Razstava galerije Dessa – Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki

V ponedeljek, 19. decembra 2022, vas ob 20. uri vabimo v galerijo DESSA na odprtje razstave Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki.

Na razstavi Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki, ki so jo pripravili v Galeriji Dessa v soorganizaciji z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije in je v DESSI na ogled že od 28. 11. 2022, je predstavljenih 40 izbranih objektov, nastalih v zadnjih šestdesetih letih v Sloveniji in tujini, pod katere so kot avtorji podpisani slovenski gradbeni inženirji in arhitekti.

Arhitekturna in gradbena stroka sta od samega začetka neločljivo povezani. Vse od osupljivih gradenj v času prvih visokih civilizacij – od egiptovskih piramid, prek sistema qanatov v Perziji do rimskih cest, mostov in akveduktov. Skozi zgodovino je bilo inženirstvo večinoma v rokah tistih, ki so imeli moč, denar in oblast in so si ga lahko privoščili, dosežki, namenjeni javnosti, pa promocija vladajočih. Inženirstvo – v smislu snovanja, načrtovanja in gradnje infrastrukture – je bilo bistveno za razvoj katerekoli civilizacije, in tako je še danes. V 17. stoletju se je razvil znanstven pristop k reševanju inženirskih vprašanj, od 18. stoletja in z razvojem industrijske revolucije pa sta se polji arhitekture in gradbenega inženirstva vedno bolj specializirali v dva ločena poklica, ki delujeta na področju (pre)oblikovanja prostora. Plod njunega ustvarjalnega sodelovanja so strukture – gradnje, ki v prostor občutno posežejo, ga preoblikujejo in nadgradijo, zaznamujejo pa jih (dolgo)trajne in visoke investicije.

Portalni objekt predora Karavanke, Hrušica, Jesenice, 1991, Savin Sever s sodelavci, Katarina Bebler, Slovenija projekt, foto: Miran Kambič

V galeriji DESSA tokrat predstavljajo področje ustvarjanja, ki je manj izpostavljeno in manj opazno, pa vendar obsega velik del oblikovanja našega okolja. Govorimo o področju načrtovanja, ki poleg skrbi za primarno bivanje človeka ustvarja pogoje za delovanje različnih tehnoloških procesov, za umeščanje naprav, izboljšanje povezav, komunikacij in transporta … Tovrstne gradnje se najprej podrejajo tehnološki logiki, trdnosti in vzdržljivosti, ekonomičnosti in racionalnosti, pogosto pa se prilagajajo tudi drugim zahtevam, kot so ekologija, biološki vidiki, fizika, energija in podobno. Arhitekturni prispevek se nanaša predvsem na umestitev v prostor, iskanje razmerij in estetike, omogočanje dodatnih vsebin in večnamenske rabe ter na oblikovno humanost v odnosu do narave in človeka.

Viadukt Črni Kal, Črni Kal, 2004, Marjan Pipenbaher, Ponting; Janez Koželj, foto: Miran Kambič

Izgradnja nekdanje skupne države Jugoslavije po 2. svetovni vojni, načrtovanje raznolike infrastrukture in njeno umeščanje v prostor je bil proces, pri katerem je bilo tvorno sodelovanje obeh strok ključno, tako za ustvarjanje kakovostnih prostorskih in naprednih konstrukcijskih rešitev kot za ohranjanje podobe slovenske naravne in kulturne krajine. Z dosežki v gradbeništvu in arhitekturi se je, za razliko od današnje, istovetila takratna vodilna politika, ki je v projektih videla priložnost izkazovanja splošnega napredka države in družbe in s tem njene moči in referenc na domači in mednarodni sceni. Če sta sodelovanje in dopolnjevanje kompetenc projektantov različnih strok znotraj velikih projektantskih podjetij kot običajen način delovanja v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih preteklega stoletja omogočala stabilno in ustvarjalno delo, sta obdobje po osamosvojitvi Slovenije ter razpad teh podjetij prinesla projektantom nestabilne razmere za delo, predvsem pa slabšo komunikacijo med strokami, kar se je zelo hitro odrazilo tudi pri posegih v prostor.

V Sloveniji imamo tradicijo in kontinuiteto izjemnega arhitekturnega in inženirskega znanja, kar dokazuje širok spekter vrhunskih inženirsko-arhitekturnih stvaritev – od mostov, viaduktov, predorov, stolpov, železniških struktur, protipoplavnih in protiplazovnih elementov, športnih naprav …, ki so jih slovenski gradbeni inženirji in arhitekti načrtovali doma in v tujini. Poleg konstrukcijske inovativnosti in drznosti ob hkratni premišljeni umeščenosti v prostor jih odlikujejo funkcionalnost, skladnost s prostorskim in kulturnim kontekstom, racionalnost porabe materialov, ekonomsko-konstrukcijska učinkovitost in estetski vidik, ki zaobjema vse zgoraj našteto. Dejstvo je, da vrhunske stvaritve zahtevajo aktivno in konstruktivno sodelovanje različnih strok.

Bencinski servis na Tivolski cesti v Ljubljani, 1969, dr. Ervin Prelog, Edvard Ravnikar, Zavod za izgradnjo Trga revolucije, foto: Virginia Vrecl

Umeščanje velikih, infrastrukturnih objektov v krajino presega védenje posameznika ali posamezne stroke, njihov vpliv na prostor, okolje in ljudi je izredno velik in kompleksen. Pri načrtovanju in izvedbi objekta imajo načrtovalci priložnost in dolžnost zasnovati ga kot trajno vrednost, z minimalnimi vplivi na naravno okolje čim in v duhu ohranjanja razvojnih potencialov lokacije, kraja, regije in prebivalcev.

Tako je bil pri oblikovanju razstave eden ključnih kriterijev izbora umestitev v prostor: razumevanje, spoštovanje in podrejajnje značilnostim krajine ter upoštevanje in ohranjanje naravnih procesov na območju gradnje. Ob tem pa mora biti objekt funkcionalen, konstrukcijsko logičen, estetski in racionalen v porabi materiala in financ.

Velodrom in atletska dvorana, Češča vas pri Novem mestu, 1996, 2019, Stane Udovč; Duol; Ralph Schurmann; Marjan Zupanc, Air projektiranje; Marko Coloni, foto: Marjan Zupanc

Raznolik nabor tematskih sklopov nakazuje, da grajeni prostor na različnih nivojih opredeljuje in vpliva na življenje in delovanje posameznika in celotne družbe. Zato je ustvarjalno sodelovanje med strokami, ki ga navdihuje želja po delovanju v dobro družbe, spoštovanje različnih pogledov in razumevanje širših zornih kotov, pomembno, da lahko znotraj zelo omejenih prostorskih danosti, birokratskih in finančnih omejitev ter zakonskih okvirov skupaj ustvarjamo prostorsko, konstrukcijsko in oblikovno kakovostne in inovativne rešitve. Zagotovo znamo to najbolje skupaj.


Kuratorice
Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Kuhar, Špela Nardoni Kovač, Vesna Perovnik, Damjana Zaviršek Hudnik
 
Svetovalci
dr. Matej Blenkuš, Damjan Bradač, Peter Gabrijelčič, Jelka Hudoklin, Andrej Pogačnik, Črtomir Remec, Suzana Simič

Uvodna besedila
Gorazd Humar, Gojko Zupan
 
Lektura
Tanja Jeras


Več na: https://www.dessa.si/index.php?nav=101&jezik=SL&sel_id=3945

OHS – arhitekturni ogled Žičke kartuzije

foto: Miran Kambič

V soboto, 3.12.2023 vas ob 10.30. uri vabimo na arhitekturni ogled Žičke kartuzije.

MESTA NA OGLEDU SO POLNA. V primeru sprostitve mest vas bomo o tem obvestili. Hvala za razumevanje!

 

V letu 2022 je bila pod vodstvom biroja Medprostor končana prenova velike redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v samostanu Žička kartuzija, ki predstavlja izjemno pomembno zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, arhitekturno, arheološko in prostorsko dediščino. Projekt prenove predstavlja materializiran odgovor na zapleteno in večplastno problematiko zaščite razvalin enega zgodnejših kartuzijanskih samostanov v Evropi in interpretacijo naprednih srednjeveških principov gradnje. Cerkvi je bila z namenom zaščite ostalin in možnosti organizacije dogodkov dodana pomična streha, zidovje z nujnimi posegi pa je prezentirano tako, da omogoča branje zgodovinskih plasti prostora.

“Rešitev z zložljivo streho, se konceptualno naslanja in poskuša sintetizirati in materializirati dve skrajnosti – simbolno pojavnost cerkve kot osrednjega poudarka celote in prezentacijo razvalin. Kot sintezna rešitev omogoča poleg fizične zaščite ostalin tudi njihovo programsko nadgradnjo. Značilnemu mističnemu motivu razvaljene vzdolžne cerkvene ladje zagotavlja, da kljub funkcionalni potrebi pokritega prireditvenega prostora in zaščite srednjeveških ostalin v zimskem času, ohranja danes tako prepoznaven in cenjen značaj: stik opuščenega sakralnega prostora z nebom.” (arhitekt Rok Žnidaršič)

foto: Miran Kambič

Razvalina nekdanjega izrazito asketskega sakralnega prostora ima morda prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobila z aktualno prenovo, ko je njen strop lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imela kdajkoli.

foto: Tadej Bolta

Ogled bodo vodili: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Samo Mlakar iz arhitekturnega biroja Medprostor, odgovorni konservator Matija Plevnik, ZVKDS OE Ljubljana in konstruktor elektro motornega sistema dviga strehe Klemen Špehar, vodja razvoja Maori d.o.o.

Prijave na ogled so obvezne in jih zbiramo do 1.12.2023 na povezavi TUKAJ.

Zbirno mesto: TIC, gostilna Gastuž, Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9, 3215 Loče

Znižana cena vodenega ogleda (velja samo za prijavljene obiskovalce OHS) znaša 12,00 Eur.

Vstopnice so naprodaj v TIC (gostilna Gastuž, Špitalič).

Obiskovalce prosimo, da si jih priskrbijo pred ogledom med 10. In 10.30 uro.

Voden ogled bo omogočal tudi vstop v razgledni hodnik nad prezbiterijem.

Parkiranje: na večjem makadamskem parkirišču in ob gostilni Gastuž.

Za več informacij se obrnite na info@odprtehiseslovenije

Vabljeni, da se nam pridružite!

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE IN NAGRADA PIRANESI 2022

V soboto, 26. novembra, bo v Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, potekala že 39. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture, tokrat z naslovom Iskrena arhitektura. Konferenca se bo zaključila s 33. slovesno podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2022, katere pobudniki in organizatorji so slovenski arhitekti in je del PDA konference. Razstava Piranesi 2022 bo od 26. 11. do 30. 12. 2022 na ogled v razstavišču Monfort. Kot spremljevalna razstava PDA konference bo v Galeriji Herman Pečarič do 20. 1. 2023 na ogled razstava Piranesi 30: 30 let revije Piranesi.

 

LETOŠNJA TEMA – ISKRENA ARHITEKTURA
Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb, globalnih vplivov vojne … Hkrati socialna omrežja in digitalizacija informacij brišejo meje med realnim in virtualnim, v arhitekturo lahko vstopamo in jo vrednotimo skozi nekaj klikov. Nova digitalna orodja radikalno spreminjajo tudi načine snovanja arhitekture, pogosto skozi generične procese in prikaze – »thinking hand« versus »thinking computer«. Ob vsem tem se postavlja vprašanje pristnosti in razumevanja dobre arhitekture. Kako naj bo v tej kompleksni družbi arhitektura še sploh iskrena v svoji pripovednosti, materialnem izrazu, kontekstu, namenu, interpretaciji zgodovinskih plasti? Kakšna je iskrenost arhitekture, ki je neodvisna od politike, kapitala, globalnih trendov? Se lahko njena iskrenost zrcali že v procesu načrtovanja, skozi odkritost arhitektove misli in njegovega pogleda na svet? Iskreno o arhitekturi.

Mojca Gregorski

 

PROGRAM
7 predavanj arhitektov
• Atelier 111 architekti, Češka/Czech Republic

Atelier 111, Kozina House

• roth&čerina, Hrvaška/Croatia

Roth&Cerina, Observatory in Osekovo

• franzoso.marinelli, Italija/Italy

Franzoso Marinelli, Public spaces in Castelfondo

• Majda Kregar, Ambient, Slovenija/Slovenia

Ambient, Ljubljanski grad

• NUA arquitectures, Španija/Spain

NUA, Gon-Gar workshop

• Innauer.Matt architekten, Avstrija/Austria

Innauer Matt, Strandbad Lochau

• dr. Mateja Kurir, filozofinja/philosopher, Slovenija/Slovenia

Mateja Kurir, Oblast v arhitekturi


2 predavanji mladih arhitektov

• ELEMENTARNA, Slovenija/Slovenia
• Seminar Sadar, FA Ljubljana


Slovesna podelitev nagrade Piranesi 2022

• Monfort, 26. 11. 2022, ob 20:00

Piranski dnevi v Piranu
• RAZSTAVIŠČE MONFORT: Nagrada Piranesi 2022
• GALERIJA HERMAN PEČARIČ: Piranesi 30: 30 let revije Piranesi; Ustanova Fundacija Piranesi, Robert Potokar
• APOLONIJEVA PALAČA/PALAZZO APOLLONIO: Piran skozi čas | Pirano nel tempo | Piran through time; 3D model: Veselko Koželj, ABAKKUM Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran; Na ogled do 26. 11. 2022
Sprehod po poti Štorta
petek, 25. 11. 2022 od 11:00 do 13:00; zbirno mesto: avtobusna postaja Fornače, Piran; Pripravljalni dogodek na razstavo Marjetice Potrč Voda in zemlja; Mestna Galerija Piran, 17. 12. 2022 do 5. 3. 2023; avtorici: Romana Kačič, Marjetica Potrč; organizator: Abakkum Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran s podporo Obalnih galerij Piran

Več informacij in prijava na www.pida.si

SREDNJEEVROPSKA NAGRADA JOŽETA PLEČNIKA

Nagrajenci s predsednikom Milošem Zemanom

Manj znano je, da tudi v Pragi že nekaj let podeljujejo arhitekturno nagrado z imenom Jožeta Plečnika. Ob 150 obletnici arhitektovega rojstva so jo razširili v Srednjeevropsko arhitekturno nagrado Jože Plečnik. Namenjena je arhitektom iz tako imenovane Višegrajske skupine – iz Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske. Zraven pa so povabili tudi Slovenijo, saj je Plečnik vendarle rojak. Nagrado podeljuje predsednik Republike Češke Miloš Zeman in letos jo je prvič podelil v sredo 14. septembra na Praškem gradu.

Nagrade so prejeli:

Češka republika: Ondřej Šefců, Tomáš Rusín, Ivan Wahla, Eva Heyworth, Miroslav Pospíšil in Pavel Zatloukal.

Poljska: Jerzy Ilkosz, Krzysztof Pawłowski, Ewa Nekanda-Trepka, Piotr Lewicki in Kazimierz Łatak.

Slovaška: Ľubica Brunová – Koreňová, Katarína Viskupičová, Peter Žalman, Tibor Zelenický in Štefan Mitro

Mažarska: Mihály Balász, Robert Gutowski, Csaba Nagy, Gábor Zoboki in András Krizsán

Slovenija: Andrej Hrausky, Majda Kregar, Miha Kerin, Edvard Ravnikar, Jr., Vesna Košir Vozlič in Matej Vozlič

Matej Vozlič, Vesna Vozlič, Majda Kregar in Andrej Hrausky

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

ZNANI SO DOBITNIKI NAGRAD OHS AWARD 2022!

V torek, 7.6.2022 je potekal zaključni dogodek festivala Odprte hiše Slovenije in podelitev nagrad OHS AWARD 2022. Poleg ogledov v živo na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, je letos najširša javnost zopet lahko glasovala za svoje najljubše projekte preteklega festivala. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.

Med skoraj 60 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost v kategoriji javnih objektov za najboljša izbrala Knjižnico Damirja Feigla – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici (avtorji: Waltritsch A+U  I  Architetti Urbanisti), ki se nahaja v Fabianijevem Trgovskem domu, ki je nekoč že predstavljal središče goriške slovenske skupnosti in njene raznolike dejavnosti. Knjižnica je oblikovana kot dinamična pot po večih etažah in prostorih za različne potrebe – od stimulacije dialoga ob vhodu do bolj klasičnih študijskih prostorov zgoraj. Medetaža ob vhodu vključuje tudi krožni element, ki izpostavlja povezavo z vogalno kupolo na strehi. Ta iz urbanističnega vidika naznanja prisotnost palače na glavni mestni ulici.

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Nagrado v kategoriji javnih objektov je prejel tudi projekt Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija (avtorji: Projekt d.d.). Projekt prenove notranjosti je vodila glavna ideja – jasno predstaviti prvotne kakovostne strukture, ločeno od dodanih novih struktur. Po obnovi zunanjega ovoja in rekonstrukciji notranjosti so se oblikovali novi prostori: vinoteka, glavna vstopna točka, viteška dvorana in muzej.

Grad Štanjel, Projekt d.d., foto: Ana Rojc

Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija, Projekt d.d., foto: arhiv biroja

V kategoriji zasebnih objektov sta nagrado prejeli dve enostanovanjski hiši. Hiša MM (avtorji: a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila pred prenovo ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi. Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen.

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Nagrado OHS AWARD je prejela tudi Enostanovanjska stavba Polica (avtor: ARHI-TURA, Bojan Mrežar), ki predstavlja primer sodobne družinske hiše. Lokalno izbran les smreke in jelke ter glineni ometi v notranjosti dajejo objektu dodatno trajnostno vrednost.

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo!

 


Odprte hiše Slovenije so arhitekturna platforma za razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju in spodbujanje trajnostnega načrtovanja prostora. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično slovensko arhitekturo.

Ogledi stavb na vsakoletnem festivalu ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo bolj prijazne do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti. Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero so organizatorji želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. Naslednji festival bo aprila 2023.

13. festival OHS – ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI

Največji festival arhitekture, nepremičnin in kakovostnih ureditev, Odprte Hiše Slovenije (OHS), je letos potekal med 27. in 29. majem po vsej Sloveniji. Festival je odprl vrata dobre arhitekture že trinajstič zapored in na ogled ponudil pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki so si jih obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov.

Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero smo želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb.

Ogled Hotela Maestoso v Lipici, foto: Enota

Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. S festivalom OHS želimo poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva.

Arhitektura in ljudje smo povezani v skupnem, omejenem prostoru. Po izkušnji zadnjih nekaj let, ko še bolj občutimo pomanjkanje povezanosti in sodelovanja, se tudi ideja o vrnitvi v svet pred epidemijo postavlja pod vprašaj. Zdi se, da bomo morali v prihodnosti načrtovati in oblikovati svoj svet na nov oz. drugačen način in v širšem kontekstu.

Arhitektura omogoča reševanje prostorskih problemov in snovanje prostorov v novih kontekstih. Pokoronski čas je izpostavil priložnost za oblikovanje arhitekturne in družbene vizije o prostoru, ki temelji na vključevanju, kakovosti in trajnostnosti. Novi načini bivanja, dela in poučevanja, nove infrastrukture, nove tehnologije, zadoščanje energetskim potrebam, emisije CO2 in trajnostnost, nova partnerstva … Vse to zahteva premislek in oblikovanje novih odgovorov.

Ogled delne prenove notranjosti upravne stavbe Zavarovalnice Triglav, foto: Zala Koščak

 V času prihajajočega okrevanja bi bilo smiselno razmisliti, ali namesto vrnitve v življenje pred korono lahko govorimo tudi o novih rešitvah za boljše in bolj trajnostno bivanje v kontekstu nove realnosti. Arhitektura in arhitekti lahko k temu veliko pripomorejo. Na to opozarja tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe, ki postavlja prav arhitekturo v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Ogled poslovnih prostorov na Cigaletovi – Modra jagoda, foto: OHS

Program tridnevnega arhitekturnega festivala je letos odprl vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno-izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnihustanov, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike ter več turističnih objektov in športnih stavb.

Ogleda Hotela Bohinj, foto: OHS

Ogledi stavb ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo prijaznejše do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti.

Hvala za obisk in se vidimo zopet naslednje leto!


PLEČNIKOVA ODLIČJA 2022

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 23. maja 2022, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje.

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu.

Dve Plečnikovi medalji za arhitekturno realizacijo prejmejo Aljoša Dekleva, Tina Gregorič in Lea Kovič za Sosesko Novo Brdo ter Marko Studen, Jernej Šipoš in Boris Matić za Cukrarno.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejme interdisciplinarna delovna skupina (Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Špela Karo, Mateja Kavčič, Natalija Lapajne, Darja Pergovnik, Ana Porok, Irena Potočnik, Špela Spanžel (vodja), Marko Stokin, Tomaž Štoka (koordinator), Metka Štrajhar, Meta Štular, Irena Vesel, Gojko Zupan in Bogo Zupančič) za pripravo nominacije del Jožeta Plečnika za vpis v Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnikovo medaljo za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme dr. Mateja Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi.

Plečnikovo študentsko priznanje prejme Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelanopod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Razstava del vseh prejemnikov  Plečnikovih odličij 2022 bo potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v mestni galeriji na prostem na Novem trgu od 23. maja 2022 dalje.

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo odprta v sredo, 25. maja 2022, ob 18. uri v Galeriji DESSA, Židovska steza 4. Nagrajeno delo bodo predstavili avtorji.


Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličjeza najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike  ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Več o letošnjih nagradah: https://www.drustvo-dal.si/arhiv_novic

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja BAUMIT LIFE CHALLENGE je Galerija Cukrarna

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

 

V biroju Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Opečnata hiša, Arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino. V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Hotel Maestoso, Enota, foto: Miran Kambič

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala: »Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt


RAZSTAVA ONKRAJ VIDNEGA – INTERIERJI V ČASU PANDEMIJE

RAKETA, arhitekturno oblikovalski studio v letu 2021 praznuje 20 let ustvarjanja konceptov, atmosfer in produkcije trajnostnega oblikovanja. V dveh desetletjih se je sočasno razvijal v uveljavljeno arhitekturno prakso notranjega oblikovanja, mednarodno priznan oblikovalski studio in laboratorij inovacij produktnega oblikovanja. Tovrstno interdisciplinarno ustvarjanje od predmeta in pohištva do interjerja in arhitekture je za naš kulturni prostor edinstveno. Avtorski pristop, ki združuje mojstrstvo Plečnikove tradicije in prizadevanje za invencijo, je prepoznala Galerija-Muzej Lendava zato je protagonista Rakete Katjušo Kranjc in Roka Kuharja povabila h gostovanju.

O svojem delu pravita, da ju zanima dojemanje prostora na nezavedni ravni, ne pa produkcija podob. Oblikujeta z mislijo na neposredni odnos človeka do materialnosti, ki ga obdaja. Nista posvečena le konstrukciji vizualnega ugodja, temveč se stalno sprašujeta o vplivu interierja na bivanje onkraj vidnega in o moči interierja, da kot tak vzpostavi osnovo za kakovostno, prijetno življenje, upoštevajoč vse čute.

To je izrazito pomembno v danem trenutku, saj je pandemija koronavirusa preusmerila pozornost na interierje in povsem spremenila dinamike bivanja. Nepredstavljivo veliko časa smo znotraj. Nepričakovana množica dejavnosti in dogodkov je popolnoma zapustila javne interierje ter naselila interierje domov. Pandemija je korenito posegla v naša življenja. Ta družbena preobrazba, ki smo ji priča, postavlja v ospredje dejstvo, da interier ni le stvar okusa, luksuza, nuje ali potrebe, obenem pa odpira vprašanje, kaj sploh je interier?

Prav zato kuratorski koncept izpostavlja preobrazbe, ki so zaznamovale interierje v času trajanja omejevanja gibanja in socialnih stikov. Razstava sprašuje, kaj je interier brez obiskovalca in gledalca? Po drugi strani pa, kaj so likovnost, materialnost in taktilnost prostora brez čutnosti, brez mišljenja?

Skozi serijo uveljavljenih interierjev, ki sta jih Katjuša Kranjc in Rok Kuhar soustvarila, postavimo na ogled, kaj se zgodi z javnim interierjem, ko ves svet obstane. Pomislimo, ali in kako zasebni interier poganja svet, ki je obstal? Kako sta povezana interier in človeka vredno prebivanje? In na koncu, kakšen bo interier prihodnosti?

Prostor postane interier šele, ko vanj zares vstopimo.

Pred vami se na razstavi v dveh sekvencah zvrstijo fragmenti javnih in zasebnih interierjev studia Raketa. Prestavljeni iz prvotnega konteksta in umeščeni v obokan tunel galerije ustvarijo nov interier, v katerem pod snopom svetlobe silhuete obiskovalcev navidezno vstopajo v fotografije interierjev.

V prvem delu (Tišine) inštalacija predstavi prazne prostore, prevzete s tišino – Lutkovno gledališče Ljubljana, pisarne Elektra Ljubljana, restavracijo Cubo, kliniko Skin, vinsko klet Gredič in Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana. Tišino prekinjamo le obiskovalci razstave, saj sprožamo zvoke, ki fotografiji dodajajo volumen in znake življenja – zvene, dialoge in podobno.

V drugem delu (Bližine) inštalacija vabi k vstopu v prostor, ki ga po navadi ne vidimo – prostor med materialom in dotikom, roko in teksturo. Ta taktilnost je odgovorna za težko ubesedljiv občutek prijetnega, lepega, ne nazadnje tudi tega, da smo se na pravem mestu znašli v pravem času in da nam ta interier preprosto »paše«.

Razstava ONKRAJ VIDNEGA je na ogled od 3. decembra 2021 do 1. junija 2022 v kletnem prostoru lendavskega gradu.

KOLOFON

Kustosinja: Danica Sretenović
Fotografija: Miran Kambič, Žiga Lovšin, Rok Kuhar
Oblikovanje razstave: Raketa: Rok Kuhar, Katjuša Kranjc, Maja Horvat 
Grafično oblikovanje: Raketa: Katjuša Kranjc
Zvok:  Andi Gal, Timotej Kuhar Černej
Lektoriranje: Rdeči oblak
Prevod: Jolanda Harmat Császár