Arhitektura

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja BAUMIT LIFE CHALLENGE je Galerija Cukrarna

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

 

V biroju Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Opečnata hiša, Arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino. V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Hotel Maestoso, Enota, foto: Miran Kambič

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala: »Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

Več dnevne svetlobe za boljše počutje

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, v stavbah preživimo v povprečju 90 % svojega časa, od tega dve tretjini doma. Na počutje, produktivnost in zdravje vpliva količina dnevne svetlobe, notranji zrak, toplotno ugodje in akustično ugodje.

Izpostavljenost zadostni količini dnevne svetlobe pomeni 2x več možnosti za počutje polno energije, kar ima pozitiven učinek na zdravje, izboljša spanec in zmanjša tveganje za nastanek bolezni. Dnevna svetloba vpliva na delovanje človekovega bioritma, zato je ključno, da so prostori v katerih se človek zadržuje čez dan dobro osvetljeni, tekom noči pa je možno zagotoviti popolno temo. Z velikostjo okenskih površin, z umestitvijo v prostor in z razmerjem širine in višine okna ter višine parapeta, pa ni neposredno povezana samo osvetlitev z dnevno svetlobo, temveč tudi povezava z naravo. Okno vzpostavlja stik notranjega prostora z zunanjim, kar je izjemnega pomena za zaznavo kakovosti notranjega okolja in boljše počutje.

Arhitektura stanovanjskih stavb se danes poslužuje okenskih odprtin večjih dimenzij, površina stekla se povečuje tudi na račun tankih okvirjev. Večje okenske odprtine niso omejene samo na fasadna okna v običajnih etažah. V prostorih mansarde je možno v poševno streho vgraditi kombinacije več strešnih oken med obstoječe špirovce, ki jih je potrebno razmakniti na ustrezne osne razdalje. V takih primerih so najpogosteje uporabljene standardne širine oken, ki ne zahtevajo izvedbo menjalnika za razširitve polja med špirovci. S kombinacijo več oken skupaj se doseže učinek večjega panoramske površine. Linija spodnjih oken je poleg osvetlitve namenjena tudi pogledu navzven, zgornja okna pa omogočajo vpad svetlobe globoko v prostor.

V primeru sestava strešnih oken brez vmesnega špirovca je potrebno izdelati prečni menjalnik, na katerega se pritrdi sestav. Možna je kombinacija dveh strešnih oken z dekorativno vmesno tipsko oblogo ali kombinacija treh oken v enotnem okvirju, pri čemer je sredinsko okno fiksno, stranska dva sta sredinsko vpeta.

Neža Močnik, u.d.i.a.

VELUX Slovenija d.o.o.

Open House Worldwide festival – HOUSING AND THE PEOPLE

Drugi festival Open House Worldwide – Housing and the People (“Stanovanjska gradnja in ljudje”) išče globalne odgovore na vprašanje, kako hiša in stanovanje postaneta dom.

Virtualni festival bo potekal 9. aprila 2022. Spremljate ga lahko preko neposredne povezave na Youtube kanalu od 6.00 do 18.00 (UTC). Več informacij o festivalu najdete na openhouseworldwide.org.

V svetu se srečujemo z velikimi spremembami na področju podnebja, tehnologije in družbenih konvencij. Hkrati je pandemija korona virusa postavila pod vprašanje dosedanje prakse načrtovanja stanovanj in sosesk. Vrednote, želje in sanje gospodinjstev po svetu se hitro spreminjajo. Kako se bo v prihodnosti razvijala arhitektura, da bo ljudem zagotovila kakovostno in zdravo bivanje?

Raziskujte odgovore na zastavljena vprašanja skozi neposredne prenose ogledov različnih stanovanjskih projektov in pogovorov z različnimi arhitekti po svetu.

Vsebinski poudarki festivala:

  • Soseska Colville, projekt skupnostne prenove soseske v vzhodnem Londonu, Karakusevic Carson Architects (2011-ongoing)
  • izjemni viseči vrtovi Espai Verd, stanovanjska zadruga na obrobju Valencije (1992-94)
  • neo-brazilsko navdahnjena Water House, Lagos (late 1800s)
  • Stanovanja Senanayake v Colombu, nekdaj najbolj znane arhitektke na svetu Minnette de Silva (1957)
  • Soseska Ďáblice, Praga (1962-83)
  • Radikalna zadruga Erlenmatt v Baslu (2019)
  • idealistični Co-op City, New York (1966-73)
  • Dostopna stanovanja za starejše ženske v Melbournu (Women’s Property Initiatives) (2021)

Festival organizira mreža Open House Worldwide.

Odprte hiše Slovenije vabijo k sodelovanju na festivalu OHS 2022

 

Največji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije bo v letu 2022 od 27. do 29. maja že trinajstič navduševal najširšo javnost z ogledi odlične slovenske arhitekture.

Arhitekte, krajinske arhitekte, investitorje in ostale soudeležene vabimo k prijavi realiziranih arhitekturnih projektov in zunanjih ureditev za sodelovanje na festivalu OHS 2022.

Prijave so možne na povezavi do konca marca 2022. Med prispelimi predlogi bo strokovna žirija izbrala najboljše projekte, ki bodo uvrščeni v program 13. festivala OHS.

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org ali www.odprtehiseslovenije.org

Nagrada Constructive Alps

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn že šestič razpisujeta natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah »Constructive Alps«, z nagradnim skladom v višini 50.000 evrov. Žirija k sodelovanju vabi arhitektke, arhitekte ter investitorke in investitorje, katerih projekti gradnje ali prenove – izvedeni med letoma 2017 in 2021 –, na območju koridorja Alpske konvencije prispevajo k uresničitvi podnebnega cilja »neto nič emisij«.

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022.

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

Iščejo se zgledni primeri prenove, novogradnje ali razširitve: stanovanjskih stavb, javnih objektov – občinskih stavb, bolnišnic, objektov spadajočih h kulturni (gledališča, muzeji…), k energetski (npr. skupnostne elektrarne) ali k prometni infrastrukturi (železniške in avtobusne postaje) –, vse do gradenj, ki služijo kmetijskemu in/ali turističnemu namenu. Tokratno vodilo se glasi: »Prenoviti in oplemeniti je podnebju prijazneje kot porušiti.« Prav zato bo v okviru šeste izvedbe natečaja v ospredju predvsem prenova.

Alpski skedenj, Ofis, foto: Tomaž Gregorič

Strokovna žirija bo projekte ocenjevala v skladu s štirimi kriteriji in načelom »neto nič«.

– Ekološki vidik: Kako objekti prispevajo k ekološki razumnosti, in sicer z vidikov konstrukcije in rabe? Pri odgovoru na omenjeno vprašanje bodo pomembno vlogo igrali merljivi podatki, zlasti energijski kazalniki, kakor tudi umeščenost objekta v prostor in njegova povezanost z omrežji oz. sistemi podnebju prijazne mobilnosti.

– Ekonomski vidik: Kako projekt prispeva k smotrnem usklajevanju stroškov z namenom in načinom oz. načini rabe? Ekonomski vidik bo igral pomembno vlogo tudi pri opazovanju vključenosti materialov in izvajalk ter izvajalcev strokovnih del iz regije v sam projekt.

– Družbeni vidik: Kako projekt prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja ljudi na njihov matičnih lokacijah in v globalnem okviru? Katera oblika bivanja zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti življenja z vidika kar se da majhne porabe površine?

– Arhitekturni vidik: Kako objekt prispeva k arhitekturi z vidika estetike?

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022. Žirija bo za sodelovanje v drugem krogu po skrbnem pregledu natečajnih prispevkov izbrala 25 projektov, ki si jih bo spomladi 2022 ogledala tudi na vsakokratni lokaciji. Podelitev nagrad bo na sporedu v mesecu septembru 2022, na prireditvi »Podnebni teden« (Klimawoche) v švicarskem Brigu. Prodorne in predvsem zgledne konceptualne zasnove bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru niza prireditev in dogodkov na temo gradnje in arhitekture gostovala po vseh državah alpskega loka, glas o njih pa bo razširjan tudi onstran meja alpskega prostora.

PRIJAVA PROJEKTA

RAZSTAVA ONKRAJ VIDNEGA – INTERIERJI V ČASU PANDEMIJE

RAKETA, arhitekturno oblikovalski studio v letu 2021 praznuje 20 let ustvarjanja konceptov, atmosfer in produkcije trajnostnega oblikovanja. V dveh desetletjih se je sočasno razvijal v uveljavljeno arhitekturno prakso notranjega oblikovanja, mednarodno priznan oblikovalski studio in laboratorij inovacij produktnega oblikovanja. Tovrstno interdisciplinarno ustvarjanje od predmeta in pohištva do interjerja in arhitekture je za naš kulturni prostor edinstveno. Avtorski pristop, ki združuje mojstrstvo Plečnikove tradicije in prizadevanje za invencijo, je prepoznala Galerija-Muzej Lendava zato je protagonista Rakete Katjušo Kranjc in Roka Kuharja povabila h gostovanju.

O svojem delu pravita, da ju zanima dojemanje prostora na nezavedni ravni, ne pa produkcija podob. Oblikujeta z mislijo na neposredni odnos človeka do materialnosti, ki ga obdaja. Nista posvečena le konstrukciji vizualnega ugodja, temveč se stalno sprašujeta o vplivu interierja na bivanje onkraj vidnega in o moči interierja, da kot tak vzpostavi osnovo za kakovostno, prijetno življenje, upoštevajoč vse čute.

To je izrazito pomembno v danem trenutku, saj je pandemija koronavirusa preusmerila pozornost na interierje in povsem spremenila dinamike bivanja. Nepredstavljivo veliko časa smo znotraj. Nepričakovana množica dejavnosti in dogodkov je popolnoma zapustila javne interierje ter naselila interierje domov. Pandemija je korenito posegla v naša življenja. Ta družbena preobrazba, ki smo ji priča, postavlja v ospredje dejstvo, da interier ni le stvar okusa, luksuza, nuje ali potrebe, obenem pa odpira vprašanje, kaj sploh je interier?

Prav zato kuratorski koncept izpostavlja preobrazbe, ki so zaznamovale interierje v času trajanja omejevanja gibanja in socialnih stikov. Razstava sprašuje, kaj je interier brez obiskovalca in gledalca? Po drugi strani pa, kaj so likovnost, materialnost in taktilnost prostora brez čutnosti, brez mišljenja?

Skozi serijo uveljavljenih interierjev, ki sta jih Katjuša Kranjc in Rok Kuhar soustvarila, postavimo na ogled, kaj se zgodi z javnim interierjem, ko ves svet obstane. Pomislimo, ali in kako zasebni interier poganja svet, ki je obstal? Kako sta povezana interier in človeka vredno prebivanje? In na koncu, kakšen bo interier prihodnosti?

Prostor postane interier šele, ko vanj zares vstopimo.

Pred vami se na razstavi v dveh sekvencah zvrstijo fragmenti javnih in zasebnih interierjev studia Raketa. Prestavljeni iz prvotnega konteksta in umeščeni v obokan tunel galerije ustvarijo nov interier, v katerem pod snopom svetlobe silhuete obiskovalcev navidezno vstopajo v fotografije interierjev.

V prvem delu (Tišine) inštalacija predstavi prazne prostore, prevzete s tišino – Lutkovno gledališče Ljubljana, pisarne Elektra Ljubljana, restavracijo Cubo, kliniko Skin, vinsko klet Gredič in Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana. Tišino prekinjamo le obiskovalci razstave, saj sprožamo zvoke, ki fotografiji dodajajo volumen in znake življenja – zvene, dialoge in podobno.

V drugem delu (Bližine) inštalacija vabi k vstopu v prostor, ki ga po navadi ne vidimo – prostor med materialom in dotikom, roko in teksturo. Ta taktilnost je odgovorna za težko ubesedljiv občutek prijetnega, lepega, ne nazadnje tudi tega, da smo se na pravem mestu znašli v pravem času in da nam ta interier preprosto »paše«.

Razstava ONKRAJ VIDNEGA je na ogled od 3. decembra 2021 do 1. junija 2022 v kletnem prostoru lendavskega gradu.

KOLOFON

Kustosinja: Danica Sretenović
Fotografija: Miran Kambič, Žiga Lovšin, Rok Kuhar
Oblikovanje razstave: Raketa: Rok Kuhar, Katjuša Kranjc, Maja Horvat 
Grafično oblikovanje: Raketa: Katjuša Kranjc
Zvok:  Andi Gal, Timotej Kuhar Černej
Lektoriranje: Rdeči oblak
Prevod: Jolanda Harmat Császár 

O PLATFORMI LANDEZINE z Zašem Brezarjem – Podkast Odprto #19

Mednarodna spletna platforma Landezine od leta 2009 predstavlja najboljše projekte krajinske arhitekture z vsega sveta. Zavzema se za promocijo stroke, kakovostnih zunanjih ureditev in izboljšanje javnih prostorov.

Naš gost 19. oddaje podkasta Odprto je krajinski arhitekt in odgovorni urednik platforme Landezine Zaš Brezar. V sklopu Landezine organizira različne simpozije in konference o načrtovanju odprtega prostora. Pogovarjamo se o sodobnih rešitvah in spremembah v oblikovanju odprtega prostora. Dotaknili smo se tudi tematike naslavljanja podnebne krize in problematike oglaševanja v javnem prostoru. Danes je Landezine z 7000 dnevnimi obiskovalci mednarodno najbolj obiskana spletna stran za krajinsko arhitekturo.

 

Od leta 2016 Landezine podeljuje tudi nagrado LILA, Landezine International Landscape Award, s katero mednarodna strokovna žirija vsako leto nagradi najzanimivejše krajinsko arhitekturne projekte po svetu. Spremljevalni simpoziji nagrade LILA so se v preteklosti odvili v Ljubljani, Ženevi, na Univerzi HafenCity v Hamburgu in na Akademiji za arhitekturo v Amsterdamu.

MAX IV Laboratory Landscape Park, Snøhetta, foto: Mikal Schlosser

Arsenal Oasis, Ruderal

The Park, recreational area Butzenbüel at Zurich Airport, Robin Winogrond Studio Vulkan

Obiščite mednarodno platformo krajinske arhitekture Landezine


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!  

O MESTIH ZA VSE GENERACIJE z Meto Kutin – Podkast Odprto #18

V 18. oddaji se z arhitektko Meto Kutin pogovarjamo o vključujočem oblikovanju in njenih pogledih na arhitekturno načrtovanje.

Meta Kutin že več let raziskuje bivanje starejših in spodbuja razumevanje prostora in arhitekture skozi izobraževanje. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je zasnovala program namenjen razvijanju kritičnega odnosa do grajenega prostora, ki ga redno obiskuje preko 60 študentov. V svojem delu opozarja na pogosto spregledane raznolike potrebe starejših in na pomen njihovega pravočasnega vključevanja v načrtovanje mestnega prostora.

Njena arhitektura nevsiljivo izraža domačnost in toplino. Skupaj s sodelavci oblikuje prostore, ki so iskreni v svoji materialnosti in odgovarjajo na življenjski slog uporabnikov. V letošnjem letu sta s Tomažem Ebenšpangerjem prejela Zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor za odlično izvedbo projekta Hiša za preprosto bivanje.

 

Hiša za preprosto bivanje, Meta Kutin in Tomaz Ebenšpanger, foto: Miran Kambič

 

V pogovoru se dotaknemo tudi razstave, ki je nastala pod okriljem Društva arhitektov Ljubljana in je na ogled v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo. 

“Želimo opozoriti na stanje starih, razpetih med umikom in urbanostjo, med dezangažiranostjo in življenjem, povezanim z mestom, s spremembami v njem. Opozoriti želimo tudi na pomen pravočasnega vključevanja starejših v načrtovanje mestnega prostora, na potrebo po nenehnem ozaveščanju in izobraževanju vseh, ki so vpleteni v procese spreminjanja prostora. Vključevanje zahteva več časa. Sprva vodi k majhnim spremembam, a te zlagoma postajajo velike.” (Meta Kutin)

 

Razstava v Galeriji Kresija: Vizije so 16, Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

Mednarodna konferenca Build for Life

MEDNARODNA KONFERENCA “Build for Life

Mednarodna konferenca Build for Life, ki jo organizira največji proizvajalec strešnih oken in senčil VELUX, bo potekala prek spleta, in sicer med 15. in 17. novembrom. Na njej bo več kot 90 govorcev z vsega sveta predstavilo dobre prakse trajnostne gradnje in možne odgovore na podnebna vprašanja.

DVA ODRA IN 90 GOVORCEV


Konferenco, ki se bo odvijala v Köbenhavnu, bodo prenašali v živo prek spleta, hkrati pa bo potekala na dveh odrih. Na odru Compass Stage bodo raziskovali največje izzive in priložnosti današnjega časa v gradbeni industriji, med katerimi bosta tudi potreba po fleksibilnosti v oblikovanju in spreminjajoča se vloga zgradb v naših skupnostih. Na drugem odru Daylight Symposium Stage pa bo v središču pozornosti dnevna svetloba; vodilni strokovnjaki bodo razpravljali o tem, kako lahko moč dnevne svetlobe v praksi ustvari zdrave in odporne zgradbe.

Med množico priznanih govorcev bosta Joseph Allen in John Macomber s harvardske univerze, ki se ukvarjata z vprašanjem, kaj po obdobju epidemije covida-19 pomeni zdrava gradnja. Prav tako tudi arhitekta Sinus Lynge in Camilla van Deurski bosta razkrila, kako zgraditi skupnosti, ki podpirajo ljudi in planet, ter Juri Troy, avstrijski arhitekt, ki bo pojasnil, zakaj je dober dizajn pomemben za trajnost in dolgo življenjsko dobo.

Vabimo vas na razburljivo potovanje v trajnostno prihodnost!

Za ogled konference se je potrebno prijaviti. Prijave so brezplačne!

 

Tudi, če ste konferenco Build for Life zamudili, si predavanja lahko ogledate TUKAJ!

O ARHITEKTURI PRENOVE z Jurijem Kobetom – Podkast ODPRTO #16

V tokratni oddaji podkasta Odprto se z arhitektom Jurijem Kobetom pogovarjamo o arhitekturi prenove.

O prenovah pomembnih stavb kulturne dediščine, pa tudi tistih, ki so se morda zaradi drugih kvalitet ohranile do danes. Prenove so znotraj arhitekturne stroke vedno bolj aktualno področje. Ne zgolj zaradi ohranjanja samega, temveč zato, ker celovite prenove ponujajo poleg prezence zgodovinskih dosežkov in meril tudi odgovoren razmislek o sedanjosti in prihodnosti.

Jurij Kobe je arhitekt, katerega opus predstavljajo številne arhitekturne prenove stavb, večjih kompleksov in mestnih predelov. Njegova dela so prepoznavna po izrazitem avtorskem pristopu, jasnosti detajla in iskrena v svoji materialnosti. Zato tudi večkrat nagrajena. Za postavitev razstave na Sv. Urhu pri Ljubljani je prejel Zlati svinčnik, za Cekinov grad in Lutkovno gledališče v Mariboru Plečnikovi medalji, njegova Zdravstvena šola v Ljubljani pa je bila med finalisti prestižne nagrade Mies Van der Rohe.

V pogovoru smo se dotaknili različnih projektov arhitekturnega biroja Atelier arhitekti, njihovim vrednotam in pogledom na trenutno stanje na področju arhitekture.

 

Sodni stolp, Atelier arhitekti, foto: Peter Plantan

Prenova Glavnega trga v Novem mestu, Atelier arhitekti, foto: Peter Žunič Fabjančič

Sv. Urh, Razstava 1941-45, Atelier arhitekti, foto: Jurij Kobe

 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!