati do 20. februarja 2020.

Plečnikovo nagrada za leto 2020 je osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta .

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 20. februarja 2020 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na http://drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2020.

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

Plečnikova odličja za leto 2020 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

razpis nagrada Piranesi 2019

RAZPIS ZA NAGRADO PIRANESI 2019

razpis nagrada Piranesi 2019

Objavljen je letošnji razpis za nagrado Piranesi. Nagrada se podeljuje najboljšim arhitekturnim realizacijam v Centralni Evropi, ki so bile zgrajene v zadnjih dveh letih.

Arhitekti lahko svoje predloge za nagrado Piranesi 2019 oddate do 4. oktobra 2019, vse podrobnosti o prijavi pa dobite na tej povezavi.