OHS – arhitekturni ogled Žičke kartuzije

foto: Miran Kambič

V soboto, 3.12.2023 vas ob 10.30. uri vabimo na arhitekturni ogled Žičke kartuzije.

MESTA NA OGLEDU SO POLNA. V primeru sprostitve mest vas bomo o tem obvestili. Hvala za razumevanje!

 

V letu 2022 je bila pod vodstvom biroja Medprostor končana prenova velike redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v samostanu Žička kartuzija, ki predstavlja izjemno pomembno zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, arhitekturno, arheološko in prostorsko dediščino. Projekt prenove predstavlja materializiran odgovor na zapleteno in večplastno problematiko zaščite razvalin enega zgodnejših kartuzijanskih samostanov v Evropi in interpretacijo naprednih srednjeveških principov gradnje. Cerkvi je bila z namenom zaščite ostalin in možnosti organizacije dogodkov dodana pomična streha, zidovje z nujnimi posegi pa je prezentirano tako, da omogoča branje zgodovinskih plasti prostora.

“Rešitev z zložljivo streho, se konceptualno naslanja in poskuša sintetizirati in materializirati dve skrajnosti – simbolno pojavnost cerkve kot osrednjega poudarka celote in prezentacijo razvalin. Kot sintezna rešitev omogoča poleg fizične zaščite ostalin tudi njihovo programsko nadgradnjo. Značilnemu mističnemu motivu razvaljene vzdolžne cerkvene ladje zagotavlja, da kljub funkcionalni potrebi pokritega prireditvenega prostora in zaščite srednjeveških ostalin v zimskem času, ohranja danes tako prepoznaven in cenjen značaj: stik opuščenega sakralnega prostora z nebom.” (arhitekt Rok Žnidaršič)

foto: Miran Kambič

Razvalina nekdanjega izrazito asketskega sakralnega prostora ima morda prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobila z aktualno prenovo, ko je njen strop lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imela kdajkoli.

foto: Tadej Bolta

Ogled bodo vodili: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Samo Mlakar iz arhitekturnega biroja Medprostor, odgovorni konservator Matija Plevnik, ZVKDS OE Ljubljana in konstruktor elektro motornega sistema dviga strehe Klemen Špehar, vodja razvoja Maori d.o.o.

Prijave na ogled so obvezne in jih zbiramo do 1.12.2023 na povezavi TUKAJ.

Zbirno mesto: TIC, gostilna Gastuž, Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9, 3215 Loče

Znižana cena vodenega ogleda (velja samo za prijavljene obiskovalce OHS) znaša 12,00 Eur.

Vstopnice so naprodaj v TIC (gostilna Gastuž, Špitalič).

Obiskovalce prosimo, da si jih priskrbijo pred ogledom med 10. In 10.30 uro.

Voden ogled bo omogočal tudi vstop v razgledni hodnik nad prezbiterijem.

Parkiranje: na večjem makadamskem parkirišču in ob gostilni Gastuž.

Za več informacij se obrnite na info@odprtehiseslovenije

Vabljeni, da se nam pridružite!

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE IN NAGRADA PIRANESI 2022

V soboto, 26. novembra, bo v Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, potekala že 39. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture, tokrat z naslovom Iskrena arhitektura. Konferenca se bo zaključila s 33. slovesno podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2022, katere pobudniki in organizatorji so slovenski arhitekti in je del PDA konference. Razstava Piranesi 2022 bo od 26. 11. do 30. 12. 2022 na ogled v razstavišču Monfort. Kot spremljevalna razstava PDA konference bo v Galeriji Herman Pečarič do 20. 1. 2023 na ogled razstava Piranesi 30: 30 let revije Piranesi.

 

LETOŠNJA TEMA – ISKRENA ARHITEKTURA
Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb, globalnih vplivov vojne … Hkrati socialna omrežja in digitalizacija informacij brišejo meje med realnim in virtualnim, v arhitekturo lahko vstopamo in jo vrednotimo skozi nekaj klikov. Nova digitalna orodja radikalno spreminjajo tudi načine snovanja arhitekture, pogosto skozi generične procese in prikaze – »thinking hand« versus »thinking computer«. Ob vsem tem se postavlja vprašanje pristnosti in razumevanja dobre arhitekture. Kako naj bo v tej kompleksni družbi arhitektura še sploh iskrena v svoji pripovednosti, materialnem izrazu, kontekstu, namenu, interpretaciji zgodovinskih plasti? Kakšna je iskrenost arhitekture, ki je neodvisna od politike, kapitala, globalnih trendov? Se lahko njena iskrenost zrcali že v procesu načrtovanja, skozi odkritost arhitektove misli in njegovega pogleda na svet? Iskreno o arhitekturi.

Mojca Gregorski

 

PROGRAM
7 predavanj arhitektov
• Atelier 111 architekti, Češka/Czech Republic

Atelier 111, Kozina House

• roth&čerina, Hrvaška/Croatia

Roth&Cerina, Observatory in Osekovo

• franzoso.marinelli, Italija/Italy

Franzoso Marinelli, Public spaces in Castelfondo

• Majda Kregar, Ambient, Slovenija/Slovenia

Ambient, Ljubljanski grad

• NUA arquitectures, Španija/Spain

NUA, Gon-Gar workshop

• Innauer.Matt architekten, Avstrija/Austria

Innauer Matt, Strandbad Lochau

• dr. Mateja Kurir, filozofinja/philosopher, Slovenija/Slovenia

Mateja Kurir, Oblast v arhitekturi


2 predavanji mladih arhitektov

• ELEMENTARNA, Slovenija/Slovenia
• Seminar Sadar, FA Ljubljana


Slovesna podelitev nagrade Piranesi 2022

• Monfort, 26. 11. 2022, ob 20:00

Piranski dnevi v Piranu
• RAZSTAVIŠČE MONFORT: Nagrada Piranesi 2022
• GALERIJA HERMAN PEČARIČ: Piranesi 30: 30 let revije Piranesi; Ustanova Fundacija Piranesi, Robert Potokar
• APOLONIJEVA PALAČA/PALAZZO APOLLONIO: Piran skozi čas | Pirano nel tempo | Piran through time; 3D model: Veselko Koželj, ABAKKUM Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran; Na ogled do 26. 11. 2022
Sprehod po poti Štorta
petek, 25. 11. 2022 od 11:00 do 13:00; zbirno mesto: avtobusna postaja Fornače, Piran; Pripravljalni dogodek na razstavo Marjetice Potrč Voda in zemlja; Mestna Galerija Piran, 17. 12. 2022 do 5. 3. 2023; avtorici: Romana Kačič, Marjetica Potrč; organizator: Abakkum Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran s podporo Obalnih galerij Piran

Več informacij in prijava na www.pida.si

NEVIDNE HIŠE

Predstavljamo vam NEVIDNE HIŠE – rastočo zbirko nevidne arhitekture preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Nevidne hiše so nov arhitekturno-kulturni projekt, namenjen predstavitvi pomembnih arhitekturnih dosežkov, ki jih danes v prostoru iz različnih razlogov ne vidimo več. Nevidne hiše so tiste, ki so bile zgrajene v preteklosti in jih danes ni več, kot tudi tiste, ki so bile na določeni lokaciji že načrtovane in jih še ni. Med njimi so tudi nekatere pomembne stavbe, v katere ne moremo vstopiti.

Projekt bo spodbujal prostorsko vednost in radovednost o pomembnih arhitekturnih dosežkih, prostorskem razvoju in kulturi arhitekture. Odpiral bo pogovore in debate o prostorskem razvoju, pomenu in vlogi arhitekture. Kajti arhitektura vedno zrcali kulturno stopnjo družbe. Je zapis prostorskih izkušenj, ki jih posreduje novim generacijam. In če nečesa ne vidimo, to še ne pomeni, da tega nikoli ni bilo.

V letošnjem letu obeležujemo 150-letnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, zato predstavljamo njegovi dve pomembni arhitekturni deli v Ljubljani: vhodni baldahin v letno telovadišče v Tivoliju in palačo Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti.

Fotografija baldahina kmalu po otvoritvi, foto: Dokumentacija MGML/Plečnikova zbirka

Mogočen vhodni baldahin v Tivoliju v Ljubljani je Plečnik zasnoval kot del ureditve Sokolskega atletskega telovadišča. Ograji sta telovadišče zapirali proti Lattermanovemu in Velesejemskem drevoredu, na križišču pa si je Plečnik zamislil monumentalni vhod.

Baldahin je stal na šestih stebrih iz podpeškega kamna. Na njih so počivali usločeni betonski nosilci, na teh so hrastove letve nosile bakreno streho. Ob stebrih so stali betonski svetilniki. Streha baldahina je usločena, kot bi bila iz tkanine, v resnici pa je izvedena iz trdih materialov. Plečnik je v Ljubljani podobno zasnoval tudi baldahin pred molilnico na Žalah. Ko so leta 1961 zaradi gradnje podvozov prestavili železniško progo, so skupaj s Fabianijevim Jakopičevim paviljonom podrli tudi ograjo in baldahin letnega telovadišča.

Plečnikov baldahin si lahko preko pametnega telefona ogledate tudi na nekdanji lokaciji v parku Tivoli.

Vzajemna zavarovalnica, foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana

Arhitekt Jože Plečnik je eno svojih najpomembnejših stavb zasnoval za Vzajemno zavarovalnico, ki si je za svojo 30. obletnico leta 1930 zraven ljubljanske železniške postaje zamislila novo zgradbo. Monumentalna vogalna stavba je bila v notranjosti zasnovana kot poslovno- stanovanjski objekt, navzven pa kot mestna palača. Prostorsko je Zavarovalnica zasnovana po vzoru Wagnerjevih klasičnih Dunajskih palač, ki sledijo geometriji ulice, z vogalnim vhodom ter poudarjenim pritličnim podstavkom. Ves trud je Plečnik vložil  v fasado, kamor je vgradil celo vrsto simbolov navezanih na dejavnost, kateri je hiša namenjena. Hiše se je prijelo ime »palača« ali »stavba Vzajemne zavarovalnice«. Danes je lastnica stavbe Zavarovalnica Triglav. Različnost funkcij je jasno izražena tudi v oblikovanju fasade, kjer je poslovni del pritličja in mezzanina (1. nad.) oblikovan drugače, kot z opeko obložena zgornja nadstropja, kjer so bila stanovanja. V kleti sta bili telovadnica in pa »turistovska kapela«. Ker je stavba danes poslovne narave in vanjo vstop ni mogoč, si lahko na strani projekta nevidne hiše notranjost ogledate preko 360 stopinjskih fotografij, na realno lokacijo pa bomo za vse mimoidoče umestili še QR kodo s povezavo na virtualni ogled.

Več na:

NEVIDNE HIŠE

Gradimo dobre občutke: strokovno in kakovostno

Prostori, v katerih bivamo, pomembno vplivajo na kakovost našega življenja. Velikokrat se ne zavedamo, da so naše dobro počutje, zdravje, in produktivnost odvisni tudi od vgrajenih materialov, ki skriti ali vidni sestavljajo naše bivanjsko okolje.

Poslovanje skupine Wienerberger temelji na inovacijah in celovitih rešitvah za gradnjo zdravih in kakovostno zasnovanih domov. Kot največji proizvajalec opečnih gradbenih materialov se zaveda pomena družbene odgovornosti in odgovornega poslovanja, ki podjetju zagotavlja dolgoročni uspeh. Že od nastanka naprej velik del svojega časa namenja razvoju naravnih, trajnostnih in celovitih rešitev za dom  in okolico.

Družinska hiša Celovška, Gregorc Vrhovec Arhitekti, foto: Damjan Švarc

Opeka je pogosto prepoznana kot eden najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu. Zaradi svoje palete vzorcev, tekstur in tonov ustvarja zanimive grafične kompozicije, ki naredijo prostore estetsko toplejše in prijetnejše. Odlikuje jo visoka toplotna izolacija in sposobnost, da v prostorih ohranja optimalno vlažnost.

Grajska pristava v Ormožu, Arrea arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Tradicionalna in hkrati vedno bolj aktualna nas spremlja v najrazličnejših tipologijah stavb po Sloveniji.

Hiša Harmonika, Mika Cimolini, Hikikomori d.o.o., foto: Miran Kambič

Poleg lesa je prav opeka oz. glina eden izmed bolj trajnostnih materialov in bo zaradi svoje vsestranskosti in možnosti ponovne uporabe zagotovo imela pomembno mesto v gradbeništvu prihodnosti.

Vrtec Dobrna, Triiije arhitekti, projektivni biro d.o.o.

V nadaljevanju vam predstavljamo blagovne znamke Wienerberger Slovenija, ki so sinonim za kakovostne in celostne sistemske rešitve.

  • Tondach strešni sistemi poleg glinenih strešnikov vrhunske kakovosti, zajemajo še dodatno sistemsko opremo in keramične dodatke, v celostno rešitev pa blagovno znamko Tondach zaokroži širok asortiman Tondach strešnih oken.
  • Zidni sistemi Porotherm združujejo moderno proizvodno tehnologijo, visoko stopnjo kompatibilnosti z okoljem ter naravno in zdravo stanovanje. Izdelki iz naravne in trajne gline imajo izjemne toplotne in akustične zmogljivosti ter boljšo mehansko in požarno odpornost. Celostne sistemske rešitve so namenjene vsem vrstam zidov in zidanih konstrukcij za zunanje ali notranje nosilne zidove, pregradnim zidovom, stropom ali rešitvam za premostitev odprtin.
  • Pod produktnim imenom Terca so zbrane fasadne opeke različnih barv in oblik ter dimenzij, pa tudi ploščice rezane iz teh opek, ki so namenjene izvedbi oblaganja objekta z lepljenjem. Če so bile v preteklosti fasadne opeke večinoma rdeče oz. oranžne barve in le ene dimenzije (navadno v obliki normalnega formata), je danes izbira skorajda neomejena.
  • Asortiman izdelkov Semmelrock predstavlja mnoge rešitve za ureditve teras, vrtov, poti, trgov, dovozov, pešpoti, dvorišč in parkirišč ter omogoča realizacijo inovativnih želja ter idej vsakega posameznika.

Wienerberger nenehno izboljšuje ponudbo in išče estetsko privlačne ter funkcionalne rešitve, ki bodo racionalizirale porabo energije, varovale okolje ter zagotavljale zdravje in varnost vseh članov gospodinjstva. Aktivno prispeva k boljši kakovosti življenja in poslovanja na trajnosten način – z ekološkega, socialnega in ekonomskega vidika. S svojimi spletnimi orodji, izkušeno terensko tehnično ekipo in odzivnostjo, odraža strokovnost, morebitnim kupcem pa nudi odlično podporo ter čudovito uporabniško izkušnjo.

SREDNJEEVROPSKA NAGRADA JOŽETA PLEČNIKA

Nagrajenci s predsednikom Milošem Zemanom

Manj znano je, da tudi v Pragi že nekaj let podeljujejo arhitekturno nagrado z imenom Jožeta Plečnika. Ob 150 obletnici arhitektovega rojstva so jo razširili v Srednjeevropsko arhitekturno nagrado Jože Plečnik. Namenjena je arhitektom iz tako imenovane Višegrajske skupine – iz Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske. Zraven pa so povabili tudi Slovenijo, saj je Plečnik vendarle rojak. Nagrado podeljuje predsednik Republike Češke Miloš Zeman in letos jo je prvič podelil v sredo 14. septembra na Praškem gradu.

Nagrade so prejeli:

Češka republika: Ondřej Šefců, Tomáš Rusín, Ivan Wahla, Eva Heyworth, Miroslav Pospíšil in Pavel Zatloukal.

Poljska: Jerzy Ilkosz, Krzysztof Pawłowski, Ewa Nekanda-Trepka, Piotr Lewicki in Kazimierz Łatak.

Slovaška: Ľubica Brunová – Koreňová, Katarína Viskupičová, Peter Žalman, Tibor Zelenický in Štefan Mitro

Mažarska: Mihály Balász, Robert Gutowski, Csaba Nagy, Gábor Zoboki in András Krizsán

Slovenija: Andrej Hrausky, Majda Kregar, Miha Kerin, Edvard Ravnikar, Jr., Vesna Košir Vozlič in Matej Vozlič

Matej Vozlič, Vesna Vozlič, Majda Kregar in Andrej Hrausky

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

SLOVENSKI RAZPIS ZA MEDNARODNO NAGRADO PIRANESI 2022

Odprt je razpis za mednarodno nagrado Piranesi 2022, ki nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije in študentska dela, nastala v zadnjih dveh letih na območju Centralne Evrope.

Namen razpisa je izbor realiziranih arhitekturnih del, ki se bodo na mednarodni arhitekturni razstavi Piranesi, organizirani v sklopu Piranskih dnevov arhitekture, potegovali za nagrado Piranesi 2022.

Na slovenski razpis so lahko predlagane arhitekturne stvaritve slovenskih arhitektov v Sloveniji ali tujini, ki so bile dokončane v letih 2019, 2020, 2021 in 2022 v Sloveniji ali v tujini.

  • Predstavitev svojega projekta pošljite po pošti oz. dostavite v galerijo DESSA v printani verziji, max. format je A3, max. 5 listov (lahko manj!), ter pošljite preko WeTransferja na piranesi@pida.si v pdf formtu.
  • Predlogi naj bodo utemeljeni in predstavljeni na način, ki omogoča najbolj verno predstavitev arhitekturne stvaritve:
    • Prikazani naj bodo situacija, tipični tlorisi in prerezi.
    • Minimalno 2 fotografiji morata prikazati projekt v širšem kontekstu, v katerem se nahaja.
    • V primeru, da gre za dozidavo ali nadzidavo, morata minimalno 2 fotografiji prikazati stik obstoječega in novega objekta.
    • Minimalno 3 fotografije morajo predstaviti projekt.
  • Predlogi naj vsebujejo:
    • ime projekta, lokacijo in leto realizacije – v SLO in EN jeziku
    • ime avtorja oziroma avtorske skupine
    • ime fotografa
    • ime kontaktne osebe, e_mail naslov in številko mobilnega telefona
  • Rok za oddajo predlogov je 18. 10. 2022. Printane verzije pošljite ali dostavite na naslov:

Galerija DESSA

Židovska steza 4

SI-1000 Ljubljana

  • Izmed prispelih predlogov bo slovenski selektor arhitektka doc. Mojca Gregorski do 26. 10. 2022 oblikovala selekcijo petih projektov, ki bodo od 26. novembra do 30. decembra 2022 razstavljeni na mednarodni arhitekturni razstavi za nagrado Piranesi v razstavišču Monfort v Portorožu.
  • Selektor ima pravico podati tudi svoje predloge.
  • Izbrani/nominirani arhitekti bodo o izboru obveščeni 28. 10. 2022. Takrat jim bo organizator PDA posredoval tudi informacije v zvezi s pripravo plakatov za razstavo.

Kriteriji izbora

  • Premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor
  • Prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom
  • Sodobna inovativna prostorska zasnova
  • Spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine
  • Sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov
  • Inovativni detajli
  • Premišljena uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe

 

Več informacij na www.pida.si/razpis.

Razpis za mednarodno študentsko priznanje na povezavi.

 

Vabimo vas, da svoja dela prijavite na izbor.

 

Vabljeni tudi na Piranske dneve arhitekture 2022!

Program bo konec oktobra objavljen na www.pida.si/program

PLEČNIKOVA ODLIČJA 2022

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 23. maja 2022, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje.

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu.

Dve Plečnikovi medalji za arhitekturno realizacijo prejmejo Aljoša Dekleva, Tina Gregorič in Lea Kovič za Sosesko Novo Brdo ter Marko Studen, Jernej Šipoš in Boris Matić za Cukrarno.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejme interdisciplinarna delovna skupina (Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Špela Karo, Mateja Kavčič, Natalija Lapajne, Darja Pergovnik, Ana Porok, Irena Potočnik, Špela Spanžel (vodja), Marko Stokin, Tomaž Štoka (koordinator), Metka Štrajhar, Meta Štular, Irena Vesel, Gojko Zupan in Bogo Zupančič) za pripravo nominacije del Jožeta Plečnika za vpis v Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnikovo medaljo za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme dr. Mateja Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi.

Plečnikovo študentsko priznanje prejme Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelanopod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Razstava del vseh prejemnikov  Plečnikovih odličij 2022 bo potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v mestni galeriji na prostem na Novem trgu od 23. maja 2022 dalje.

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo odprta v sredo, 25. maja 2022, ob 18. uri v Galeriji DESSA, Židovska steza 4. Nagrajeno delo bodo predstavili avtorji.


Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličjeza najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike  ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Več o letošnjih nagradah: https://www.drustvo-dal.si/arhiv_novic

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja BAUMIT LIFE CHALLENGE je Galerija Cukrarna

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

 

V biroju Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Opečnata hiša, Arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino. V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Hotel Maestoso, Enota, foto: Miran Kambič

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala: »Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

Več dnevne svetlobe za boljše počutje

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, v stavbah preživimo v povprečju 90 % svojega časa, od tega dve tretjini doma. Na počutje, produktivnost in zdravje vpliva količina dnevne svetlobe, notranji zrak, toplotno ugodje in akustično ugodje.

Izpostavljenost zadostni količini dnevne svetlobe pomeni 2x več možnosti za počutje polno energije, kar ima pozitiven učinek na zdravje, izboljša spanec in zmanjša tveganje za nastanek bolezni. Dnevna svetloba vpliva na delovanje človekovega bioritma, zato je ključno, da so prostori v katerih se človek zadržuje čez dan dobro osvetljeni, tekom noči pa je možno zagotoviti popolno temo. Z velikostjo okenskih površin, z umestitvijo v prostor in z razmerjem širine in višine okna ter višine parapeta, pa ni neposredno povezana samo osvetlitev z dnevno svetlobo, temveč tudi povezava z naravo. Okno vzpostavlja stik notranjega prostora z zunanjim, kar je izjemnega pomena za zaznavo kakovosti notranjega okolja in boljše počutje.

Arhitektura stanovanjskih stavb se danes poslužuje okenskih odprtin večjih dimenzij, površina stekla se povečuje tudi na račun tankih okvirjev. Večje okenske odprtine niso omejene samo na fasadna okna v običajnih etažah. V prostorih mansarde je možno v poševno streho vgraditi kombinacije več strešnih oken med obstoječe špirovce, ki jih je potrebno razmakniti na ustrezne osne razdalje. V takih primerih so najpogosteje uporabljene standardne širine oken, ki ne zahtevajo izvedbo menjalnika za razširitve polja med špirovci. S kombinacijo več oken skupaj se doseže učinek večjega panoramske površine. Linija spodnjih oken je poleg osvetlitve namenjena tudi pogledu navzven, zgornja okna pa omogočajo vpad svetlobe globoko v prostor.

V primeru sestava strešnih oken brez vmesnega špirovca je potrebno izdelati prečni menjalnik, na katerega se pritrdi sestav. Možna je kombinacija dveh strešnih oken z dekorativno vmesno tipsko oblogo ali kombinacija treh oken v enotnem okvirju, pri čemer je sredinsko okno fiksno, stranska dva sta sredinsko vpeta.

Neža Močnik, u.d.i.a.

VELUX Slovenija d.o.o.

Nagrada Constructive Alps

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn že šestič razpisujeta natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah »Constructive Alps«, z nagradnim skladom v višini 50.000 evrov. Žirija k sodelovanju vabi arhitektke, arhitekte ter investitorke in investitorje, katerih projekti gradnje ali prenove – izvedeni med letoma 2017 in 2021 –, na območju koridorja Alpske konvencije prispevajo k uresničitvi podnebnega cilja »neto nič emisij«.

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022.

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

Iščejo se zgledni primeri prenove, novogradnje ali razširitve: stanovanjskih stavb, javnih objektov – občinskih stavb, bolnišnic, objektov spadajočih h kulturni (gledališča, muzeji…), k energetski (npr. skupnostne elektrarne) ali k prometni infrastrukturi (železniške in avtobusne postaje) –, vse do gradenj, ki služijo kmetijskemu in/ali turističnemu namenu. Tokratno vodilo se glasi: »Prenoviti in oplemeniti je podnebju prijazneje kot porušiti.« Prav zato bo v okviru šeste izvedbe natečaja v ospredju predvsem prenova.

Alpski skedenj, Ofis, foto: Tomaž Gregorič

Strokovna žirija bo projekte ocenjevala v skladu s štirimi kriteriji in načelom »neto nič«.

– Ekološki vidik: Kako objekti prispevajo k ekološki razumnosti, in sicer z vidikov konstrukcije in rabe? Pri odgovoru na omenjeno vprašanje bodo pomembno vlogo igrali merljivi podatki, zlasti energijski kazalniki, kakor tudi umeščenost objekta v prostor in njegova povezanost z omrežji oz. sistemi podnebju prijazne mobilnosti.

– Ekonomski vidik: Kako projekt prispeva k smotrnem usklajevanju stroškov z namenom in načinom oz. načini rabe? Ekonomski vidik bo igral pomembno vlogo tudi pri opazovanju vključenosti materialov in izvajalk ter izvajalcev strokovnih del iz regije v sam projekt.

– Družbeni vidik: Kako projekt prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja ljudi na njihov matičnih lokacijah in v globalnem okviru? Katera oblika bivanja zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti življenja z vidika kar se da majhne porabe površine?

– Arhitekturni vidik: Kako objekt prispeva k arhitekturi z vidika estetike?

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022. Žirija bo za sodelovanje v drugem krogu po skrbnem pregledu natečajnih prispevkov izbrala 25 projektov, ki si jih bo spomladi 2022 ogledala tudi na vsakokratni lokaciji. Podelitev nagrad bo na sporedu v mesecu septembru 2022, na prireditvi »Podnebni teden« (Klimawoche) v švicarskem Brigu. Prodorne in predvsem zgledne konceptualne zasnove bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru niza prireditev in dogodkov na temo gradnje in arhitekture gostovala po vseh državah alpskega loka, glas o njih pa bo razširjan tudi onstran meja alpskega prostora.

PRIJAVA PROJEKTA