SREDNJEEVROPSKA NAGRADA JOŽETA PLEČNIKA

Nagrajenci s predsednikom Milošem Zemanom

Manj znano je, da tudi v Pragi že nekaj let podeljujejo arhitekturno nagrado z imenom Jožeta Plečnika. Ob 150 obletnici arhitektovega rojstva so jo razširili v Srednjeevropsko arhitekturno nagrado Jože Plečnik. Namenjena je arhitektom iz tako imenovane Višegrajske skupine – iz Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske. Zraven pa so povabili tudi Slovenijo, saj je Plečnik vendarle rojak. Nagrado podeljuje predsednik Republike Češke Miloš Zeman in letos jo je prvič podelil v sredo 14. septembra na Praškem gradu.

Nagrade so prejeli:

Češka republika: Ondřej Šefců, Tomáš Rusín, Ivan Wahla, Eva Heyworth, Miroslav Pospíšil in Pavel Zatloukal.

Poljska: Jerzy Ilkosz, Krzysztof Pawłowski, Ewa Nekanda-Trepka, Piotr Lewicki in Kazimierz Łatak.

Slovaška: Ľubica Brunová – Koreňová, Katarína Viskupičová, Peter Žalman, Tibor Zelenický in Štefan Mitro

Mažarska: Mihály Balász, Robert Gutowski, Csaba Nagy, Gábor Zoboki in András Krizsán

Slovenija: Andrej Hrausky, Majda Kregar, Miha Kerin, Edvard Ravnikar, Jr., Vesna Košir Vozlič in Matej Vozlič

Matej Vozlič, Vesna Vozlič, Majda Kregar in Andrej Hrausky

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

ZNANI SO DOBITNIKI NAGRAD OHS AWARD 2022!

V torek, 7.6.2022 je potekal zaključni dogodek festivala Odprte hiše Slovenije in podelitev nagrad OHS AWARD 2022. Poleg ogledov v živo na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, je letos najširša javnost zopet lahko glasovala za svoje najljubše projekte preteklega festivala. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.

Med skoraj 60 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost v kategoriji javnih objektov za najboljša izbrala Knjižnico Damirja Feigla – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici (avtorji: Waltritsch A+U  I  Architetti Urbanisti), ki se nahaja v Fabianijevem Trgovskem domu, ki je nekoč že predstavljal središče goriške slovenske skupnosti in njene raznolike dejavnosti. Knjižnica je oblikovana kot dinamična pot po večih etažah in prostorih za različne potrebe – od stimulacije dialoga ob vhodu do bolj klasičnih študijskih prostorov zgoraj. Medetaža ob vhodu vključuje tudi krožni element, ki izpostavlja povezavo z vogalno kupolo na strehi. Ta iz urbanističnega vidika naznanja prisotnost palače na glavni mestni ulici.

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Nagrado v kategoriji javnih objektov je prejel tudi projekt Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija (avtorji: Projekt d.d.). Projekt prenove notranjosti je vodila glavna ideja – jasno predstaviti prvotne kakovostne strukture, ločeno od dodanih novih struktur. Po obnovi zunanjega ovoja in rekonstrukciji notranjosti so se oblikovali novi prostori: vinoteka, glavna vstopna točka, viteška dvorana in muzej.

Grad Štanjel, Projekt d.d., foto: Ana Rojc

Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija, Projekt d.d., foto: arhiv biroja

V kategoriji zasebnih objektov sta nagrado prejeli dve enostanovanjski hiši. Hiša MM (avtorji: a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila pred prenovo ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi. Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen.

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Nagrado OHS AWARD je prejela tudi Enostanovanjska stavba Polica (avtor: ARHI-TURA, Bojan Mrežar), ki predstavlja primer sodobne družinske hiše. Lokalno izbran les smreke in jelke ter glineni ometi v notranjosti dajejo objektu dodatno trajnostno vrednost.

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo!

 


Odprte hiše Slovenije so arhitekturna platforma za razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju in spodbujanje trajnostnega načrtovanja prostora. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično slovensko arhitekturo.

Ogledi stavb na vsakoletnem festivalu ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo bolj prijazne do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti. Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero so organizatorji želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. Naslednji festival bo aprila 2023.

13. festival OHS – ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI

Največji festival arhitekture, nepremičnin in kakovostnih ureditev, Odprte Hiše Slovenije (OHS), je letos potekal med 27. in 29. majem po vsej Sloveniji. Festival je odprl vrata dobre arhitekture že trinajstič zapored in na ogled ponudil pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki so si jih obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov.

Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero smo želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb.

Ogled Hotela Maestoso v Lipici, foto: Enota

Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. S festivalom OHS želimo poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva.

Arhitektura in ljudje smo povezani v skupnem, omejenem prostoru. Po izkušnji zadnjih nekaj let, ko še bolj občutimo pomanjkanje povezanosti in sodelovanja, se tudi ideja o vrnitvi v svet pred epidemijo postavlja pod vprašaj. Zdi se, da bomo morali v prihodnosti načrtovati in oblikovati svoj svet na nov oz. drugačen način in v širšem kontekstu.

Arhitektura omogoča reševanje prostorskih problemov in snovanje prostorov v novih kontekstih. Pokoronski čas je izpostavil priložnost za oblikovanje arhitekturne in družbene vizije o prostoru, ki temelji na vključevanju, kakovosti in trajnostnosti. Novi načini bivanja, dela in poučevanja, nove infrastrukture, nove tehnologije, zadoščanje energetskim potrebam, emisije CO2 in trajnostnost, nova partnerstva … Vse to zahteva premislek in oblikovanje novih odgovorov.

Ogled delne prenove notranjosti upravne stavbe Zavarovalnice Triglav, foto: Zala Koščak

 V času prihajajočega okrevanja bi bilo smiselno razmisliti, ali namesto vrnitve v življenje pred korono lahko govorimo tudi o novih rešitvah za boljše in bolj trajnostno bivanje v kontekstu nove realnosti. Arhitektura in arhitekti lahko k temu veliko pripomorejo. Na to opozarja tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe, ki postavlja prav arhitekturo v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Ogled poslovnih prostorov na Cigaletovi – Modra jagoda, foto: OHS

Program tridnevnega arhitekturnega festivala je letos odprl vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno-izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnihustanov, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike ter več turističnih objektov in športnih stavb.

Ogleda Hotela Bohinj, foto: OHS

Ogledi stavb ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo prijaznejše do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti.

Hvala za obisk in se vidimo zopet naslednje leto!


PLEČNIKOVA ODLIČJA 2022

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 23. maja 2022, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje.

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu.

Dve Plečnikovi medalji za arhitekturno realizacijo prejmejo Aljoša Dekleva, Tina Gregorič in Lea Kovič za Sosesko Novo Brdo ter Marko Studen, Jernej Šipoš in Boris Matić za Cukrarno.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejme interdisciplinarna delovna skupina (Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Špela Karo, Mateja Kavčič, Natalija Lapajne, Darja Pergovnik, Ana Porok, Irena Potočnik, Špela Spanžel (vodja), Marko Stokin, Tomaž Štoka (koordinator), Metka Štrajhar, Meta Štular, Irena Vesel, Gojko Zupan in Bogo Zupančič) za pripravo nominacije del Jožeta Plečnika za vpis v Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnikovo medaljo za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme dr. Mateja Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi.

Plečnikovo študentsko priznanje prejme Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelanopod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Razstava del vseh prejemnikov  Plečnikovih odličij 2022 bo potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v mestni galeriji na prostem na Novem trgu od 23. maja 2022 dalje.

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo odprta v sredo, 25. maja 2022, ob 18. uri v Galeriji DESSA, Židovska steza 4. Nagrajeno delo bodo predstavili avtorji.


Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličjeza najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike  ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Več o letošnjih nagradah: https://www.drustvo-dal.si/arhiv_novic

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja BAUMIT LIFE CHALLENGE je Galerija Cukrarna

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

 

V biroju Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Opečnata hiša, Arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino. V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Hotel Maestoso, Enota, foto: Miran Kambič

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala: »Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt


RAZSTAVA ONKRAJ VIDNEGA – INTERIERJI V ČASU PANDEMIJE

RAKETA, arhitekturno oblikovalski studio v letu 2021 praznuje 20 let ustvarjanja konceptov, atmosfer in produkcije trajnostnega oblikovanja. V dveh desetletjih se je sočasno razvijal v uveljavljeno arhitekturno prakso notranjega oblikovanja, mednarodno priznan oblikovalski studio in laboratorij inovacij produktnega oblikovanja. Tovrstno interdisciplinarno ustvarjanje od predmeta in pohištva do interjerja in arhitekture je za naš kulturni prostor edinstveno. Avtorski pristop, ki združuje mojstrstvo Plečnikove tradicije in prizadevanje za invencijo, je prepoznala Galerija-Muzej Lendava zato je protagonista Rakete Katjušo Kranjc in Roka Kuharja povabila h gostovanju.

O svojem delu pravita, da ju zanima dojemanje prostora na nezavedni ravni, ne pa produkcija podob. Oblikujeta z mislijo na neposredni odnos človeka do materialnosti, ki ga obdaja. Nista posvečena le konstrukciji vizualnega ugodja, temveč se stalno sprašujeta o vplivu interierja na bivanje onkraj vidnega in o moči interierja, da kot tak vzpostavi osnovo za kakovostno, prijetno življenje, upoštevajoč vse čute.

To je izrazito pomembno v danem trenutku, saj je pandemija koronavirusa preusmerila pozornost na interierje in povsem spremenila dinamike bivanja. Nepredstavljivo veliko časa smo znotraj. Nepričakovana množica dejavnosti in dogodkov je popolnoma zapustila javne interierje ter naselila interierje domov. Pandemija je korenito posegla v naša življenja. Ta družbena preobrazba, ki smo ji priča, postavlja v ospredje dejstvo, da interier ni le stvar okusa, luksuza, nuje ali potrebe, obenem pa odpira vprašanje, kaj sploh je interier?

Prav zato kuratorski koncept izpostavlja preobrazbe, ki so zaznamovale interierje v času trajanja omejevanja gibanja in socialnih stikov. Razstava sprašuje, kaj je interier brez obiskovalca in gledalca? Po drugi strani pa, kaj so likovnost, materialnost in taktilnost prostora brez čutnosti, brez mišljenja?

Skozi serijo uveljavljenih interierjev, ki sta jih Katjuša Kranjc in Rok Kuhar soustvarila, postavimo na ogled, kaj se zgodi z javnim interierjem, ko ves svet obstane. Pomislimo, ali in kako zasebni interier poganja svet, ki je obstal? Kako sta povezana interier in človeka vredno prebivanje? In na koncu, kakšen bo interier prihodnosti?

Prostor postane interier šele, ko vanj zares vstopimo.

Pred vami se na razstavi v dveh sekvencah zvrstijo fragmenti javnih in zasebnih interierjev studia Raketa. Prestavljeni iz prvotnega konteksta in umeščeni v obokan tunel galerije ustvarijo nov interier, v katerem pod snopom svetlobe silhuete obiskovalcev navidezno vstopajo v fotografije interierjev.

V prvem delu (Tišine) inštalacija predstavi prazne prostore, prevzete s tišino – Lutkovno gledališče Ljubljana, pisarne Elektra Ljubljana, restavracijo Cubo, kliniko Skin, vinsko klet Gredič in Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana. Tišino prekinjamo le obiskovalci razstave, saj sprožamo zvoke, ki fotografiji dodajajo volumen in znake življenja – zvene, dialoge in podobno.

V drugem delu (Bližine) inštalacija vabi k vstopu v prostor, ki ga po navadi ne vidimo – prostor med materialom in dotikom, roko in teksturo. Ta taktilnost je odgovorna za težko ubesedljiv občutek prijetnega, lepega, ne nazadnje tudi tega, da smo se na pravem mestu znašli v pravem času in da nam ta interier preprosto »paše«.

Razstava ONKRAJ VIDNEGA je na ogled od 3. decembra 2021 do 1. junija 2022 v kletnem prostoru lendavskega gradu.

KOLOFON

Kustosinja: Danica Sretenović
Fotografija: Miran Kambič, Žiga Lovšin, Rok Kuhar
Oblikovanje razstave: Raketa: Rok Kuhar, Katjuša Kranjc, Maja Horvat 
Grafično oblikovanje: Raketa: Katjuša Kranjc
Zvok:  Andi Gal, Timotej Kuhar Černej
Lektoriranje: Rdeči oblak
Prevod: Jolanda Harmat Császár 

Mednarodna konferenca Build for Life

MEDNARODNA KONFERENCA “Build for Life

Mednarodna konferenca Build for Life, ki jo organizira največji proizvajalec strešnih oken in senčil VELUX, bo potekala prek spleta, in sicer med 15. in 17. novembrom. Na njej bo več kot 90 govorcev z vsega sveta predstavilo dobre prakse trajnostne gradnje in možne odgovore na podnebna vprašanja.

DVA ODRA IN 90 GOVORCEV


Konferenco, ki se bo odvijala v Köbenhavnu, bodo prenašali v živo prek spleta, hkrati pa bo potekala na dveh odrih. Na odru Compass Stage bodo raziskovali največje izzive in priložnosti današnjega časa v gradbeni industriji, med katerimi bosta tudi potreba po fleksibilnosti v oblikovanju in spreminjajoča se vloga zgradb v naših skupnostih. Na drugem odru Daylight Symposium Stage pa bo v središču pozornosti dnevna svetloba; vodilni strokovnjaki bodo razpravljali o tem, kako lahko moč dnevne svetlobe v praksi ustvari zdrave in odporne zgradbe.

Med množico priznanih govorcev bosta Joseph Allen in John Macomber s harvardske univerze, ki se ukvarjata z vprašanjem, kaj po obdobju epidemije covida-19 pomeni zdrava gradnja. Prav tako tudi arhitekta Sinus Lynge in Camilla van Deurski bosta razkrila, kako zgraditi skupnosti, ki podpirajo ljudi in planet, ter Juri Troy, avstrijski arhitekt, ki bo pojasnil, zakaj je dober dizajn pomemben za trajnost in dolgo življenjsko dobo.

Vabimo vas na razburljivo potovanje v trajnostno prihodnost!

Za ogled konference se je potrebno prijaviti. Prijave so brezplačne!

 

Tudi, če ste konferenco Build for Life zamudili, si predavanja lahko ogledate TUKAJ!

FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE SE ZA LETOS POSLAVLJA

Festival Odprte hiše Slovenije se za letos poslavlja!

Hvala vsem obiskovalcem, arhitektom, lastnikom, OHS prostovoljcem in ostalim sodelujočim za nepozabne izkušnje v arhitekturi.

Kmalu se spet vidimo!

 

Dogodke tekom leta spremljajte na naših družbenih omrežjih Facebook in Instagram ter naši spletni strani.

 

POSTANI DEL EKIPE OHS PROSTOVOLJCEV

Dragi/a navdušenec/navdušenka arhitekture!

Ali tudi ti že pogrešaš sproščeno druženje, zanimive pogovore z mednarodno uveljavljenimi arhitekti in oglede kakovostne arhitekture ter zunanjih ureditev? Iskreno, tudi mi jih!

Ampak ali si že slišal/a novico?? Tudi letošnji, že 12. festival Odprte hiše Slovenije 2021 bo!!! Odločili smo se, da si festival, kljub vsem prestavitvam zaradi epidemioloških razmer, želimo v čim večji meri izpeljati v živo na lokacijah, zato ti z navdušenjem sporočamo, da bo festival potekal od 17. do 19. septembra 2021!

Tako dobra izpeljava festivala pa brez naših super prostovoljcev, ki s srčnostjo in zagnanostjo vsako leto pomagajo pričarati zares prijetno vzdušje za vse sodelujoče, sploh ne bi bila možna. Si tudi ti želiš spoznati nove prijatelje in sodelovati v zares najboljši ekipi prostovoljcev? Deliti svoje navdušenje nad arhitekturo in oblikovanjem ter v objektiv ujeti lepe trenutke z ogledov? Morda pridobiti še kakšno dodatno izkušnjo na področju javnega nastopanja in organizacije dogodka, ki bodo prav hudo izgledale v tvojem CV-ju? Potem pa izkoristi priložnost in se nam pridruži pri soustvarjanju OHS 2021!

Prijavi se na: https://forms.gle/C2pmRVWtuoFPMNN37

V drugi polovici junija se oglasi še na kratkem online sestanku, kjer boš spoznal/a ekipo in dobil/a vse potrebne informacije o festivalu, njegovem poteku in programu, potem pa si pripravljen/a. Poznaš tudi prijatelja/ico, sovrstnika/ico, sorodnika/ico, ki bi ga/jo zanimal ta izziv? Še toliko bolje! Kar pošlji mu/ji prijavnico in ga/jo spodbudi, da se nam pridruži… Več nas je, boljše je!

Veselimo se sodelovanja s tabo,

EKIPA OHS

Za vsa vprašanja smo na voljo na: info@odprtehiseslovenije.org