PLEČNIKOVA ODLIČJA 2022

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 23. maja 2022, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje.

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu.

Dve Plečnikovi medalji za arhitekturno realizacijo prejmejo Aljoša Dekleva, Tina Gregorič in Lea Kovič za Sosesko Novo Brdo ter Marko Studen, Jernej Šipoš in Boris Matić za Cukrarno.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejme interdisciplinarna delovna skupina (Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Špela Karo, Mateja Kavčič, Natalija Lapajne, Darja Pergovnik, Ana Porok, Irena Potočnik, Špela Spanžel (vodja), Marko Stokin, Tomaž Štoka (koordinator), Metka Štrajhar, Meta Štular, Irena Vesel, Gojko Zupan in Bogo Zupančič) za pripravo nominacije del Jožeta Plečnika za vpis v Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnikovo medaljo za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme dr. Mateja Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi.

Plečnikovo študentsko priznanje prejme Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelanopod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Razstava del vseh prejemnikov  Plečnikovih odličij 2022 bo potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v mestni galeriji na prostem na Novem trgu od 23. maja 2022 dalje.

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo odprta v sredo, 25. maja 2022, ob 18. uri v Galeriji DESSA, Židovska steza 4. Nagrajeno delo bodo predstavili avtorji.


Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličjeza najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike  ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Več o letošnjih nagradah: https://www.drustvo-dal.si/arhiv_novic

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja BAUMIT LIFE CHALLENGE je Galerija Cukrarna

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

 

V biroju Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Opečnata hiša, Arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino. V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Hotel Maestoso, Enota, foto: Miran Kambič

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala: »Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

Več dnevne svetlobe za boljše počutje

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, v stavbah preživimo v povprečju 90 % svojega časa, od tega dve tretjini doma. Na počutje, produktivnost in zdravje vpliva količina dnevne svetlobe, notranji zrak, toplotno ugodje in akustično ugodje.

Izpostavljenost zadostni količini dnevne svetlobe pomeni 2x več možnosti za počutje polno energije, kar ima pozitiven učinek na zdravje, izboljša spanec in zmanjša tveganje za nastanek bolezni. Dnevna svetloba vpliva na delovanje človekovega bioritma, zato je ključno, da so prostori v katerih se človek zadržuje čez dan dobro osvetljeni, tekom noči pa je možno zagotoviti popolno temo. Z velikostjo okenskih površin, z umestitvijo v prostor in z razmerjem širine in višine okna ter višine parapeta, pa ni neposredno povezana samo osvetlitev z dnevno svetlobo, temveč tudi povezava z naravo. Okno vzpostavlja stik notranjega prostora z zunanjim, kar je izjemnega pomena za zaznavo kakovosti notranjega okolja in boljše počutje.

Arhitektura stanovanjskih stavb se danes poslužuje okenskih odprtin večjih dimenzij, površina stekla se povečuje tudi na račun tankih okvirjev. Večje okenske odprtine niso omejene samo na fasadna okna v običajnih etažah. V prostorih mansarde je možno v poševno streho vgraditi kombinacije več strešnih oken med obstoječe špirovce, ki jih je potrebno razmakniti na ustrezne osne razdalje. V takih primerih so najpogosteje uporabljene standardne širine oken, ki ne zahtevajo izvedbo menjalnika za razširitve polja med špirovci. S kombinacijo več oken skupaj se doseže učinek večjega panoramske površine. Linija spodnjih oken je poleg osvetlitve namenjena tudi pogledu navzven, zgornja okna pa omogočajo vpad svetlobe globoko v prostor.

V primeru sestava strešnih oken brez vmesnega špirovca je potrebno izdelati prečni menjalnik, na katerega se pritrdi sestav. Možna je kombinacija dveh strešnih oken z dekorativno vmesno tipsko oblogo ali kombinacija treh oken v enotnem okvirju, pri čemer je sredinsko okno fiksno, stranska dva sta sredinsko vpeta.

Neža Močnik, u.d.i.a.

VELUX Slovenija d.o.o.

Nagrada Constructive Alps

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn že šestič razpisujeta natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah »Constructive Alps«, z nagradnim skladom v višini 50.000 evrov. Žirija k sodelovanju vabi arhitektke, arhitekte ter investitorke in investitorje, katerih projekti gradnje ali prenove – izvedeni med letoma 2017 in 2021 –, na območju koridorja Alpske konvencije prispevajo k uresničitvi podnebnega cilja »neto nič emisij«.

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022.

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

Iščejo se zgledni primeri prenove, novogradnje ali razširitve: stanovanjskih stavb, javnih objektov – občinskih stavb, bolnišnic, objektov spadajočih h kulturni (gledališča, muzeji…), k energetski (npr. skupnostne elektrarne) ali k prometni infrastrukturi (železniške in avtobusne postaje) –, vse do gradenj, ki služijo kmetijskemu in/ali turističnemu namenu. Tokratno vodilo se glasi: »Prenoviti in oplemeniti je podnebju prijazneje kot porušiti.« Prav zato bo v okviru šeste izvedbe natečaja v ospredju predvsem prenova.

Alpski skedenj, Ofis, foto: Tomaž Gregorič

Strokovna žirija bo projekte ocenjevala v skladu s štirimi kriteriji in načelom »neto nič«.

– Ekološki vidik: Kako objekti prispevajo k ekološki razumnosti, in sicer z vidikov konstrukcije in rabe? Pri odgovoru na omenjeno vprašanje bodo pomembno vlogo igrali merljivi podatki, zlasti energijski kazalniki, kakor tudi umeščenost objekta v prostor in njegova povezanost z omrežji oz. sistemi podnebju prijazne mobilnosti.

– Ekonomski vidik: Kako projekt prispeva k smotrnem usklajevanju stroškov z namenom in načinom oz. načini rabe? Ekonomski vidik bo igral pomembno vlogo tudi pri opazovanju vključenosti materialov in izvajalk ter izvajalcev strokovnih del iz regije v sam projekt.

– Družbeni vidik: Kako projekt prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja ljudi na njihov matičnih lokacijah in v globalnem okviru? Katera oblika bivanja zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti življenja z vidika kar se da majhne porabe površine?

– Arhitekturni vidik: Kako objekt prispeva k arhitekturi z vidika estetike?

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022. Žirija bo za sodelovanje v drugem krogu po skrbnem pregledu natečajnih prispevkov izbrala 25 projektov, ki si jih bo spomladi 2022 ogledala tudi na vsakokratni lokaciji. Podelitev nagrad bo na sporedu v mesecu septembru 2022, na prireditvi »Podnebni teden« (Klimawoche) v švicarskem Brigu. Prodorne in predvsem zgledne konceptualne zasnove bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru niza prireditev in dogodkov na temo gradnje in arhitekture gostovala po vseh državah alpskega loka, glas o njih pa bo razširjan tudi onstran meja alpskega prostora.

PRIJAVA PROJEKTA

MEDNARODNA NAGRADA PIRANESI 2021

Objavljen je razpis za mednarodno nagrado Piranesi 2021 in za mednarodno častno študentsko priznanje piranesi 2021.


Arhitekti in študenti arhitekture, vljudno vabljeni k prijavi svojih del na razpis za nagrado Piranesi 2021 oz. za častno študentsko priznanje Piranesi 2021.

Letošnji slovenski nacionalni selektor je arhitekt doc. Mitja Zorc. Študentska selektorja ljubljanske FA sta Vid de Gleria in Matevž Zalar, mariborske FA pa dr. Peter Šenk.


Nagrada Piranesi nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije in študentska dela, nastala v zadnjih dveh letih na območju Centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška, Slovenija in Srbija. Sodelujoče fakultete so Gradec, Spittal, Dunaj, Banja Luka, Sarajevo, Split, Zagreb, Solun, Budimpešta, Pescara, Trst, Bratislava, Ljubljana, Maribor, Beograd, Novi Sad in AA London.

WEBINAR: VIVA PARK IN ZDRAVO BIVANJE

Zdravo bivanje in arhitektura

Verjamemo, da so arhitektura, gradbeništvo in kultura zdravega bivanja med seboj tesno povezani, zato vljudno vabimo arhitekte, da se 25. 3. 2021 ob 10.00 udeležijo webinarja z virtualnim ogledom VIVA parka pod vodstvom ing. mag. Christiana Vondrusa, strokovnjaka za razvoj projektov in proizvodov za zdravo bivanje. Poglavitni namen Baumitovega raziskovalnega centra Viva park je oceniti prednosti in slabosti različnih konstrukcij in gradbenih materialov, predlagati ustrezne rešitve na podlagi analiz in rezultatov ter testirati nove proizvode in sisteme.

Program:

    • Kratek uvod
    • Predstavitev kriterijev “zdravo bivanje”
    • Prednosti in argumenti (vrsta gradnje, materiali) na osnovi raziskav in analiz zbranih podatkov
    • Spletni ogled Viva parka
    • Diskusija

Predavanje je namenjeno arhitekturni stroki. Udeleženci predavanja dobijo 1 kreditno točko – sklop B (ZAPS).

Več podatkov in prijava na povezavi TUKAJ. Prijave so možne do 22. 3. 2021.

Vabljeni!

Stavbni ovoj iz vlaknocementa – estetsko in trajnostno. Od ljudi za ljudi.

Vlaknocementne plošče odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad. Različni izdelki, formati, oblike in barve plošč se med seboj odlično kombinirajo in dopuščajo možnost oblikovanja edinstvenih stavbnih rešitev, ki so odraz arhitektovih ustvarjanj ali porabnikovih želja in potreb. Obnesejo se tako pri novogradnjah kot pri prenovah objektov, ker zadovoljujejo visoke gradbene in arhitekturne zahteve. Stavbni ovoj iz vlaknocementa zagotavlja obenem kakovostno bivanje in sodoben dizajn, poleg tega pa se odlično vklaplja  v arhitekturo energijsko varčnih hiš.

 

Thalasso spa lepa Vida, Arhitektura: Pia Studio, foto: Miran Kambič

 

Vlaknocementne plošče za streho in fasado iz podjetja Eternit Slovenija d.o.o.:

  • učinkovito ščitijo nosilno konstrukcijo in zagotavljajo konstantno cirkulacijo zraka v zračni plasti
  • prispevajo k prijetnemu bivalnemu počutju, kakor tudi naravnemu in sodobnemu videzu stavb
  • preprečujejo nastanek kondenza v notranjih slojih
  • nudijo najrazličnejše možnosti uporabe (prehod iz strehe na fasado, dodatno obdelane plošče s perforacijami ali 3D ornamenti, integracija elementov za senčenje)

 

Prodajni program Eternita Slovenija zajema fasadne pošče Swisspearl, ravno kritino ter valovite plošče Valovitka. Za enoten videz in povezanost vseh izdelkov pa poskrbijo še ročno izdelana vlaknocementna cvetlična korita in drugi izdelki za vrt.

 

Stanovanjska Hiša Mlačevo, Arhitektura: 3biro, foto: Miran Kambič

Več na: www.eternit.si

OHS AWARD 2020

Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2020!

Nagrada OHS AWARD je prva slovenska arhitekturna nagrada po izboru najširše javnosti najboljšim realiziranim objektom in zunanjim ureditvam ter njihovim avtorjem, naročnikom in izvajalcem. Letos je bilo v desetih dneh oddanih več kot 5.400 glasov. Med 93 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost za najboljše izbrala Šolsko knjižnico na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani (kategorija Javni objekt), Hišo DMD (kategorija Zasebni objekt) ter Park ob Semedelski promenadi (kategorija Zunanja ureditev). Podelili smo tudi Posebno priznanje, ki ga letos prejme Islamski versko-kulturni center.

Vsem nagrajencem čestitamo!

 

ODLIČEN PROJEKT 2020

Šolska knjižnica na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani

Avtor: Curk arhitektura d.o.o.

Investitor: Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana

Izvajalec: Arba Plus d.o.o.

Šolska knjižnica na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani, foto: Nika Curk

 

ODLIČEN PROJEKT 2020

Hiša DMD

Avtor: Fabrikat arhitektura

Investitor: Dani in Miro Draksler

Izvajalca: Alfa Natura d.o.o. in Sebena – kreativno mizarstvo

Hiša DMD, foto: Ajda Merslavič

 

ODLIČEN PROJEKT 2020

Park ob Semedelski promenadi

Avtor arhitekture: Enota d.o.o.

Avtor zasaditve: Spicy Garden

Investitor: Mestna občina Koper

Izvajalec: Grafist d.o.o.

Park ob Semedelski promenadi, foto: Miran Kambič

 

POSEBNO PRIZNANJE 2020

Islamski versko-kulturni center

Avtor: Bevk Perović arhitekti

Investitor: Islamska skupnost v Republiki Sloveniji

Islamski versko-kulturni center, foto: David Schreyer

 

Pokrovitelji nagrade OHS AWARD:

DANES JE OTVORITEV 11.ARHITEKTUREGA FESTIVALA

Dragi obiskovalci in obiskovalke!

Od danes pa vse do nedelje bo po vsej Sloveniji potekal edini slovenski arhitekturni festival, ki odpira vrata odlične arhitekture na 90 različnih lokacijah. Veseli smo, da je zanimanje za spoznavanje in raziskovanje odličnih arhitektur, prostorskih ureditev in krajine tako veliko. Letošnja tema festivala «Arhitektura za prihodnje generacije« še posebej aktualno nagovarja naše odločitve o posegih v prostor, o stanovanjski politiki in odgovornem odnosu do širše družbe in okolja, v katerem živimo.

Veseli smo, da festival kot tudi arhitektura pridobivata pravo mesto v naši družbi. Zato smo podpore države, mesta Ljubljane in podjetij iz vse Slovenije tako zelo veseli. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, ki nam s svojim zanimanjem za oglede, vedno znova dajete spodbudo in osmislite festival. Zahvaljujemo se prostovoljcem, ki po celotni državi pomagajo odpreti vrata in gostoljubno vodijo obiskovalce po arhitekturi.

Letošnji festival otvarjata g. Danilo Ranc, direktor Direktorata za lesarstvo pri MGRT in g. Tomaž Kostanjevec, v.d.direktorja Javne agencije SPIRIT.

Zahvaljujemo se podjetjem za podporo in vas z veseljem pričakujemo na ogledih.

Pomladi 2021 pa že napovedujemo 100 novih arhitekturnih ogledov. Se vidimo!

 

Tudi letos bomo skupaj z obiskovalci in zainteresirano javnostjo podelili nagrado OHS AWARD za najboljšo stavbo in zunanjo ureditev.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke in zunanje ureditve avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Nominirani so vsi projekti, ki jih strokovna žirija uvrsti v letni program festivala. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog. Vabljeni h glasovanju!

 

Svetla lepotica se predstavi – Aktivna hiša Lumar

Trajnostna gradnja

Vzorčna hiša je zgrajena po konceptu Lumarjeve trajnostne gradnje. To pomeni, da tako zgrajeni objekti omogočajo uporabnikom zdravo in udobno bivanje, brez negativnega vpliva na podnebje in okolje. Hiša je zgrajena na ekonomičnem tlorisu z odprto zasnovanim in svetlim bivalnim prostorom v pritličju, ki združuje kuhinjo, jedilnico in dnevni prostor ter se preko velikih steklenih površin povezuje z okolico. V nadstropju so premišljeno zasnovani spalni prostori s strešnimi okni, ki omogočajo dodatno svetlobo in skrbijo za ugodno prezračevanje prostorov.

 

Prezračevana fasada s posebno noto trajnosti in prestiža

Celoten stavbeni ovoj v nadstropju hiše je izdelan s posebno projektiranim sistemom prezračevane fasade Swisspearl, ki je s perspektive gradbene fizike najzanesljivejši in se odlično vklaplja s konceptom Lumarjeve trajnostne gradnje. Notranji sloji plošč zagotavljajo zgradbi nosilnost ter toplotno in zvočno izolativnost, zunanji sloji pa učinkovito varujejo notranji sestav pred različnimi vremenskimi vplivi. Pri vzorčni hiši so uporabljene velikoformatne vlaknocementne fasadne plošče Zenor, v svetli, beli barvi.  Plošče so na nosilno podkonstrukcijo lepljene s posebnim ARSB sistemom in se odlično kombinirajo tako s kontaktno fasado v pritličju, kot z lesom na balkonih in pomožnem garažnem objektu.

Arhitektura: Lumar d.o.o.

Leto izgradnje: 2019

Fasada: Vlaknocementbe plošče Swisspearl Zenor 1115

Fotografija: Lumar d.o.o.

 

Več na: www.eternit.si