INOVATIVNE LESENE KONSTRUKCIJE PODJETJA IQWOOD

Podjetje iQwood je inovativno in razvojno naravnano slovensko podjetje, ki proizvaja lesene bio masivne stene in stropove iz alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Stene in stropovi so sestavljeni iz križno zloženih lesenih desk, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki.

Pogovarjali smo se z ustanoviteljem podjetja, Mihom Bogatajem (univ. dipl. inž. grad.)

S čim se podjetje iQwood ukvarja, kako dolgo že obstaja in kakšna je njegova vizija?

Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1992 kot statični biro, ki ga je vodil moj oče, strokovnjak na področju snovanja gradbenih konstrukcij. V obdobju od leta 2009-2010 sem družinsko podjetje preoblikoval in preimenoval v Ekoart, podjetje za montažo lesenih hiš, ki ga uspešno vodim še danes. Leta 2019 smo prepoznali tržno priložnost za povečanje in razvoj proizvodnje masivnih lesenih elementov brez lepil, kemije in kovin ter poslovanje razdelili na dve podjetji: montažno podjetje Ekoart ter  proizvodno podjetje iQwood, v katerega je v letu 2021 kapitalsko vstopilo podjetje Lumar, s katerim vidimo skupno vizijo v razvoju in ga danes uspešno vodi moj poslovni partner Martin Hladnik. To so bili veliki koraki v kratkem času, za katere verjamem, da so pravi. Naša vizija je postati vodilni ponudnik masivnih lesenih elementov brez lepil v Evropi in širšemu trgu ponuditi visokokakovostni izdelek, ki je plod slovenskega znanja in je izdelan z okolju prijazno tehnologijo in z uporabo lokalnih surovin. V skoraj 30 letih delovanja podjetja smo znanje vseskozi nadgrajevali in danes lahko kupcem ponudimo izdelek, ki ni samo plod znanja iz proizvodnje, pač pa multidisciplinarnih znanj iz področja statike, biotehnologije, montaže objektov, gradbene fizike… Zgradili smo podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo ekoloških masivnih lesenih konstrukcijskih elementov (stene, stropovi, ostrešja). Smo verjetno edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja elemente z uporabo slovenskega lesa, hkrati pa v proizvodnih procesih ne uporablja nobenih lepil ali drugih kemičnih snovi.

Ali lahko podrobneje predstavite svojo tehnologijo? 

Pojem »križno mozničene stene« izhaja iz sistema spajanja desk izključno z lesenimi bukovimi mozniki (t.i. lesenimi žeblji), ki zagotavljajo statično podporno togo in trajno konstrukcijo. Les, posekan ob naravno najbolj primernem času, zagotavlja dolgo življenjsko dobo objekta in vrhunsko bivalno okolje, zato smo poskušali združiti znanja naših prednikov in jih s pomočjo sodobnih tehnologij nadgraditi v visokotehnološki izdelek. Spajanje desk z lesenimi mozniki je sicer starodavna tehnika znana več sto let in uporabljena v Sloveniji pri kozolcih, kaščah,…. Gre za spajanje osnovnega mehkejšega lesa s tršimi mozniki. Posebnost tega procesa je, da je moznik primerno podsušen in je z močno silo vtisnjen v luknjo. Moznik nato prevzame del vlage iz okolice in dodatno nabrekne, zaradi česar so mozničeni spoji izredno močni in trajni. S strojem za mozničenje, ki smo ga razvili s pomočjo naših razvojnih partnerjev smo dosegli, da lahko moznike vtiskujemo v s pomočjo CNC tehnologije na stroškovno učinkovit način, predvsem pa industrijsko ponovljiv način.

Torej ne gre za križno lepljene plošče. Kako se vaša tehnologija primerja z njo?

Tehnologija sestavljanja desk, ki so križno postavljene je zelo podobna, le da namesto lepil uporabljamo lesene bukove moznike. Na ta način dobimo visoke strižne nosilnosti, ki sicer niso povsem enake križno lepljeni plošči, a vseeno veliko višje kot pri skeletnih, okvirnih sistemih in so za gradnjo objektov do treh etaž v večini primerov povsem dovolj. Velika prednost izdelka je v tem, da ne potrebujemo podporne kemijske industrije lepil, zato je ta izdelek 100 % narejen iz lesa. Bistvena prednost je tudi higroskopičnost in posledično difuzijska odprtost stene v primerjavi s križno lepljeno, pri kateri dve ali več plasti lepila zelo zapira prehodnost pare. Križno mozničena stena bistveno lažje sprejema in oddaja naravno zračno vlago v prostoru. Reciklaža izdelka je neproblematična, kar pri križno lepljeni plošči ne moremo govoriti, saj je sežig zaradi veliko vsebnosti lepil zaenkrat tehnološko in ekološko problematičen, s čimer se ogljični odtis lepljenih plošč bistveno poveča.

Svojo tehnologijo ste tudi testirali na Zavodu za raziskave materialov in konstrukcij. Nam lahko predstavite rezultate?

Na ZAG-u smo testirali več različnih tipov tanjših stenskih elementov debeline le 9cm, saj želimo trgu ponuditi čim širšo paleto različnih elementov. Tako smo razvili osnovne masivne elemente, ki za 2-3x presegajo statično nosilnost skeletnih sten, ki so trenutno najpogosteje uporabljene pri enodružinski gradnji. Dodatno smo razvili tudi visokonosilne stenske elemente, ki za več 10x presegajo nosilnost skeletnih sten in so praktično primerljive s križno lepljenimi stenami in so primerne tudi za več nadstropne stavbe. Zaradi tanke debeline je neto površina v teh objektih lahko kar nekaj procentov višja, kar je zelo dobrodošlo za gradnjo v strnjenih naseljih, kjer je vsak m2 zelo dragocen.

Kdo so naročniki iQwood lesenih masivnih sten in stropov?

Danes so naši kupci predvsem posamezniki, ki se zavedajo pomena bivanja v čim kakovostnejšem okolju. Verjamemo, da se bo v času, ko ljudje dajemo vse več poudarka na trajnostno proizvodnjo (ne uporabljamo nobenih kemikalij), kakor tudi na trajnostno uporabo (da izdelek ne vsebuje hlapljivih nevarnih snovi – VOC) tudi pri nas vzpostavil širši konsenz, da se bo na tako zdrav način oblikovalo tudi javne zgradbe. Predvsem tiste, v katerih večino časa preživijo naši otroci (vrtci, šole…) ali naši starostniki (medgeneracijski centri …), ki predstavljajo najranljivejše skupnosti. Dodaten pomemben segment vidimo v eko turizmu. Če pogledamo aktualne primere vzpodbujanja »eko« gradnje pri nas, je danes za pridobitev eko subvencije predvsem pomembno kako izolativne so stavbe. Žal smo s tem velikokrat vzpodbudili proizvodnjo nezdravih izolacij z visokim ogljičnim odtisom, kar delno poskušamo popraviti s predpisanim minimalnim deležem lesa v objektih. Predvidevamo, da bo v prihodnje vse bolj pomembno kako zdravi so materiali, ki jih vgrajujemo, kakšen ogljični odtis imajo in kako je z njihovo reciklažo. iQwood izdelek dojemamo kot nišnega. Tako slovenskemu kot tujemu trgu je končno na voljo storitev, ki si jo ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do zdaj niso mogli najti.

Torej povezujete izbiro ekoloških materialov pri gradnji tudi z načinom razmišljanja oziroma življenjskim slogom naročnikov.

Absolutno. Človek se najbolj umiri zunaj v naravi, v miru, v tišini. Jaz prosti čas najraje živim kar doma, saj smo si ustvarili leseno hišo na idilični lokaciji v naravi. Imamo velik ekološki vrt in narava nas uči. Otroci me vsak dan učijo kako malo je treba, da se človek dobro počuti. Svobodna igra v naravi in podporno okolje, ki jim ponuja obilo radovednosti. Pred hišo imamo kup zemlje za igro, ki jim daje voljo do življenja in tako z veliko kreativnosti lahko razvijajo ustvarjalne veščine. Lahko preprosto uporabimo zdrav razum, opazujemo naravo in si vzamemo nekaj časa za premislek, preden si nakopljemo obilo nepotrebnega dela. V vrt naselimo rastline, ki se dobro razumejo med seboj. Tudi škodljivcu pustimo kakšen delež za pod zob, kajti tudi on je ustvarjen z namenom in je hrana nekomu. V gnezdilnico, ki smo jo namestili so se naselile ptice, ki  jedo škodljivce. Lesene fasade nismo barvali, saj se s tem, ko posivi najbolje zaščiti. Ni potrebno veliko, da preprečimo propad civilizacije, propad narave. Vsak posameznik je lahko sprememba za nešteto število novih generacij. Vzporednice vidim z izdelkom iQwood. Zakaj bi izbral hišo, polno kemikalij, če lahko uživam v popolnoma naravni hiši, ki nudi statično dovršeno konstrukcijo, je najudobnejša, ter zdravju in naravi prijazna?

Se vam zdi, da so pri nas ljudje še vedno polni predsodkov glede gradnje lesene hiše in vidnega lesa znotraj hiše? Kakšne izkušnje imate s strankami, ko naročajo Ekoart hiše?

Vidim, da je situacija mnogo boljša kot je bila pred leti. Naši naročniki ljubijo viden les oziroma kombinacijo z naravnimi ilovnatimi ometi. Pred leti je večina naročnikov les želela skriti s klasičnim ometom. Pomembno je, da naročnike znamo ozaveščati o razliki med leseno in klasično gradnjo.

Kakšne izkušnje imate z arhitekti? Kako si želite sodelovati z njimi v prihodnosti?

V podjetju Ekoart prevzamemo še tako zahtevno arhitekturo ali gradnjo. Velikokrat predlagamo rešitve, ki so tehnične inovacije, ali pa poenostavijo konstrukcijo. Ker imamo lastno mizarsko delavnico, lahko naredimo kar koli, zato nas velikokrat pokličejo arhitekti, ki imajo odlično idejo, pa jim do popolnosti manjka kak detajl. Gradnja je živ proces. Veliko ur presedimo skupaj z naročnikom in arhitektom, da v naprej  premislimo in rešimo vse detajle. Tako skupaj naredimo idealno okolje za dom ki ima tudi arhitekturno kvaliteto. iQwood stene in stropovi se prilagajajo arhitekturi in ne obratno. Omogočajo do 8 metrov velike razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Na vidni strani stene so mozniki vidni ali nevidni. Debelina stene je prilagodljiva od tankih 9cm pa vse do najbolj luksuzne 27cm masivne stene, ki nudi največje udobje. Želimo, da arhitekti in projektanti z iQwood uživajo popolno svobodo in našo podporo z reševanjem detajlov, ves čas zasnove. Nič ni nemogoče. Želimo, da lahko v polnosti razvijajo svoje ideje in jim pri tem pomagamo. Včasih se vprašam, zakaj toliko energije vlagam v precej revolucionarne ideje, ki me včasih preokupirajo…a zdi se mi vredno, saj ljubim Slovenijo in želim podpreti naše potenciale. Poleg naravnih virov, torej gozdov imamo vrhunske strokovnjake z različnih področij in zdi se mi, da je skrajni čas in je smiselno, da povežemo celotno lesno verigo ter tako našemu gozdu prinesemo dodano vrednost doma. Od gozda do hiše jo tako povežemo v celoto in ustvarjamo dobre zgodbe.

Več o podjetju in izdelkih iQwood.

ZNANI SO DOBITNIKI NAGRAD OHS AWARD 2022!

V torek, 7.6.2022 je potekal zaključni dogodek festivala Odprte hiše Slovenije in podelitev nagrad OHS AWARD 2022. Poleg ogledov v živo na arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije, je letos najširša javnost zopet lahko glasovala za svoje najljubše projekte preteklega festivala. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program.

OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.

Med skoraj 60 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost v kategoriji javnih objektov za najboljša izbrala Knjižnico Damirja Feigla – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici (avtorji: Waltritsch A+U  I  Architetti Urbanisti), ki se nahaja v Fabianijevem Trgovskem domu, ki je nekoč že predstavljal središče goriške slovenske skupnosti in njene raznolike dejavnosti. Knjižnica je oblikovana kot dinamična pot po večih etažah in prostorih za različne potrebe – od stimulacije dialoga ob vhodu do bolj klasičnih študijskih prostorov zgoraj. Medetaža ob vhodu vključuje tudi krožni element, ki izpostavlja povezavo z vogalno kupolo na strehi. Ta iz urbanističnega vidika naznanja prisotnost palače na glavni mestni ulici.

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Knjižnica Damir Feigel – Narodna in študijska knjižnica v Gorici, Waltritsch A+U I Architetti Urbanisti, foto: Marco Covi

Nagrado v kategoriji javnih objektov je prejel tudi projekt Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija (avtorji: Projekt d.d.). Projekt prenove notranjosti je vodila glavna ideja – jasno predstaviti prvotne kakovostne strukture, ločeno od dodanih novih struktur. Po obnovi zunanjega ovoja in rekonstrukciji notranjosti so se oblikovali novi prostori: vinoteka, glavna vstopna točka, viteška dvorana in muzej.

Grad Štanjel, Projekt d.d., foto: Ana Rojc

Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija, Projekt d.d., foto: arhiv biroja

V kategoriji zasebnih objektov sta nagrado prejeli dve enostanovanjski hiši. Hiša MM (avtorji: a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila pred prenovo ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi. Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen.

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Hiša MM, a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Nagrado OHS AWARD je prejela tudi Enostanovanjska stavba Polica (avtor: ARHI-TURA, Bojan Mrežar), ki predstavlja primer sodobne družinske hiše. Lokalno izbran les smreke in jelke ter glineni ometi v notranjosti dajejo objektu dodatno trajnostno vrednost.

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Enostanovanjska stavba Polica, ARHI-TURA – Bojan Mrežar, foto: Miran Kambič

Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo!

 


Odprte hiše Slovenije so arhitekturna platforma za razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju in spodbujanje trajnostnega načrtovanja prostora. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično slovensko arhitekturo.

Ogledi stavb na vsakoletnem festivalu ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo bolj prijazne do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti. Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero so organizatorji želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. Naslednji festival bo aprila 2023.

13. festival OHS – ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI

Največji festival arhitekture, nepremičnin in kakovostnih ureditev, Odprte Hiše Slovenije (OHS), je letos potekal med 27. in 29. majem po vsej Sloveniji. Festival je odprl vrata dobre arhitekture že trinajstič zapored in na ogled ponudil pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki so si jih obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov.

Tema letošnjega dogajanja je bila »ARHITEKTURA V NOVI REALNOSTI«, s katero smo želeli spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb.

Ogled Hotela Maestoso v Lipici, foto: Enota

Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. S festivalom OHS želimo poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva.

Arhitektura in ljudje smo povezani v skupnem, omejenem prostoru. Po izkušnji zadnjih nekaj let, ko še bolj občutimo pomanjkanje povezanosti in sodelovanja, se tudi ideja o vrnitvi v svet pred epidemijo postavlja pod vprašaj. Zdi se, da bomo morali v prihodnosti načrtovati in oblikovati svoj svet na nov oz. drugačen način in v širšem kontekstu.

Arhitektura omogoča reševanje prostorskih problemov in snovanje prostorov v novih kontekstih. Pokoronski čas je izpostavil priložnost za oblikovanje arhitekturne in družbene vizije o prostoru, ki temelji na vključevanju, kakovosti in trajnostnosti. Novi načini bivanja, dela in poučevanja, nove infrastrukture, nove tehnologije, zadoščanje energetskim potrebam, emisije CO2 in trajnostnost, nova partnerstva … Vse to zahteva premislek in oblikovanje novih odgovorov.

Ogled delne prenove notranjosti upravne stavbe Zavarovalnice Triglav, foto: Zala Koščak

 V času prihajajočega okrevanja bi bilo smiselno razmisliti, ali namesto vrnitve v življenje pred korono lahko govorimo tudi o novih rešitvah za boljše in bolj trajnostno bivanje v kontekstu nove realnosti. Arhitektura in arhitekti lahko k temu veliko pripomorejo. Na to opozarja tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe, ki postavlja prav arhitekturo v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Ogled poslovnih prostorov na Cigaletovi – Modra jagoda, foto: OHS

Program tridnevnega arhitekturnega festivala je letos odprl vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno-izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnihustanov, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike ter več turističnih objektov in športnih stavb.

Ogleda Hotela Bohinj, foto: OHS

Ogledi stavb ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izvajanja in uporabe stavb. Predstavljajo tudi možne odgovore in principe, zaradi katerih stavbe postajajo prijaznejše do okolja in uporabnika, razkrivajo pomembno povezanost človeka s planetom in izpostavljajo vpliv tehnologij in posledične spremembe ter odgovornost do prihodnosti.

Hvala za obisk in se vidimo zopet naslednje leto!


PLEČNIKOVA ODLIČJA 2022

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 23. maja 2022, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje.

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu.

Dve Plečnikovi medalji za arhitekturno realizacijo prejmejo Aljoša Dekleva, Tina Gregorič in Lea Kovič za Sosesko Novo Brdo ter Marko Studen, Jernej Šipoš in Boris Matić za Cukrarno.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejme interdisciplinarna delovna skupina (Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Špela Karo, Mateja Kavčič, Natalija Lapajne, Darja Pergovnik, Ana Porok, Irena Potočnik, Špela Spanžel (vodja), Marko Stokin, Tomaž Štoka (koordinator), Metka Štrajhar, Meta Štular, Irena Vesel, Gojko Zupan in Bogo Zupančič) za pripravo nominacije del Jožeta Plečnika za vpis v Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnikovo medaljo za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme dr. Mateja Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi.

Plečnikovo študentsko priznanje prejme Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelanopod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Razstava del vseh prejemnikov  Plečnikovih odličij 2022 bo potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v mestni galeriji na prostem na Novem trgu od 23. maja 2022 dalje.

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo odprta v sredo, 25. maja 2022, ob 18. uri v Galeriji DESSA, Židovska steza 4. Nagrajeno delo bodo predstavili avtorji.


Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličjeza najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike  ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Več o letošnjih nagradah: https://www.drustvo-dal.si/arhiv_novic

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja BAUMIT LIFE CHALLENGE je Galerija Cukrarna

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

 

V biroju Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Opečnata hiša, Arhitektura d.o.o., foto: Miran Kambič

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino. V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Hotel Maestoso, Enota, foto: Miran Kambič

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala: »Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Galerija Cukrarna, Scapelab, foto: Miran Kambič

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2022

 

Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki bo izbrala objekte, ki jih bomo od 27. do 29. maja predstavili na 13. festivalu Odprte hiše Slovenije.

 

Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte in prostorske ureditve, ki so primer kakovostne slovenske arhitekture, navdihujejo in spodbujajo boljše življenje ter trajnostni razvoj.

Letošnjo žirijo sestavlja pet članov, ki delujejo na področju arhitekture in oblikovanja.


Doc. Mojca Gregorski, arhitektka

Mojca Gregorski je leta 2000 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Izobraževanje  je nadaljevala na ETSAV v Španiji ter na »Jagellonian University« v  Krakovu na  Poljskem.  V letih 2000 do 2005 je nabirala praktične izkušnje v arhitekturnih birojih v Sloveniji in tujini, od 2009 vodi lasten biro KONTRA arhitekti (prej MODULAR arhitekti). Od leta 2006 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo, kjer deluje kot predavateljica in mentorica na dodiplomskem in podiplomskem študiju.  Leta 2011 je prejela priznanje pomembnih umetniških del, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani.

Pedagoško, teoretično in raziskovalno delo povezuje z izkušnjami iz prakse. Raziskovalno in projektno delo objavlja v strokovni in znanstveni literaturi, znanje izmenjuje tudi kot predavateljica na domačih in tujih strokovnih dogodkih. Je članica v različnih uredniških odborih in strokovnih komisijah (ZAPS, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo / Prešernov sklad).

V okviru znanstveno raziskovalnega dela se ukvarja predvsem z vprašanji zasnove prostorov za izobraževanje, prilagojenih sodobnim učnim metodam in interdisciplinarnim pristopom načrtovanja. Raziskovalno delo nadgrajuje s praktičnimi izkušnjami  – za realizirane objekte s področja izobraževanja je prejela številne domače in mednarodne nagrade. Poleg večjega števila objektov za izobraževanje obsega njen opus tudi projekte urbanističnih naselij, stanovanjskih objektov, poslovnih prostorov, športnih objektov, prenov kulturne dediščine, oblikovanja in postavitev razstav.

Za svoje realizirane projekte je prejela več nagrad, med izstopajočimi so: Plečnikova medalja in več nominacij Plečnikove nagarde,  sedem zlatih svinčnikov ZAPS, več nacionalnih nominacij za nagrado Mies van der Rohe in Piranesi,  izbor med Europe 40 under 40, finalist WAF award, 1.nagrada na svetovnem izboru WAN2013 za projekt prihodnosti na področju izobraževanja, finalist nagrade THEPLAN, nagrada ARHIED, priznanje Salona arhitekture Novi sad ter številne nagrade na javnih in vabljenih natečajih. (foto: Primož Korošec)  


“V poplavi hipnih digitalnih podob sodobnega sveta, je OHS tisti, ki omogoča večplastno emocionalno doživetje fizičnega prostora: skozi impresijo volumna, dotika, svetlobe, vonja, odmeva kot tudi skozi emocijo lastnika, ki s tem prostorom sobiva.”

(Mojca Gregorski o OHS)


Matej Gašperič, arhitekt

Matej Gašperič je prvega četrt stoletja svoje profesionalne kariere posvetil povsem drugačni arhitekturi – informacijski. Življenjski preobrat je prišel dobrih deset let nazaj, ko se je v Avstraliji udeležil arhitekturnega masterclassa, ki ga vodi Pritzkerjev nagrajenec Glenn Murcutt.

Odtlej o arhitekturi občasno piše, predava in organizira izobraževanja. Veliko večino časa pa posveča delu v arhitekturnem biroju – kreativno poimenovanem Biro Gašperič. Dejavnost biroja je osredotočena na snovanje in gradnjo zdravih in energetsko varčnih objektov – predvsem a ne izključno enodružinskih hiš – grajenih iz naravnih materialov. Sem ter tja pa se lotijo tudi kake navdihujoče prenove.

Njihovi naročniki so spoštljivi ljudje. Uravnoteženi. Takšni, ki so nagnjeni k preživljanju časa na prostem in ki se čutijo povezane z naravo. Popotnike. Takšne, ki jim senca drevesa predstavlja najboljšo klimatsko napravo in ki TV ne vidijo kot center svojega življenja.


“Živeti in delati v zdravem, prijetnem in funkcionalnem okolju je želja vseh nas. A skozi birokratske alineje se tega preprosto ne da predpisati. In tudi dobri arhitekti, za dosego tega cilja niso dovolj. Arhitektura – oblikovanje stavb in prostora – je namenjena ljudem. Zato lahko želja, zahteva po kvalitetni arhitekturi, pride le iz ljudi samih. Ozaveščenih ljudi.

OHS, s svojim festivalom in spremljajočimi medletnimi aktivnostmi, s katerimi popularizira kvalitetno arhitekturo med najširšo javnostjo, s tem igra eno ključnih vlog na področju informiranja in ozaveščanja ljudi o tem, kaj kvalitetna arhitektura je in zakaj je pomembna.”

(Matej Gašperič o OHS)


Petra Zakrajšek, arhitektka

Petro Zakrajšek je študirala arhitekturo na ljubljanski fakulteti. Leta 1998 je živela na Japonskem in delala v biroju SDG (stuctural design group), kar ji je za vedno spremenilo pogled na življenje in delo. Po prihodu iz Japonske leta 1999 je ustanovila biro GAO arhitekti. Beseda “gao” izhaja iz kitajskega jezika in kot znak pomeni ”onkraj”.

Biro raste in se razvija, prav v zadnjih letih pa postaja vedno bolj opazen in prejema številna odlikovanja ter priznanja – med najvidnejšimi sta prav gotovo londonski International Property Awards nagradi, ki sta biroju za obdobji 2018/2019 in 2020/2021 prinesli najvišje odlikovanje v kategoriji Best Residential Interior Private Residence Slovenia. GAO arhitekti so bili med drugim odlikovani tudi na newyorških nagradah Luxury Lifestyle Awards, na katerih je interier Vile med borovci leta 2021 prejel nagrado Best Luxury Residential Interior Design, Slovenia, kopico nagrad pa so prejeli tudi na domači oblikovalski sceni – vredno je omeniti nagrado Interier leta, ki ga je leta 2021 stanovanju Odsevi prostora, v sklopu Meseca oblikovanja, podelil Zavod BIG.

Petra na oblikovanje interierja gleda kot na reko življenja. Zelo rada ima ljudi, zato si njihove različne načine življenja in dojemanja prostora in estetike že ob prvem stiku postavi za inspiracijo, nato pa jo vodi prostor sam. K oblikovanju vedno pristopi z določeno intuicijo. Zanima jo vse – poti, pogledi, svetloba, funkcije in tisto neoprijemljivo ravnotežje v prostoru, ki opredeljuje čustva. Interierji, ki jih z oblikovalskimi orodji oblikujejo v biroju, so vedno posledica zgodbe, saj ta iz stanovanja naredi dom, ali iz lokala prijeten prostor za druženje. Petra je na svoj team izjemno ponosna, saj ta diha z njo in srka njen dinamični, življenjski, funkcionalni in umetniški pristop k oblikovanja prostora. Izmenjava generacij, mladosti in izkušenosti dozoreva in se oblikuje tako, da  v delu resnično uživa celotna ekipa. Petra meni, da mora biti vodilni arhitekt nekega biroja ustvarjalec s celostnim pristopom, kjer se kaže širina razumevanja družbe, sprememb okolja in prostora. To mora znati vključiti kot inspiracijo pri svojem delu, saj lahko samo tako raste v svoji kreativnosti ter se razvija kot osebnost in ustvarjalec. Njena največja inspiracija je vedno bila in bo umetnost v vseh svojih izraznih vsebinah in raznolikostih – od plesa in slikarstva do kiparstva in vseh zvrsti grafičnega ter industrijskega oblikovanja. Ko to prelije v svoje delo, se rodi nekaj res unikatnega.


“OHS Slovenije odpirajo, odstirajo in oblikujejo zahtevnejši odnos do okolja, oblikovanja in načina bivanja. S selektivnim izborom kvalitetne arhitekture in interjerja ozaveščajo o pomembnosti vsakodnevnega dobrega počutja v zasebnem in javnem življenjskem prostoru. S tem pripomorejo k sklenitvi kroga po krožnici katerega se vrtijo uporabniki prostora, kreativni oblikovalci, izvajalci in arhitekturna stroka. Ko je krog vseh udeleženih sklenjen, prostor oblikovanja zaživi v brezčasni podobi.”

(Petra Zakrajšek o OHS)


Doc. Rok Žnidaršič & Jerneja Fischer Knap, arhitekta

Oba sta zaključila Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je Rok Žnidaršič od leta 2005 tudi zaposlen kot visokošolski učitelj. Po študiju sta sprva delovala v različnih avtorskih skupinah, kasneje pa tudi skupaj. Arhitekturni atelje Medprostor, ki sta ga ustanovila leta 2011, deluje tako na področju urejanja javnih odprtih prostorov, obnove kulturne dediščine in novogradenj kot oblikovanju notranje opreme.

Med opaznejšimi deli so projekti Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod, Hiša Hribljane, Prenova domačije Vrlovčnik, Oš in vrtec Cerklje ob Krki, Spomenik žrtvam vseh vojn, Mestni park Rakova jelša… Svoje delo so predstavili na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini ter na dveh samostojnih razstavah Urbrano, Medprostori leta 2018 v Atriju mestne hiše v Ljubljani ter ob 10 letnici ustanovitve Medprostor in medčas v galeriji Dessa in Hiši Oris v Zagrebu. Svoje delo so predstavili tudi na mednarodnih konferencah Oris 2018 in 2021 ter Piranski dnevi arhitekture 2019. Trenutno se po načrtih ateljeja izvaja Nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji in Center Rotovž z osrednjo knjižnico, mestno galerijo in art kinom v Mariboru.

V desetih letih delovanja je Medprostor za svoje delo prejel več slovenskih, mednarodnih nagrad in priznanj: German Design Award Winner 2018 in 2020, Design that Educates Award 2019, nominacije za nagrado Mies van der Rohe 2018 in 2020, Constructiv Alps 2017 in Piranesi 2017 in 2018, Plečnikovo medaljo 2020, nagrade Brumen 2019, OHS 2019, Arhihome 2019, Big SEE award, Zlati svinčnik 2016 in 2017, jubilejno priznanje Maks Fabiani 2015.


“Festival OHS s svojim poslanstvom in visokimi strokovnimi standardi učinkovito dviga nivo prostorske in bivalne kulture v slovenski družbi. Izobraževanje na področju prostorske in likovne kulture je v slovenskem izobraževalnem sistemu praktično spregledan, zato je neposreden vpliv učenja skozi primere dobre prakse nepogrešljiv. Prepričana sva, da so učinki neposrednih doživetij najvišjih arhitekturnih dosežkov pri nas vznemirljiva in poučna doživetja s trajnimi pozitivnimi impulzi v stroki in široki javnosti.”

(Rok Žnidaršič in Jerneja Fischer Knap o OHS)


 

RAZSTAVA: IZKUŠNJA V ARHITEKTURI

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Izkušnja v arhitekturi, ki bo od 15. aprila do 22. junija 2022 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Na razstavi bo predstavljenih 45 arhitekturnih projektov z avtorskimi fotografijami priznanih fotografov več kot 65 arhitektov in arhitekturnih birojev, ki so pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev.

»Vsak prostor ima svojo vsebino in svoj pomen. Tudi vsak izmed nas ima v prostoru različne izkušnje. Skupne izkušnje v arhitekturi in skupno razumevanje prostora pa so izjemno pomembni predvsem za oblikovanje javnega prostora, ker ga osmišljajo, da postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.«

Lenka Kavčič, direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

KNjižnica Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Styria arhitektura, foto: Miran Kambič

Izkušnja v prostoru je tako neizbežna kot so besede s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, razumemo in izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Izkušnja pomeni razumeti bolje. Osebna izkušnja v arhitekturi tako lahko pomembno vpliva na naše prihodnje odločitve, kako bomo bivali ter kaj, kje in za koliko bomo prenavljali ali gradili.

Prenova stanovanja za 72+ v Nebotičniku, Mkutin arhitektura, foto: Janez Marolt

Razstava Izkušnja v arhitekturi razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi je pomembna za dojemanje in razumevanje prostora – pomembna je za ljudi, ki v hišah stanujejo, za arhitekte, ki stavbe načrtujejo, za mimoidoče, ki jih opazujejo. Delitev izkušenj vodi k boljšemu razumevanju, globjemu uvidu, novim vprašanjem in morda tudi k boljšim rešitvam.

Razstava je zasnovana kot pogovor med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za fasade stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci. Pokukajte za fasade stavb v prostore, ki oblikujejo naše izkušnje!

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

 O izkušnji prenove domačije Vrlovčnik:

»Arhitekt mi je rekel, da vidi poslopja te domačije kot sobe hiše, ki se ji reče Matkov kot. Ti živiš v Matkovem kotu, je rekel, nekje spiš, nekje kuhaš, nekje razmišljaš, nekje se želiš pogret. Razmišljam, da je to domačijo treba obnoviti tako, da je vsaka od teh stavb ena od sob s točno določeno namembnostjo. Mislil sem, da bi poskusili narediti nekaj, kar bi služilo meni in bi s tem obenem pokazali tudi drugim ljudem, kako se da – v kontekstu, da ohraniš staro – živeti v skladu z normami našega časa. Upal sem, da bi to lahko postal učni projekt za marsikoga: ne da bi posnemal, ampak da bi se opogumil razmišljati v tej smeri.«

Otmar Kugovnik, lastnik

»Navkljub slikovitemu alpskemu okolju smo se pri zasnovi izogibali rešitvam, ki bi doživljanje ambientov in celote poenostavile na okvirjanje vedut. Želeli smo izkoristiti številne potenciale, ki so jih nudile obstoječe strukture, te pa so vedno najprej zaščita pred močjo narave. Tako tudi stavbna dediščina postane del narave, z osredotočenjem na zadržanju avtentičnega vzdušja, v razkrivanju originalnih struktur in ne v njihovi poustvaritvi.«

Rok Žnidaršič, arhitekt


Open House Worldwide festival – HOUSING AND THE PEOPLE

Drugi festival Open House Worldwide – Housing and the People (“Stanovanjska gradnja in ljudje”) išče globalne odgovore na vprašanje, kako hiša in stanovanje postaneta dom.

Virtualni festival bo potekal 9. aprila 2022. Spremljate ga lahko preko neposredne povezave na Youtube kanalu od 6.00 do 18.00 (UTC). Več informacij o festivalu najdete na openhouseworldwide.org.

V svetu se srečujemo z velikimi spremembami na področju podnebja, tehnologije in družbenih konvencij. Hkrati je pandemija korona virusa postavila pod vprašanje dosedanje prakse načrtovanja stanovanj in sosesk. Vrednote, želje in sanje gospodinjstev po svetu se hitro spreminjajo. Kako se bo v prihodnosti razvijala arhitektura, da bo ljudem zagotovila kakovostno in zdravo bivanje?

Raziskujte odgovore na zastavljena vprašanja skozi neposredne prenose ogledov različnih stanovanjskih projektov in pogovorov z različnimi arhitekti po svetu.

Vsebinski poudarki festivala:

  • Soseska Colville, projekt skupnostne prenove soseske v vzhodnem Londonu, Karakusevic Carson Architects (2011-ongoing)
  • izjemni viseči vrtovi Espai Verd, stanovanjska zadruga na obrobju Valencije (1992-94)
  • neo-brazilsko navdahnjena Water House, Lagos (late 1800s)
  • Stanovanja Senanayake v Colombu, nekdaj najbolj znane arhitektke na svetu Minnette de Silva (1957)
  • Soseska Ďáblice, Praga (1962-83)
  • Radikalna zadruga Erlenmatt v Baslu (2019)
  • idealistični Co-op City, New York (1966-73)
  • Dostopna stanovanja za starejše ženske v Melbournu (Women’s Property Initiatives) (2021)

Festival organizira mreža Open House Worldwide.

Odprte hiše Slovenije vabijo k sodelovanju na festivalu OHS 2022

 

Največji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije bo v letu 2022 od 27. do 29. maja že trinajstič navduševal najširšo javnost z ogledi odlične slovenske arhitekture.

Arhitekte, krajinske arhitekte, investitorje in ostale soudeležene vabimo k prijavi realiziranih arhitekturnih projektov in zunanjih ureditev za sodelovanje na festivalu OHS 2022.

Prijave so možne na povezavi do konca marca 2022. Med prispelimi predlogi bo strokovna žirija izbrala najboljše projekte, ki bodo uvrščeni v program 13. festivala OHS.

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org ali www.odprtehiseslovenije.org

Nagrada Constructive Alps

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn že šestič razpisujeta natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah »Constructive Alps«, z nagradnim skladom v višini 50.000 evrov. Žirija k sodelovanju vabi arhitektke, arhitekte ter investitorke in investitorje, katerih projekti gradnje ali prenove – izvedeni med letoma 2017 in 2021 –, na območju koridorja Alpske konvencije prispevajo k uresničitvi podnebnega cilja »neto nič emisij«.

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022.

Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor, foto: Miran Kambič

Iščejo se zgledni primeri prenove, novogradnje ali razširitve: stanovanjskih stavb, javnih objektov – občinskih stavb, bolnišnic, objektov spadajočih h kulturni (gledališča, muzeji…), k energetski (npr. skupnostne elektrarne) ali k prometni infrastrukturi (železniške in avtobusne postaje) –, vse do gradenj, ki služijo kmetijskemu in/ali turističnemu namenu. Tokratno vodilo se glasi: »Prenoviti in oplemeniti je podnebju prijazneje kot porušiti.« Prav zato bo v okviru šeste izvedbe natečaja v ospredju predvsem prenova.

Alpski skedenj, Ofis, foto: Tomaž Gregorič

Strokovna žirija bo projekte ocenjevala v skladu s štirimi kriteriji in načelom »neto nič«.

– Ekološki vidik: Kako objekti prispevajo k ekološki razumnosti, in sicer z vidikov konstrukcije in rabe? Pri odgovoru na omenjeno vprašanje bodo pomembno vlogo igrali merljivi podatki, zlasti energijski kazalniki, kakor tudi umeščenost objekta v prostor in njegova povezanost z omrežji oz. sistemi podnebju prijazne mobilnosti.

– Ekonomski vidik: Kako projekt prispeva k smotrnem usklajevanju stroškov z namenom in načinom oz. načini rabe? Ekonomski vidik bo igral pomembno vlogo tudi pri opazovanju vključenosti materialov in izvajalk ter izvajalcev strokovnih del iz regije v sam projekt.

– Družbeni vidik: Kako projekt prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja ljudi na njihov matičnih lokacijah in v globalnem okviru? Katera oblika bivanja zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti življenja z vidika kar se da majhne porabe površine?

– Arhitekturni vidik: Kako objekt prispeva k arhitekturi z vidika estetike?

Natečaj bo tudi tokrat potekal v dveh krogih. Izpolnitev obrazca na spletni strani predstavlja prvi korak k sodelovanju v prvem krogu.  Skrajni rok za oddajo omenjenega spletnega obrazca je 21. januar 2022. Žirija bo za sodelovanje v drugem krogu po skrbnem pregledu natečajnih prispevkov izbrala 25 projektov, ki si jih bo spomladi 2022 ogledala tudi na vsakokratni lokaciji. Podelitev nagrad bo na sporedu v mesecu septembru 2022, na prireditvi »Podnebni teden« (Klimawoche) v švicarskem Brigu. Prodorne in predvsem zgledne konceptualne zasnove bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru niza prireditev in dogodkov na temo gradnje in arhitekture gostovala po vseh državah alpskega loka, glas o njih pa bo razširjan tudi onstran meja alpskega prostora.

PRIJAVA PROJEKTA