Arhitektura

ISA 2019: Immersive School Of Architecture

6 days, 6 mentors and respectful architecture in the focus

This workshop is a rare opportunity in Europe to be immersed in the field of respectful architectural practice. ISA 2019 will be a week of learning new skills and schools of thought that are essential in creating architecture that is responsive to both its people and its place. All while expanding professional networks and basking in the spectacular Triglav National Park.

Through focussed design projects, participants will be encouraged to consider the increasingly important tools for design, including an ability to ‘read’ the land and its inhabitants, understanding the relevance of composition in the landscape, a confidence in the potential for the use of natural and sustainable materials, and to design with the human scale as a priority. The week-long workshop will be led by tutors Richard Leplastrier, Maruša Zorec and Peter Stutchbury, globally renowned for their responsive, thoughtful and sensitive design, and will be supported by a curated selection of guest critics and professionals from the industry, like Aleš Vodopivec, Aleksander Ostan and Matej Gašperič.

The workshop will take place from 11 to 16 April at Trenta, Triglav National Park.

Admission: 515 € per participant.
Early birds admission: 305 € (valid until 20.1.2019).

The number of participants is limited due to the intimate nature of the workshop and the need to work in small teams.

For application or more information click HERE.

Razstava: CONSTRUCTIVE ALPS 2017

V Hiši arhitekture Maribor je na ogled mednarodna potujoča razstava Constructive Alps. Predstavlja ožji izbor 32 arhitekturnih projektov, ki so prejeli mednarodno nagrado za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alp. Med njimi sta tudi zimska soba na Kaninu in prenova domačije Verlovčnik v Solčavi.

Mednarodna komisija je oktobra 2017 v švicarskem Planinskem muzeju v Bernu razglasila rezultate: izmed tridesetih projektov iz ožjega izbora je nagradila štiri, sedmim pa je podelila priznanja. Med njimi so: osnovna šola, gostinsko-trgovski objekt, sirarna, kulturni, družbeni in vaški dom, turistično informacijski center, planinska koča, bivak, sodišče, skupnostna planina, agrarni center, tribuna nogometnega igrišča, poslovni objekt, kulturni center, mrliška vežica, umetniški depo, gledališki objekt, vzpenjača, dom starejših občanov,  vinarna in restavracija.

Nagrado od leta 2010 razpisujeta Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn, podpirajo pa jo vse države pogodbenice Alpske konvencije. Nagradni natečaj predstavlja otipljiv prispevek k uresničevanju Alpske konvencije, ki je postavila vizijo, da bo postala zgled na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, ki zadevajo tudi stavbe.

Na območju Alp porabijo zasebna gospodinjstva ravno toliko energije kot celoten prometni sektor. Energija, pridobljena predvsem iz kurilnega olja in zemeljskega plina, se najpogosteje uporablja za ogrevanje in hlajenje prostorov. Največji porabniki energije so stare in slabo izolirane stavbe. Pravi ključ za učinkovito varstvo podnebja in s tem kakovostnejše življenje prebivalcev in obiskovalcev alpskega sveta je zato v prenovi in, če je potrebno, tudi v gradnji novega stavbnega fonda z okolju prijaznimi gradbenimi materiali domačega izvora. Pri tem pa je zahteve za energetsko učinkovitost treba vpeti v funkcionalno prenovo objektov in njihovo vlogo v danem prostoru.

Nagrada je bila prvič  podeljena v okviru slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v letu 2011, do sedaj četrtič. Na drugem razpisu (2013) je slovenski projekt Center Rinka iz Solčave prejel 3. nagrado, v tretjem razpisu (2015) pa sta bila v ožji izbor uvrščena Mladinski hotel Punkl z Raven na Koroškem in prenova objektov na planini Laška Seč nad Tolminom, ki je prejela priznanje. V tokratnem razpisu sta bila v ožji izbor uvrščena Zimska soba na Kaninu in prenova domačije Vrlovčnik v Solčavi.

Razstava je na ogled od 14. do 31. januarja 2019 v Hiši arhitekture Maribor (HAM, Krekova 2). 22. januarja ob 18.00 si jo lahko ogledate v spremstvu Blanke Bartol, vodje slovenske delegacije v Alpski konvenciji.

Začel se je sejem BAU

Danes je svoja vrata odprl sejem za arhitekturo, materiale in sisteme BAU v Münchnu. V petih dneh se bo na sejmu predstavilo več kot 2.000 razstavljavcev, med njimi tudi 12 slovenskih podjetij.

Sejem BAU je bienalna sejemska prireditev, ki so jo v Muenchnu začeli leta 1964. Specializiral se je predvsem za področje arhitekture, materialov in gradbenih sistemov in za ta področja postal najpomembnejši sejem v Evropi, medtem ko ga za področje arhitekture lahko štejemo za vodilnega v svetovnih razmerah.

Največji tovrstni sejem, ki poteka vsaki dve leti, naj bi letos obiskalo več kot 240.000 obiskovalcev, na 200.000 kvadratnih metrih pa se bo predstavilo 2.250 razstavljavcev iz 45 držav.

Progresivno spreminjajoč se svet dela ter povečanje interakcije med privatnim življenjem in delom, je ena od ključnih tem letošnjega sejma BAU. V okviru sejma se bo zvrstilo veliko drugih prireditev in dogodkov, podelili pa bodo tudi številna priznanja in nagrade.

Na sejmu BAU 2019 se bo predstavilo 12 slovenskih podjetij, med njimi tudi podjetje TRIMO.

Brezplačni filmi ob 100. obletnici Bauhaus šole

Na Goethe-Institutu Ljubljana bodo okroglo obletnico Bauhausa počastili s serijo filmov, ki bo prikazala raznovrstne dosežke te slovite šole.

Prvi film “Bauhaus – vzor in mit” bo na sporedu 16. januar 2019 ob 19:00.

Bauhaus vse do danes velja za pracelico moderne arhitekture in oblikovanja. Toda »Bauhaus« ne stoji zgolj za kubično belo hišo z vodoravno streho, stol iz jeklenih cevi ali za svetilko Bauhaus. Bauhaus je bil tudi izobraževalna ustanova, ki še zmeraj velja za vzor. Na ustanovi so učili svetovno znani umetniki, kot so Johannes Itten, Vasilij Kandinski, Lyonel Feininger, Paul Klee, Oskar Schlemmer, Walter Gropius in Mies van der Rohe.

Film izrisuje pisano sliko nekdanje institucije umetniške moderne – od revolucionarnega izbruha po koncu prve svetovne vojne pa vse tja do razpustitve ustanove in emigracije ter nadaljnje poklicne poti nekaterih bauhausovcev, vključno s prepleti z nacionalsocialistično Nemčijo. Postaje Bauhausa podoživljamo skozi spomine nekdanjih študentov obeh spolov, mojstri šole pa pridejo do besede predvsem s pomočjo arhivskega gradiva.

Ta morda najobsežnejši kritični prikaz umetniških in političnih ciljev Bauhausa v filmskem mediju prinaša vpogled v srž bauhausovskih principov in spore, ki so privedli do selitve Bauhausa iz Weimarja v Dessau ter razpustitve šole v času nacizma; prav tako se film posveča vplivu Bauhausa na stanovanjsko gradnjo v začetnih letih Izraela in nastanku mita o Bauhausu v ZDA.


Režija: Kerstin Stutterheim, Niels Bolbrinker (1998/2009)
Trajanje: 104 minute
ezik: angleščina, nemščina (z angleškimi podnapisi)
Cena: brezplačno

Arhitektoma Aljoši Dekleva in Tini Gregorič Dekleva nagradi Prešernovega sklada

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada sta tudi arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. Njuna dela, kot so Center za poezijo Tomaža Šalamuna, kompaktno hišo na Krasu, Livade 1.0– prva zgrajena fakultetna zgradba v širše zasnovanem projektu Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli , KSEVT, Stanovanjsko sosesko Zeleni Gaj na Brdu, rekonstrukcijo Slovenske ceste v Ljubljani, Showroom Pertot in Studio Miklavc smo občudovali tudi na festivalih Odprte hiše Slovenije!

 

Iskrene čestitke! Veselimo se novih projektov.

Konkretno o konkretni utopiji: Arhitektura in spomeniki v Jugoslaviji po MoMI

Dan po zaprtju razstave “Toward a Concrete Utopia, Architecture in Yugoslavia, 1948–1980“, na ogled v New Yorku, odmevno razstavo o arhitekturi socialistične Jugoslavije simbolno zapirajo tudi v Ljubljani, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana. Na zaključnem dogodku, v ponedeljek, 14. januarja 2019, ob 14. uri, bodo arhitekti, umetnostni zgodovinarji, teoretiki in raziskovalci razpravljali o obsežni arhitekturni in memorialni zapuščini socialistične Jugoslavije. Ali je razstava jugoslovanske arhitekture (1948–80) v Muzeju sodobne umetnost v New Yorku prelomnica v vrednotenju tega obdobja? Se je vrednotenje jugoslovanskega modernizma s postavitvijo na piedestal globalno vplivne institucije spremenilo? Kakšno je bilo in kakšno je danes mesto jugoslovanske arhitekture in monumentalne spomeniške plastike v svetu? Kakšne kulturnopolitične in epistemološke implikacije ima tovrstno globalno historiziranje in kanoniziranje jugoslovanske umetnosti in arhitekture za nas doma?

Program
14:00 Registracija
15:00 Vladimir Kulić, so-kustos razstave v MoMA, v živo iz ZDA
15.15 Arhitektura v Jugoslaviji, sanje, uničenje in zapuščina
Gostje: Tamara Bjažić Klarin, Petra Čeferin, Martina Malešič, Maroje Mrduljaš, Luka Skansi in Boštjan Vuga. Pogovor vodi Matevž Čelik.

16.45 Odmor za kavo
17.00 Jugoslavija po Jugoslaviji; spomeniki, spomin in kanon
Gostje: Aleš Gabrič, Lev Kreft, Oto Luthar, Svetlana Slapšak. Pogovor vodita Sanja Horvatinčić in Beti Žerovc.
Vstop brezplačen, predhodne prijave niso potrebne.
Več na www.mao.si.

11 slovenskih projektov “v igri” za prestižno arhitekturno nagrado Miesa van der Roheja

Med 383 projekti, ki se potegujejo za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe 2019, je tudi enajst slovenskih. Z največ projekti, kar 27, je tokrat zastopana Španija. Žirija bo v ožji izbor uvrstila 40 projektov, izmed katerih bo aprila izbrala pet finalistov. Nagrado bodo podelili 7. maja v Barceloni.

Iz Slovenije se za ugledno stanovsko priznanje Evropske unije za sodobno arhitekturo, ki znaša 60.000 evrov in jo podeljujejo bienalno od leta 1987 potegujejo tudi vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura), prenova domačije Vrlovčnik v Logarski dolini (Medprostor), Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota), prenova hotela Švicarija v ljubljanskem parku Tivoli (ARREA arhitektura in studio AKKA) in hiša 3škatle v Ljubljani (OFIS arhitekti).  Za nagrado se potegujejo še stanovanjska soseska Brdo F6 v Ljubljani (Bevk Perović arhitekti), objekt Zimska soba na Kaninu (OFIS arhitekti), Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož in Trash design).

Hotela Švicarija (ARREA arhitektura in studio AKKA, foto: Matej Pušnik)

Stanovanjska soseska Brdo F6 v Ljubljani (Bevk Perović arhitekti, foto: Miran Kambič)

Vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura, foto: Tadej Bolta)

Vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura, foto: Tadej Bolta)

Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota, foto: Miran Kambič)

Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota, foto: Miran Kambič)

Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož in Trash design, photo: Miran Kambič)

Med nominiranci so tudi dobitniki zlatih svinčnikov leta 2018 – hiša Celovška 01 v Ljubljani (Vanja Gregorc Vrhovec in Aleš Vrhovec) ter projekt širitve tovarne TEM Čatež v Veliki Loki (Jereb in Budja arhitekti),  ter Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo, Ljubljana Kašelj (Oaza), ki ju bomo predstavili tudi na 10. festivalu Odprte hiše Slovenije, ki se bo odvil od 5. do 7. aprila 2019.

Projekt širitve tovarne TEM Čatež v Veliki Loki (Jereb in Budja arhitekti, foto: Blaž Budja)

Hiša Celovška 01 v Ljubljani (Vanja Gregorc Vrhovec in Aleš Vrhovec, foto: Damjan Švarc)

Vrtec Pedenjped Kaselj arhitekti Maja Ivanic, Anja Planiscek, Andraz Intihar, foto: Miran Kambič)

Pri izboru za omenjeno nagrado sodelujejo arhitekturne zbornice oziroma strokovne organizacije po Evropi, prav tako pa izvršni odbor fundacije Miesa van der der Roheja ter neodvisni strokovnjaki. Poleg glavne nagrade, žirija podeljujejo tudi posebno omembo za obetavnega arhitekta, ki znaša 20.000 evrov.

Future Architecture: Poziv za ideje 2019

Predstavite svoje delo na najpomembnejših arhitekturnih dogodkih in dejavnostih v okviru Evropskega arhitekturnega programa za leto 2019.

Future Architecture ni zgolj še eno tekmovanje. Future Architecture spreminja same temelje arhitekture v Evropi in drugod. Premika meje. Podira zidove. Gradi nove sisteme. Oblikuje nova zavezništva. Daje priložnost in glas nadarjenim konceptualistom in ustvarjalcem.

Naj vam Future Architecture pomaga pri krepitvi vaše ustvarjalnosti. Skozi izmenjavo idej in projektov z vidnimi institucijami – muzeji, galerijami, založniškimi hišami, bienali in festivali – lahko dosežete mednarodno prepoznavnost.

Obetavne večdisciplinarne ustvarjalce z vsega sveta vabimo, da se na poziv prijavijo s svojimi transformativnimi projekti za prihodnost našega življenjskega okolja. Pošljite nam svoje projekte – že končane ali pa takšne, ki so še v fazi koncepta – ki se ukvarjajo s prostorskimi, socialnimi ali kulturnimi inovacijami, ter se nam pridružite pri razpravi o arhitekturi prihodnosti.

Veselimo se projektov, ki obravnavajo naslednja področja:
● sistemske spremembe,
● praktični problemi,
● nova področja delovanja onkraj obstoječih okvirov.

Postanite del Evropskega arhitekturnega programa za leto 2019 in se prepričajte, kako vam lahko Future Architecture pomaga pri razvoju vaše dejavnosti. Izbrani sodelujoči bodo povabljeni k udeležbi na enem ali več naslednjih dogodkov:

 

MAO,
Ljubljana
14. –
16. 02. 2019
Ustvarjalna izmenjava,
Konferenca, pogovori, sejem
Galerija VI PER,
Praga
17. 02. –
31. 12. 2019
Boj za prihodnost,
Serija predavanj, delavnica in razstava
Forecast,
Berlin
17. 02. –
31. 10. 2019
Prototipiranje človeka,
Konferenca Housing the Human
Fundação Calouste Gulbenkian,
Lizbona
01. 03. –
30. 10. 2019
Virtualna razstava,
Virtualno delo / ogled / razstava
Fundació Mies van der Rohe,
Barcelona
01. 04. –
31. 10. 2019
EU Mies Award and Mies Foundation dejavnosti,
Debate, delavnice
MAO,
Ljubljana
18. 04 –
20. 10. 2019
Preobrazbe: sledi preteklosti, prostori sedanjosti, razstava
Lisbon Architecture Triennale,
Lisbon
15. 05 –
20. 05. 2019
Poetika razuma,
Poletna šola / rezidenca
Design Biotop,
Ljubljana
23. 05. –
25. 05. 2019
Prostor in kreativno mišljenje,
Konferenca s participatornim sodelovanjem
DAI-SAI, Društvo arhitekata Istre – Società architetti dell’Istria, Pulj 01. 05. –
30. 09. 2019
Dejanja založništva III,
Delavnica
S AM, Swiss Architecture Museum,
Basel
24. 05. –
19. 09. 2019
Mesto plava,
Razstava
Kosovo Architecture Foundation,
Priština
01. 07. –
30. 10. 2019
Arhitekturni festival Kosovo,
Delavnice, predavanja, razstave
Copenhagen Architecture Festival,
Kopenhagen
01. –
31. 08. 2019
Odnos med arhitekturo in filmom,
Poletna šola
Eesti Arhitektuurimuuseum,
Talin
11. –
14. 09. 2019
Seminar Future Architecture,
konferenca
POLIS University,
Tirana
16. 09 –
06. 10. 2019
Premišljevati prihodnost,
Teden oblikovanja Tirana
Oslo Architecture Triennale,
Oslo
26. 09. –
24. 11. 2019
Arhitektura odrasti
Delavnica, pogovori
Haus der Architektur,
Graz
21. 09. –
30. 11. 2019
Manifest vs. Propaganda,
Delavnica in razstava
Lisbon Architecture Triennale,
Lisbon
03.10 – 02.12.2019 Poetika razuma,
Prikaz rezultatov
Muzeum Architektury,
Wroclaw
17. 10 –
01. 12. 2019
Pregled spremembe. Kronika od leta 1989,
razstava
dpr-barcelona,
Barcelona
01. 11. 18 –
31. 10. 2019
Odprta knjižna polica: Archifutures
založništvo

 

Odbor članov platforme Future Architecture bo izbrane prijavitelje povabil k predstavitvi projektov na dogodku Ustvarjalna izmenjava v Ljubljani in k sodelovanju pri aktivnostih v okviru Evropskega arhitekturnega programa. Platforma bo izbranim sodelujočim pri Kreativni izmenjavi krila stroške potovanja (v EU) in namestitve.

Članice platforme bodo sodelujočim, ki jih povabijo k sodelovanju na svojih dogodkih, krile stroške potovanja (v EU) in namestitve ter jim namenile honorar.

Vse prijave bodo objavljene na spletni strani platforme Future Architecture. Prijave bodo ocenjevali odbor članov platforme Future Architecture, pretekli udeleženci natečaja Future Architecture in javnost (prek spletnega glasovanja).

ČASOVNICA IN ROKI ZA PRIJAVO

  • Objava odprtega poziva: 15. november 2018
    ●    Rok za oddajo prijav: 7. januar 2019
    ●    Spoznavna konferenca: 14.–16. februar 2019
    ●    Evropski arhitekturni program: 17. februar–31. oktober 2019

KDO SE LAHKO PRIJAVI

Poziv je namenjen obetavnim arhitektom, krajinskim arhitektom, urbanistom, oblikovalcem, inženirjem, umetnikom, kuratorjem, posameznikom, ki se ukvarjajo z arhitekturno komunikacijo, ter vsem, ki se profesionalno ukvarjajo s prihodnostjo arhitekture in življenjskega okolja. Za prijavo morajo obetavni ustvarjalci izpolnjevati naslednje pogoje:

●    Prijavljeno neodvisno delo (ali več del), ki se nanaša na arhitekturo ali razvoj mest, je bilo ustvarjeno po diplomi in ni starejše od dveh let.
●    Neodvisno delo (ali več del) je že bilo javno predstavljeno ali objavljeno.
●    Prijavitelj pri večjih in uveljavljenih institucijah ali založnikih še nima kritično priznanega opusa, ki bi mu prinesel prepoznavnost.
●    Prijavitelj lahko predloži dokazila o svojih strokovnih dosežkih (dela, naročila, razstave, objave, kritike, dotacije, nagrade).
●    Prijaviteljevo delo še ni splošno priznano ali uveljavljeno s strani kritikov, kuratorjev ali producentov.
●    Prijaviteljevo zadnje delo ni starejše od dveh let.
●    Prijavitelj ni sodeloval pri prejšnjih aktivnostih platforme Future Architecture.
●    Prijavitelj je lahko posameznik ali pa kolektiv.

 

Poziv je odprt do 7. januarjem do polnoči.

Dovoljena je ena prijava na osebo oziroma kolektiv.

Prijave na: futurearchitectureplatform.org


 

KAJ JE FUTURE ARCHITECTURE?

Platforma Future Architecture je vseevropska arhitekturna platforma za izmenjave in mreženje. Njen cilj je s pospeševanjem sodelovanja med strokovnjaki in arhitekturnimi ustanovami v ospredje arhitekturnega diskurza postaviti ideje o prihodnosti mest in arhitekture ter jih približati širši javnosti.

Namen platforme je iskati nove modele ustvarjalnosti, ki bi lahko prihodnjim generacijam v Evropi zagotovili stabilnejše obete in prispevali k oblikovanju skladnejšega razvoja evropske družbe, gospodarstva in bivalnega okolja.

KDO SO ČLANI PLATFORME FUTURE ARCHITECTURE?

Platforma FA ima 21 članov iz 16 evropskih držav. Med njimi so arhitekturni muzeji, festivali, založniki in producenti, ki imajo v svojem lokalnem okolju pomembno vlogo na področju arhitekture, so vir informacij o arhitekturnih vsebinah ter obvladajo veščine, potrebne za ustvarjanje izjemnih in široko obiskanih dogodkov.

koordinator: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana (Slovenija)
člani: MAXXI – Narodni muzej umetnosti 21. stoletja, Rim (Italija), Kopenhagenski arhitekturni festival (Danska), Lizbonski arhitekturni trienale (Portugalska), Muzej arhitekture Vroclav (Poljska), Beograjski mednarodni teden arhitekture (Srbija), Hiša arhitekture, Gradec (Avstrija), Tiranski arhitekturni teden (Albanija), CANactions, Kijev (Ukrajina), DPR-barcelona (Španija), Design Biotop, Ljubljana (Slovenija), Bureau N (Nemčija), Društvo arhitektov Istre – Società architetti dell’Istria (DAI-SAI), Zagreb (Hrvaška), Fundacija Mies van der Rohe, Barcelona (Španija), Muzej estonske arhitekture, Talin (Estonija), Forecast, Berlin (Nemčija), in Fundacija Calouste Gulbenkian, Lizbona (Portugalska), Arhuitekturni trienale Oslo , Oslo,  (Norveška), VI PER Gallery, Praga (Češka); pridruženi člani: Švicarski muzej arhitekture, Basel (Švica), Kosovski arhitekturni festival (Kosovo), Kraljeva akademija umetnosti, London (Velika Britanija), Strekla Institute, Moskow (Russia)

SVETOVALNI ODBOR FUTURE ARCHITECTURE

Bika Ribek, arhitektka in predavateljica (NEW INC, Columbia Graduate School of Architecture, Planning and Preservation); Anastassia Smirnova, oblikovalka in raziskovalka (SVESMI, Inštitut Strelka); James Taylor-Foster, pisec, urednik in kustos v centru ArkDes (Švedski center za arhitekturo in oblikovanje, Stockholm); Stephan Trüby, profesor arhitekture in kulturne teorije (Tehniška univerza v Münchnu), in Boštjan Vuga, arhitekt in predavatelj (SADAR + VUGA arhitekti).

OD KOD SREDSTVA ZA PLATFORMO FUTURE ARCHITECTURE?

Platformo FA financira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Kako zdrava so naša stanovanja in hiše?

Po raziskavi Evropske komisije preživimo prebivalci EU 90 odstotkov svojega časa, kar je skoraj 22 ur na dan. Ne verjamete? Niste edini. Po najnovejši raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Velux v sodelovanju z inštitutom YouGov in v kateri je bilo marca 2018 prek spleta opravljenih 16.000 razgovorov s posamezniki v 14 državah v Evropi in Severni Ameriki, je 82 odstotkov anketirancev dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur.

Od kod torej Evropski komisiji podatek, da v prostoru preživimo 90 odstotkov svojega časa? No pa poglejmo: zbudimo se v zaprtem prostoru, se z avtom ali javnim prevozom odpeljemo v službo in večina nas dela v pisarnah ali tovarnah. Nekateri ste mogoče prej še odpeljali otroke v vrtec ali šolo in tudi oni preživijo večino časa v zaprtem prostoru. Na poti domov se ustavite v trgovini, pojeste skupno kosilo v restavraciji ali doma in se odpravite v fitnes oziroma na neko drugo rekreacijo v športno dvorano ali pa preživite večer v kinu, morda gledališču. Seveda se slika nekoliko spremeni v toplejših mesecih, ko vsaj del nekaterih dejavnosti, kot sta pitje kave in rekreacija preselimo na prosto. Ampak dejstvo je, da smo v nekaj letih iz vrste, ki živi na prostem, postali vrsta, ki živi v zaprtih prostorih.

Je to znak za alarm?

Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje v zaprtih prostorih.

Eden ključnih problemov predstavlja zrak. V preteklosti je bilo onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih namenjeno precej manj pozornosti kot onesnaženosti zunanjega zraka. Vendar pa so v zadnjih letih postale grožnje, ki jih povzroča izpostavljenost onesnaženju zraka v zaprtih prostorih bolj očitne. Verjeli ali ne, zrak v stavbah je običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih.

Zrak v zaprtem prostoru je prvotno enak kot zunanji zrak, saj večina zunanjih onesnaževalcev prodre v naše domove. K temu dodajmo še strupene snovi, ki jih vnesemo v dom s plastiko ali pa z gradbenim materialom, kot na primer formaldehidi v lesu, zaviralci gorenja v pohištvu in radon – radioaktiven plin, tvorjen v tleh. Na zrak vplivajo tudi plesen in dejavnosti, kot so kuhanje, peči na drva, sveče in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje pa ne pozabimo na dihanje, s katerim v ozračje oddamo CO2 in vodo.

Vsi pa vemo, da onesnaženje s sabo prinese množico potencialnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj in druge bolezni dihal.

Kaj lahko storimo? Večkrat na dan prezračimo. To je vsekakor najenostavnejši ukrep. Dandanes obstajajo tudi senzorji, povezane z okni, ki stalno nadzirajo temperaturo, vlago in količino CO2 v vašem domu ter odpirajo, ali zapirajo električna okna. A vendar je pogosto slišati, da je prezračevanje energijsko potratno. Privede namreč do več ogrevanja in s tem do večje porabe fosilnih goriv, kar pa posledično pomeni več onesnaženosti zraka. Druga možnost je, da poskušamo pri gradnji zmanjšati uporabo škodljivih materialov, ki oddajajo v prostor nevarne snovi za naše zdravje. K izboljšanju zraka v notranjih prostorih zagotovo pripomore tudi vnos rastlin.

V obstoječi stanovanjski hiši so arhitekti prenovili bivalne prostore in vrt. V interierju so stavbo očistili nepotrebnih sten in bivalni del povezali v enoten prostor. Razširili so ga s steklenjakom in z leseno teraso ter oboje prekrili z lahkotnim nadstreškom. Nova kompozicija lesenih oken in vrat omogoča pretočen stik zunanjega in notranjega prostora. Z veliko svetlobe, s kombinacijo ometa, lesa, kovine in stekla so vzpostavili svetle in tople bivalne prostore.  Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, krajinska arhitektura: Jana Kozamernik, foto: Miran Kambič.

Še en problem, s katerim se srečujemo v prostorih, je pomanjkanje svetlobe. Predvsem pomembna je naravna svetloba. Ta je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Nedavne raziskave so pokazale pomemben vpliv dnevne svetlobe na počutje. Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za različnimi sezonskimi razpoloženjskimi motnjami, kot so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in tudi depresija. Po drugi strani je dnevna svetloba fiziološki in psihološki stimulans. Poveča pozornost, izboljša razpoloženje in počutje, zviša produktivnost in sposobnost učenja, vse to pa znatno koristi celotni družbi.

Če ne moremo povečati naravne svetlobe, si pomagajmo z lučmi. Pri načrtovanju luči je treba paziti, da prostor ni preveč ali premalo osvetljen in da z njimi ne povzročimo preveč kontrastov v prostoru. Konstantna prisotnost bele umetne svetlobe moti naš karkadijski ritem.

Kaj lahko storimo?

Najpreprostejši ukrepi se nanašajo na majhne spremembe vedenja. Izkoristite vsako priložnost za gibanje na prostem: pojdite na sprehod ali se s kolesom odpeljite v službo, in če je mogoče, si privoščite odmor na prostem.

Ko ste znotraj, spustite v zaprti prostor čim več naravne svetlobe in poskrbite, da bo zrak, ki ga dihate, svež. Odpiranje oken in zračenje nekajkrat dnevno bo zelo zmanjšalo raven CO2 in drugih onesnaževalcev. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo strupene snovi. Omejite vire vlažnosti in preprečite razvoj plesni, redno čistite in prezračujte preproge in druga oblazinjena pohištva. Nadalje v zaprtih prostorih ne prižigajte sveč, in če je le mogoče, perilo sušite zunaj.

Prenovljeno stanovanje v stavbi Mali nebotičnik, ki je bila zgrajena leta 1933. Arhitekta Eva Senekovič in Žiga Ravnikar sta v največji meri ohranila stavbno pohištvo, hrastov parket in keramično peč. Obilje naravne svetlobe v stanovanju omogoča stanovalcem zdravo in ugodno prebivanje. Foto: Martin Kruh

 

Dolgoročno pa bi bilo smiselno, da projektiramo in gradimo hiše, vrtce, šole in poslovne prostore tako, da uporabimo čim manj škodljivih materialov, hkrati pa tako, da bi te nudile dovolj svežega zraka in dnevne svetlobe. Nekatere rešitve so mogoče res dražje in si jih kljub željam mnogi ne moremo privoščiti, a obstaja mnogo takih, ki pri gradnji ne bodo vplivale na naše denarnice nič več kot tiste slabe. Kot radi poudarimo pri OHS: tako slaba gradnja kot dobra gradnja sta enako dragi.

Iščemo najnovejše projekte za 10. OHS festival!

Drage arhitektke in arhitekti,

krajinske arhitektke in krajinski arhitekti,

investitorke in investitorji,

lastnice in lastniki ter uporabniki odlične arhitekture!

 

Vabimo vas, da svoje uspešne, zanimive in najnovejše projekte prijavite na festival

ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2019.

Prijava projektov je odprta do 12. 1. 2019 in poteka on-line na POVEZAVI.

Izmed novih in najbolj odmevnih predlogov bo strokovna žirija ponovno izbrala 100 projektov, ki bodo javnosti na ogled brezplačno z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Naslednje leto bomo izvedli jubilejni 10. festival. V vseh teh letih smo odprli 631 stavb in zunanjih ureditev, ki jih je skupaj z nami obiskalo skoraj 16.000 obiskovalcev, v slovenskih medijih pa se je festival OHS pojavil več kot 700-krat.

Verjamemo, da smo s tem skupaj z vami v javnosti vsaj delno dvignili zavedanje o dobrem načrtovanju, gradnji in pomenu samega prostora.

Želimo si, da bi 10. festival odprl vrata najboljših, najbolj inovativnih, najbolj energetsko učinkovitih in arhitekturno odličnih stavb. Vseh tistih, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami in se vam vnaprej zahvaljujemo za prijavljene projekte.

Prijazen pozdrav,

EKIPA OHS