Arhitektura
Skupaj gradimo prihodnosti: prvo letno srečanje Open House Europe na Portugalskem
Prihodnji mesec bo na lizbonskem arhitekturnem trienalu (Lisbon Architecture Triennale) potekalo prvo letno srečanje Open House Europe, mednarodnega projekta sodelovanja, ki ga sofinancira Evropska unija. Na dogodku bo 15. in 16. decembra potekal javni program, povezan z letošnjo temo »Skupaj gradimo prihodnosti (Building Futures Together)«, ki se osredotoča na trajnostne prakse v grajenem okolju.
Trienal – Palacio Sinel de Cordes 002©FG+SG, Fotografia de Arquitectura
Na zasedanju se bodo srečali organizatorji festivalov Odprtih hiš, arhitekturni navdušenci, študenti in strokovnjaki. Prvo letno zasedanje Open House Europe bo gostil lizbonski arhitekturni trienale v palači iz 18. stoletja, spremenjeni v kulturni center. Živahen program bo obsegal tri javne razprave, tri vodene oglede, delavnico, razstavo in filmske projekcije. Namen dogodka je omogočiti medregionalno izmenjavo ter združiti poglede in strokovno znanje z različnih področij. To je edinstvena priložnost za skupnost Odprtih hiš (Open House) ter vse, ki načrtujejo lokalne festivale, da se srečajo, se učijo ter izmenjujejo znanje in izkušnje.
Tri javne razprave
Na zasedanju, ki je plod sodelovanja organizatorjev Open House Milano, Open House Bilbao in Open House Lisboa, se bo predstavila vrsta mednarodnih strokovnjakov. Osrednji del in temelj programa so tri javne razprave, ki zajemajo moderirane pogovore in predstavitve ter se ukvarjajo s temo trajnosti v naših mestih, ki jo raziskujejo na različnih ravneh.
Open House Europe coordination meeting. Photo by Bon Alog © Courtesy of Architektūros fondas
Prva panelna razprava govori o upravljanju, arhitekturi in trajnostnem razvoju. Moderirala jo bo raziskovalka urbane sociologije, stanovanjske problematike in mest Sandra Marques Pereira. V razpravi bodo sodelovali direktor urbanističnega načrtovanja in javnega prostora pri Agenciji za mobilnost, okolje in ozemlje milanske občine Demetrio Scoppeliti, podpredsednica upravnega odbora Inštituta za stanovanja in urbano rehabilitacijo Filipa Serpa, podžupanja Barcelone za ekologijo, urbanizem in mobilnost Janet Sanz ter Susana Ruiz, glavna urbanistka mesta Bilbao.
Druga razprava se bo osredotočila na trajnost v urbanističnem načrtovanju, vodil pa jo bo Mustafa Sherif, urbanist in ustanovitelj podkasta Urbanistica. V razpravi bodo sodelovali nagrajena raziskovalka, profesorica in krajinska arhitektka Aurora Carapinha, navdušenec nad podatkovno znanostjo s strokovnim znanjem na področju urbane mobilnosti Manuel Banza ter arhitektka in raziskovalka Mariana Sanchez Salvador.
Open House Lisboa 2023. Palacio do Grilo. Photo by Hugo David © Coutesy of Trienal de Arquitectura de Lisboa
Tretjo razpravo o doseganju trajnostnega razvoja v arhitekturi bo vodil kurator za nagrade in programe pri Fundaciji Mies van der Rohe, Ivan Blasi. V razpravi bodo sodelovali arhitekti Marta Álvarez Pastor iz studia Vaumm, Gianandrea Barreca iz arhitekturnega studia Barreca & La Varra, ki je zasnoval prva brezogljična javna stanovanja v Evropi, in Francisco Adão da Fonseca iz studia Oficina Pedrêz, ki se ukvarja s preučevanjem gojenih gradbenih materialov in samozadostne infrastrukture ter je ustanovni član združenja Architects Declare na Portugalskem.
Vse tri razprave bodo potekale tudi v spletnem prenosu na kanalu Open House Europe na Youtubu. Celoten program dogodka bo kmalu na voljo na spletni strani openhouseeurope.org.
Razširjeni program
Odprli bomo razstavo vizualnih zgodb, ki so jih prispevali obiskovalci festivalov Odprtih hiš po vsej Evropi. Na njej bodo predstavljene njihove izkušnje z arhitekturo, povezane s temo Skupaj gradimo prihodnosti.
Program se bo zaključil z delavnico in vodenimi ogledi. Prijavljeni udeleženci se bodo lahko na delavnici, ki jo bo vodilo podjetje Upfarming, seznanili s prednostmi in izzivi vertikalnih sistemov urbanega kmetovanja, spoznali lizbonski načrt za odvodnjavanje in si ogledali nov študentski dom lizbonske javne univerze v Cidade Universitária.
Open House Dublin 2023. Cycling Tour. Photo by Ste Murray © Courtesy of the Irish Architecture Foundation
Kaj je projekt Open House Europe
Open House Europe (Odprte hiše Evrope) so projekt sodelovanja, ki razkriva večplasten pogled na kakovostno arhitekturo po vsej Evropi in združuje ljudi vseh poklicev, interesov in vizij – od prostovoljcev in radovednih navdušencev do mladih in izkušenih strokovnjakov ter organizacij. Projekt spodbuja zanimanje za arhitekturo med različnimi ciljnimi skupinami, jim pomaga pridobiti nove poglede na njihovo lokalno okolje in jih vabi, da si zamislijo prihodnost arhitekture v Evropi.
Projekt se trenutno pridružuje festivalom Odprtih hiš v Atenah, Bilbau, Brnu, Dublinu, Essnu, Stockholmu, Lizboni, Sloveniji, Milanu, Talinu, Solunu in Vilni, ki jih vsako leto izvaja 11 kulturnih organizacij po vsej celini. Leta 2024 bomo v Open House Europe sprejeli nove partnerje, ki bodo organizirali festivale v Pragi in na Dunaju, ter gostujoča mesta København, Tirana in Zagreb. Projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, je nova pobuda, ki podpira kakovostno arhitekturo v Evropi in vabi ciljne skupine v bolj vključujočo razpravo o grajenem okolju.
Partnerji projekta
- Atene in Solun, EL – Open House Greece;
- Bilbao, ES – Asociación Open Urbanity;
- Brno, CZ – Culture and Management club;
- Dublin, IE – The Irish Architecture Foundation Limited;
- Essen, DE – Forum Kunst & Architektur;
- Stockholm, SE – Open House Stockholm;
- Lizbona, PT – Trienal de Arquitectura de Lisboa;
- Ljubljana, SI – AFRONT zavod za prostorsko inovativnost;
- Milano, IT – Associazione Open House Milano;
- Talin, EE – Mittetulundusühing Eesti Arhitektuurikeskus;
- Vilna, LT – Architekturos fondas.
Projekt koordinira Architektūros fondas, sofinancira pa ga Evropska unija.
O VERNAKULARNI ARHITEKTURI IN NJENI REINTERPRETACIJI: Slovenski paviljon na bienalu v Benetkah – Podkast Odprto #29
V tokratni oddaji podkasta Odprto se z avtorji slovenskega paviljona pogovarjamo o njihovem prispevku k 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah.
Kuratorka letošnje izvedbe bienala Lesley Lokko je želela preveriti možnosti, ki jih ima arhitektura kot nosilka sprememb naše realnosti. Realnost, v katero želi poseči z bienalno razstavo, je zasičena s krivicami, napetostmi in slabimi obeti, medtem ko pravi, da ima arhitektura možnost uresničevanja sodobne, raznolike in vključujoče družbe. V središče prvič na Beneškem bienalu postavi Afriko in afriško diasporo, ki s tem končno dobi besedo, kot izhodiščni temi pa predstavi dekolonizacijo in dekarbonizacijo.
Kustosi slovenskega paviljona v Benetkah: Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič in Anja Vidic; fotografija: Klemen Ilovar
Na odprtem pozivu za slovenski paviljon na 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah so s skupno prijavo uspeli Mertelj Vrabič arhitekti in Vidic Grohar arhitekti. Bolj kot tematika dekolonizacije jih zanima dekarbonizacija v arhitekturi. Preko predhodne fascinacije nad pastirskim stanom na Veliki planini se teme lotijo z raziskavo vernakularne arhitekture. Razumejo jo kot živ nabor arhitekturnih principov, ki energetsko učinkovitost stavb rešujejo skozi prostorsko zasnovo, brez dodatne plasti visokotehnoloških naprav, ki bivalno ugodje zagotavljajo danes. Izbor primerov osredotočijo na problematiko ogrevanja in hlajenja ter jih reinterpretirajo skozi prostorsko zasnovo paviljona. Vprašanje ekološke gradnje oprejo na arhitekturno zasnovo kot alternativo trenutnemu iskanju rešitev v tehnologiji.
Kompresija prostora; postavitev, slovenski paviljon, zasnova: Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti, fotografija: Klemen Ilovar
Projekt Bienale je za arhitekturno ekipo, ki jo sestavljajo Jure Grohar, Eva Guselj, Maša Mertelj, Anja Vidic in Matic Vrabič, razdeljen na tri dele: uvodna raziskava in zbiranje nabora primerov vernakularne arhitekture, snovanje in postavitev paviljona na beneškem bienalu z izborom predstavljenih primerov ter zaključna konferenca na temo energetske učinkovitosti v MAO novembra letos. Ekipa arhitektov je sodelovala s fotografom Klemnom Ilovarjem in oblikovalcem Žigom Testenom, komisarka slovenskega paviljona pa je bila Maja Vardjan.
Vmesno območje; postavitev, slovenski paviljon; zasnova: Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti, fotografija: Klemen Ilovar
Matica in Jureta smo povprašali o procesu in izdelavi paviljona, o razumevanju vernakularnega, reinterpretaciji in aplikativnosti izbora principov, pa tudi o sami motivaciji za prijavo na poziv in trenutni poziciji bienala.
Postavitev; slovenski paviljon, zasnova: Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti, foto: Klemen Ilovar
Tokratno oddajo podkasta Odprto sta skupaj z OHS pripravila: Blaž Šenica in Tadej Urh.
V sodelovanju z Mertelj Vrabič arhitekti in Vidic Grohar arhitekti.
Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!
Podkast Odprto v letu 2023 sofinancira Ministrstvo za kulturo.
Jubilejni 40. Piranski dnevi arhitekture (PDA)
Vabimo vas na 40. Piranske dneve arhitekture, ki bodo potekali v soboto, 25. novembra 2023.
Kontekst. Koncept. Konsenz.
Naslov letošnjih jubilejnih Piranskih dnevov arhitekture (PDA) povzema vsebino vseh dosedanjih srečanj in prav je tako. Če bi se lotili statistike pojavljanja ali obnavljanja tém skozi čas, bi hitro ugotovili, da ne moremo odkriti nobene zakonitosti, ki bi nam razkrila kaj pomembnega. Vse tri téme so namreč med seboj tesno prepletene, da je težko razločiti, v katero skupino naj bi spadale. Ali je koncept nekaj neodvisnega in nadrejenega, ali je konsenz del koncepta ali konteksta? V kolikšni meri kontekst vpliva na razvoj koncepta in njegovo celovitost? Ali iskanje konsenza vpliva na njegovo prepričljivost? Ali je iskanje konsenza del koncepta ali del konteksta, ali je izhodišče ali metoda ali merilo?
O kontekstu lahko še največ povemo, čeprav je težko opredeliti, kaj vse obsega, kaj vse vključuje in kaj ga določa. Poleg tega, da se stalno širi in spreminja, ga največkrat navajamo. Do njega imamo najbolj razdelan odnos, saj je neizogibno izhodišče, ki v največji meri vpliva na razvoj in moč koncepta. Šele s konceptom je pojasnjen in ovrednoten.
Pri kom ali s kom pa iskati konsenz? So to poleg naročnikov, uporabnikov, odločevalcev tudi strokovna in širša javnost, politika ali kritika? Je iskanje konsenza oblika vključevanja skupinskega znanja in izkušenj v razvoj koncepta? Se šele z vsesplošnim konsenzom potrjuje etična podstat koncepta, ki izhaja iz konteksta? Ali sta potemtakem kontekst in konsenz koncepta, ki sta med seboj pogojena in soodvisna, pri čemer je kontekst povezan z vrednotami, ki se preverjajo z doseganjem konsenza?
O konceptu se da najmanj določno govoriti. Je abstrakta, miselna struktura projekta, ki se izpričuje tako v odnosu do konteksta kot do konsenza. Koncept se dokazuje v součinkovanju več soodvisnih konceptov: umestitve, ozelenitve, tektonike, funkcioniranja, oskrbovanja, oblikovanja, osvetlevanja in preobrazbe stavb. V vsakem je del celovitega odgovora na kontekst, ki včasih sublimira v umetniško doživetje oblike popolne povezanosti in skladnosti.
Prepoznavanje konteksta, vgrajevanje konteksta v koncept in preverjanje koncepta z iskanjem konsenza so vsem znani delovni postopki, ki jih sicer uporabljamo, a obvladamo v različnih približkih k popolni celovitosti. Ta uspeva samo redkim in poredko. Izkaže se šele v kontekstu prihodnosti in ob soglasju zgodovine. Zato je vračanje k tem večnim témam vedno znova aktualno, potrebno in pomembno.
Janez Koželj
PDA PROGRAM 2023 je dostopen na povezavi!
Častna pokroviteljica jubilejnih 40. PDA je Anna Ramos, direktorica Fundacije Mies van der Rohe.
Razpis za nagrado Piranesi 2023
Razpis za nagrado Piranesi je objavljen vsako leto sredi septembra. Namen razpisa je izbor realiziranih arhitekturnih del, ki se bodo na mednarodni arhitekturni razstavi Piranesi, organizirani v sklopu Piranskih dnevov arhitekture, potegovali za nagrado in častna priznanja Piranesi 2023.
Nagrada Piranesi nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije in študentska dela, nastala v zadnjih dveh letih na območju Centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška, Slovenija in Srbija. Sodelujoče fakultete so Gradec, Spittal, Dunaj, Banja Luka, Mostar, Sarajevo, Split, Zagreb, Solun, Budimpešta, Ferrara, Pescara, Trst, Podgorica, Bratislava, Ljubljana, Maribor, Beograd, Novi Sad, Kragujevac in AA London.
Arhitekti zgoraj naštetih dežel se lahko prijavijo za nagrado Piranesi preko nacionalnih selektorjev. Vsak nacionalni selektor bo izbral in nominiral 5 realiziranih arhitekturnih del, zgrajenih v zadnjih dveh letih.
Študenti zgoraj omenjenih arhitekturnih fakultet se lahko za študentsko priznanje Piranesi prijavijo preko študentskih selektorjev svoje fakultete. Vsak študentski selektor bo izbral in nominiral dva realizirana ali nerealizirana projekta, nastala v zadnjih dveh študijskih letih.
Selektorji imajo pravico podati svoje predloge. Nominirani projekti so znani vsako leto konec oktobra.
Izbrani nominiranci bodo s strani selektorja ali organizatorja pravočasno obveščeni o nominaciji. Pripraviti bodo morali svoj razstavni plakat v pdf formatu in ga preko WeTransferja poslati v tiskarno organizatorja.
Več informacij:
DELAVNICA – ZAŠČITA, VGRADNJA IN UPORABA LESA
Lesena gradnja in uporaba lesa na prostem sta v zadnjem desetletju v porastu. Ob upoštevanju želja investitorjev in naročnikov nikakor ne smemo zaobiti dejstva, da zaradi spremenjene arhitekture, spremenjenih klimatskih razmer in drugačnega načina gospodarjenja z lesom pretekle izkušnje in znanje pogosto ne zadoščajo več. V izogib napakam pri projektiranju, izbiri materialov ali izvedbi detajlov lesenih izdelkov in objektov je pogosto potrebno iskati nova znanja in rešitve.
Vrtec Kočevje – enota Čebelica, arhitektura: Svet vmes, krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika, foto: Ana Skobe
V želji, da bo vse več naročnikov in uporabnikov lesenih objektov in izdelkov z njimi zadovoljnih ter da bodo ti zares v ponos in okras naši kulturni krajini, vas prijazno vabimo na delavnico Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem, ki bo v sredo, 20. septembra 2023, ob 9:30. uri, Velika predavalnica G6 Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Predavatelji delavnice bodo ponudili prenos najmodernejšega znanja o kvalitetni leseni gradnji in izkušnje z uporabo tega znanja v praksi. Poleg tega bodo predavatelji spregovorili o vplivu podnebnih sprememb na življenjsko dobo lesenih izdelkov ter prihodnosti lesene gradnje v zelenih javnih naročilih skupaj s predstavitvami konkretnih rešitev in primerjalne prednosti lesene gradnje s klasično gradnjo. Na delavnici se bodo pogovarjali tudi o trenutno zelo aktualni temi – rešitvah za sanacijo poplavljenih lesenih objektov.
foto: Mateja Jordović Potočnik
PROGRAM DOGODKA:
9.30 – 10.00 Prihod in registracija
Uvodni nagovori
10.00 – 10.20 Darko Sajko
Strokovna predavanja
10.20 – 10.40 Miha Humar, UL: Kako podnebne spremembe vplivajo na življenjsko dobo lesenih objektov
10.40 – 11.00 Miha Humar in Boštjan Lesar, UL: Pristopi k sanaciji lesenih objektov po poplavah
11.00 – 11.20 Boštjan Lesar, UL: Prihodnost lesene gradnje v zelenih javnih naročilih
11.20 – 11.40 Katja Malovrh Rebec, ZAG: Okoljska in cenovna primerjava lesenih in klasično grajenih javnih objektov
Odmor s kavo
12.10 – 12.30 Nace Kregar, Bureau Veritas: Izbira in kontrola kakovosti lesa za infrastrukturne objekte
12.30 – 12.50 Bruno Dujič, CBD: Projektiranje in izvedba varnih lesenih objektov
12.50 – 13.10 Boris Štrakl, M Sora: Trendi v razvoju lesenih oken
13.10 – 13.30 Jure Hrovat, Svet vmes: Primer dobre prakse izvedbe javnih objektov – Vrtec Kočevje
13.30 – 13.50 Martin Hladnik IQwood: Primer dobre prakse – Priložnosti uporabe križno mozničenih plošč
13:50 – 14:10 Vprašanja in izkušnje udeležencev
Druženje v predverju dvorane
Vabilo z dodatnimi informacijami je na voljo TUKAJ.
Udeležba na delavnici je brezplačna. Prijava udeležbe je obvezna. Prijave so možne do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 13. 9. 2023 preko prijavnega obrazca.
Vljudno vabljeni!
Znanstvena konferenca ArhiBau 2023 – JAVNI POZIV
Društvo arhitektov Zagreb vabi strokovnjake različnih profilov, da sodelujejo na konferenci ArhiBau.hr 2023 s predstavitvijo tematskih znanstvenih raziskav.
Osrednja tema ArhiBau 2023 – “Habitat prihodnosti / Prihodnost habitata” – odpira vprašanja, kako se bodo prostori razvijali za potrebe dinamičnega in spreminjajočega se sveta in katere strategije v arhitekturi, urbanizmu, prostorskem načrtovanju, oblikovanju in gradnji je mogoče uporabiti za oblikovanje trajnostnih, funkcionalnih in bolj prožnih prostorov. Dvodnevni program konference (28. – 29. september) bo združil arhitekte, urbaniste, gradbene inženirje in različne druge strokovnjake, ki jih zanima prihodnost bivalnih prostorov in vloga arhitekture pri oblikovanju jutrišnjega sveta.
Strokovnjake, ki se želijo udeležiti znanstvene konference ArhiBau.hr 2023 vabijo, da prijavijo svoja znanstvena dela v okviru omenjene teme.
URNIK IN ROKI:
- Rok za pošiljanje povzetkov je 20. julij 2023.
- Informacije o sprejemu teme boste prejeli po elektronski pošti do 25. julija 2023.
- Rok za oddajo končnih PowerPoint predstavitev je 10. september 2023.
- Rok za oddajo končnega članka v recenzijo in objavo je 30. oktober 2023
Uradni soorganizator znanstvene konference je Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU).
Uradni jezik konference je angleščina. Avtorji naj predložijo lektorirane prispevke v angleškem jeziku, skupaj z grafičnimi in drugimi prispevki, za katere so pridobili avtorske pravice.
Udeležba na konferenci je brezplačna. Cena objave prispevka bo objavljena naknadno.
ZNANSTVENI IN PROGRAMSKI ODBOR KONFERENCE:
- Cela Matan, dr. (A+D atelier j.d.o.o.)
- Zrinka Barišić Marenić (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za arhitekturo)
- Borka Bobovec (Hrvaški arhitekturni muzej HAZU)
- Dražen Arbutina (Tehniška univerza v Zagrebu/ ICOMOS)
Več o konferenci TUKAJ
Vljudno vabljeni!
Demonstracijski projekt Living Places
Projekt: VELUX Living Places, Fotografija: Adam Mørk
Living Places Copenhagen je ponosen partnerski projekt, ustvarjen v sodelovanju s podjetji VELUX, EFFEKT, MOE in Enemærke & Petersen. Po otvoritvi spomladi 2023 bo doživel tudi vrhunec arhitekturnega dogajanja kot partnerski projekt svetovnega arhitekturnega kongresa UIA, ki bo potekal od 2. do 6. julija v Kopenhagnu. Kopenhagen, svetovna prestolnica arhitekture 2023 s krovno pripovedjo »Copenhagen in Common« obravnava skupna urbana vprašanja, kot so zgodovina, narava, vsakdanje življenje in kako lahko arhitektura podpira gradnjo bolj trajnostne prihodnosti v naših mestih.
Projekt: VELUX Living Places, Fotografija: Adam Mørk
Projekt Living Places je bil razvit kot koncept za gradnjo domov s 3 x nižjim ogljičnim odtisom in 3 x boljšo notranjo klimo v primerjavi s standardno dansko referenčno hišo.
Demonstracijski projekt obsega razstavo sedmih prototipov, pet odprtih paviljonov in dva dokončana doma, ki prikazujejo predlog skupine VELUX, kako graditi zdrave ter nizkoogljične domove in skupnosti.
Vsak od prototipov obeh domov je zgrajen v skladu s petimi načeli Living Places in služi kot navdih za arhitekte in razvijalce pri iskanju bolj trajnostnega načina gradnje.
Ker 90 % časa preživimo v zaprtih prostorih, način gradnje in življenja neposredno vpliva na naše telesno in duševno zdravje. Medtem ko se Living Places osredotoča na ustvarjanje boljšega življenjskega okolja za naš planet, si prizadeva tudi zgraditi pot k družbi, usmerjeni v prihodnost, ki izboljšuje življenjske pogoje za ljudi.
Projekt: VELUX Living Places, Fotografija: Adam Mørk
Naši domovi so pomemben del naše splošne zdravstvene slike. Hkrati smo z generacijami postali bolj nepovezani z naravo, kar vpliva na naše zdravje.
S tem v mislih so VELUX, EFFEKT Architects in MOE Engineers zasnovali eksperiment z močnim poudarkom na notranji klimi z načeli zdrave gradnje: dnevna svetloba, toplotno ugodje, kakovost zraka v zaprtih prostorih, akustika in povezava z okolico. Rezultat je najvišja dosegljiva raven notranje klime, razred 1. Skrbno so preučili tudi vsak material, obliko in gradbeno tehniko za optimizacijo emisij CO2 v primerjavi s tipično dansko hišo s pomočjo analize življenjskega cikla (LCA). Optimizirana je bila vsaka komponenta stavbe za doseganje najboljšega razmerja med ceno, notranjo klimo in ogljičnim odtisom s posebnim poudarkom na ovoju stavbe, kjer je mogoče doseči znatne prihranke CO2.
Članek je nastal v sodelovanju s podjetjem VELUX Slovenija.
Razstava: Čas za les – Inovativna raba lesa v sodobni slovenski arhitekturi
Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Čas za les, ki bo od 12. junija do 14. avgusta 2023 na Gallusovem nabrežju v središču Ljubljane.
Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za kakovostno oblikovanje prostora in vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Razstava Čas za les nagovarja pomen in doživljanje sodobne lesene arhitekture v Sloveniji. Preko razmislekov projektantov, uporabnikov, investitorjev in odločevalcev poskuša izluščiti bistvene prednosti, ki jih gradnja z lesom prinaša v naše vsakdanje življenje.
Poslovni objekt Na Stolbi, arhitektura: Ambient, foto: Špela Koščak
Trajnostno načrtovanje in gradnja nista le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov na naravo in okolje, temveč predstavljata tudi skrb za ohranjanje našega zdravja in kakovostno bivanje. Les je eden izmed ključnih materialov, ki nam lahko omogoči zeleni prehod in regenerativni razvoj, saj lahko lesena gradnja s pravilnim izborom lesa, vrste konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene trajnostne zahteve. Številne kampanje in ozaveščevalne akcije so pripomogle, da je uporaba lesa v enostanovanjski gradnji v Sloveniji vedno bolj razširjena in zaželena. Razstava Čas za les, s tipološko raznolikimi projekti, pa je vzpodbuda za razširitev gradnje z lesom tudi na področje javnih stavb, ki pomembno prispevajo k družbenemu razvoju in gradijo širšo prostorsko identiteto.
Dr. Bruno Dujič o izzivih lesene gradnje:
»Nove tehnologije predelave različnih drevesnih vrst so lesene konstrukcije postavile na zavidljivo mesto v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Z leseno konstrukcijo tako lahko izvajamo visoke in zahtevne objekte. Pri tem pa se moramo zavedati, da napake v projektiranju in izvedbi zaradi nepoznavanja in nespoštovanja lesa kot naravnega materiala lahko povzročijo velike težave. Les je najboljši gradbeni material, ki po svoji odsluženi dobi pod vplivom vlage propade in ne obremenjuje okolja. Zato je le suha lesena konstrukcija trajna in večna, za kar pa je potrebno poskrbeti v celotnem procesu projektiranja, izvedbe in tudi monitoringa lesene konstrukcije objekta v njegovi življenjski dobi.«
Na razstavi so med drugim predstavljeni: Medgeneracijski center Vezenine Bled, kjer je uporaba lesa v arhitekturni zasnovi z vidika trajnostne gradnje, ekologije in kakovosti bivanja bistveni povezovalni element, ki vzpostavlja identiteto objekta kot celote tako v zunanji podobi kot interierju.
Medgeneracijski center Vezenine Bled, arhitektura: Gužič Trplan arhitekti, foto: Miran Kambič
Na ogled je tudi s Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, ki je v 90 odstotkih grajen iz lesa. S klasično gradnjo vrtca v betonu bi v ozračje sprostili dodatnih 600 ton CO₂ , tako pa so ga v križno lepljene lesene stene vrtca dolgoročno shranili nekaj več kot 1000 ton. Vrtec z inovativno zasnovo sanira degradirano območje v središču Kočevja in omogoča zgoščen vzgojno-izobraževalni program. Odlikujeta ga tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa.
Vrtec Kočevje – enota Čebelica, arhitektura: svet vmes, krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika, foto: Ana Skobe
Vrtec Pedenjped – enota Učenjak v Ljubljani z leseno prizidavo zagotavlja nove igralnice, uredi osrednji večnamenski skupni prostor in vzpostavlja ločen vhod v prvo in drugo starostno obdobje.
Mojca Laznik, pomočnica ravnateljice:
»Pri snovanju načrtov smo s svojimi predlogi in izkušnjami pri posebnostih dela v vrtcu odlično sodelovali s projektanti. Tako starši kot drugi obiskovalci so ob vstopu in sprehodu po vrtcu navdušeni. Predvsem pohvalijo les, svetlobo in toplino, ki jo občutijo. Lesene rešitve v vsaki igralnici na svojstven način pozitivno vplivajo na igro in dobro počutje, še posebej interaktivne lesene igralne obloge po hodnikih pritličja, kjer otroci razvijajo motoriko in domišljijo. Otroci so pogosto v gozdu in ugotovili so, da imamo tako kot v gozdu tudi v vrtcu veliko lesa. V vrtcu se dobro počutijo, čeprav ne znajo izraziti, da je to zaradi ambienta. Prepričani smo, da struktura lesa, vonj in svetloba blagodejno vplivajo na počutje vseh, ki smo vsak dan v vrtcu. Posledično pa dobro počutje, ki ga vzdržujemo tudi z dobro klimo, vpliva na kvalitetnejše in ustvarjalno delo in rezultate.
Vrtec Pedenjped – enota Učenjak, arhitektura: od-do arhitektura, navor, Vesna Draksler, interier: nina Vidić Ivančič Imismo), krajinska arhitektura: Lara Gligić, foto: Ana Skobe
Na razstavi se predstavlja tudi ničenergijski Poslovni objekt na Stolbi v Ljubljani. Bistveni razlog za odločitev za gradnjo z lesom je bil obet dobre izolacijske sposobnosti lesa. K tej odločitvi je prispevala tudi lokacija na gozdni terasi, saj se lesena struktura lepo vrašča v okolico. Bivanje z lesom ima številne pozitivne učinke na zdravje in produktivnost. Na razstavi so zato predstavljeni še štirje stanovanjski objekti, ki les v svojo zasnovo, interier in eksterier vključujejo na inovativne načine.
Vljudno vabljeni!
Partnerji razstave:
Plečnikove nagrade 2023
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 22.5.2023 na vrtu Plečnikove hiše slovesno podelil Plečnikovo nagrado, Plečnikove medalje in študentski štipendiji.
Plečnikovo nagrado 2023 je prejel projekt arhitekturne realizacije manjšega merila, Šolska knjižnica OŠ Vič. Avtor arhitekture je ARP studio — Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović in Jan Žonta.
foto: Ana Skobe
Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je prejel Vrtec Kočevje – enota Čebelica. Avtor arhitekture je Svet vmes — Jure Hrovat, Ana Kreč in Katja Paternoster. Avtor krajinske arhitekture je Kolektiv Tektonika — Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Katja Mali.
foto: Ana Skobe
Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel projekt Krater — tipologija mestne divjine. Avtor projekta je multidisciplinarni kolektiv Krater — Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza, Danica Sretenović, Rok Oblak, Primož Turnšek, Sebastjan Kovač, Anamari Hrup, Eva Jera Hanžek, Amadeja Smrekar, Altan Jurca Avci in društvo Prostorož.
foto: arhiv Krater
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel projekt Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture; slovenski paviljon na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021, spremljajoča knjiga in dogodki. Avtorji projekta so Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar, Asta Vrečko, Anja Delbello, Aljaž Vesel, Nuša Jurkovič, Samo Kralj, Vid Hajnšek in Jana Jocif.
foto: Janez Marolt
Strokovna žirija pa je podelila tudi dve enakovredni štipendiji Plečnikovega sklada: Sebastjanu Cvelbarju za magistrsko nalogo Idejne presnove ekonomsko/zakonodajnega prostora in zasnovo Potemkinovega mesta na mestu Ljubljana in Lenartu Pianu za magistrsko nalogo Ali lahko gradimo drugače? Idejna zasnova tovarne konopljinega betona v Šmatevžu pri Gomilskem.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
ČLANSTVO
