BREZKOMPROMISNO UDOBJE

KAKOVOSTNA PITNA VODA V STAVBAH

Zdrava, neoporečno pitna voda, ki priteče iz vsake pipe v stavbi, se nam  nemalokrat zdi samoumevno dejstvo.

Oskrba z zdravo pitno vodo preko javnega omrežja, je eden pomembnih temeljev zdravja, in že dolgo prioritetna naloga družbe. Za kakovost vode niso odgovorni samo upravljalci, ki dobavljajo vodo v objekt, temveč tudi vsak lastnik objekta, ki mora zagotoviti vodo, da ustreza zahtevam skladnosti in taka priteče do vsake pipe v objektu.

Zavedati se moramo, da ima katerikoli način oskrbe s pitno vodo tako svoje dobre kot slabe strani. Kot je treba pravilno ravnati s pitno vodo v embalaži, zahteva pravilno obravnavo tudi hišno vodovodno omrežje, npr.: redno izpiranje, poznavanje poteka omrežja, poznavanje uporabljenih materialov, lokalne priprava pitne vode ipd.

Podjetje Viega slovi po svojih inovacijah, kvaliteti in varnosti svojih produktov.

Njeni cevni sistemi za hladno stiskanje omogočajo izvedbo instalacij za različne namene uporabe, pa naj bo to pitna voda, plin, ogrevanje ali druga vrsta uporabe. Posebna naloga, ki si jo je podjetje Viega zadalo, je ohranjanje kakovosti pitne vode. Cevni sistem Viega so uporabili  pri sanaciji vodovodnega omrežja na Onkološkem inštitutu. Zaupali pa so mu tudi investitorji Hotela Intercontinental in OŠ Vižmarje Brod. Projekt Telovadnice Osnovne šole Vižmarje Brod avtorjev Roka Žnidaršiča in Žige Ravnikarja je letos prejel Plečnikovo medaljo za realizacijo.  

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod Arhitektura: Medprostor; Rok Žnidaršič, Žiga Ravnikar Foto: Tadej Bolta

 

Hotel Intercontinental Ljubljana Arhitektura: Ofis arhitekti, Foto: Will Pryce

Tipke za splakovanje brez dotika

Občutljiva WC tipka Viega Visign for Style 25

Uporabna novost za preprečevanje okužb 

Podjetje Viega je zasnovalo nove modele aktivirnih tipk Prevista, ki zagotavljajo varno oddaljenost od bakterij in virusov z enostavno brezkontaktno aktivacijo.

Kako deluje?

Za aktiviranje splakovanja se preprosto pomaknete z dlanjo mimo grafično funkcionalnega polja.

Elektronske aktivirne tipke Prevista omogočajo tudi funkcijo Hygiene +, ki nudi nastavitev različnih intervalov samodejnega izpiranja wc-ja ali pisoar-ja, tudi če uporabnik dalj časa ni prisoten na objektu. S stalno zagotovljenim pretokom vode se v notranji vodovodni instalaciji izognemo prisotnosti bakterij (npr. legionela v bolnišnicah…).

Več lahko najdete na povezavah.

Video prikaz montaže elektronske tipke.

NATEČAJ ZA NAJ LESENO GRADNJO 2020

 

SPIRIT Slovenija je objavil javni natečaj za podelitev 3. nacionalne nagrade za naj-leseno gradnjo 2020. Namen nagrade je krepiti zavedanje o lesu in njegovi kulturni razsežnosti, spodbujati uporabo lesa tako pri gradnji objektov kot pri uporabi v vsakdanjem življenju ter usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo. Predmet odprtega javnega natečaja je nacionalno priznanje za odlično realizacijo lesene gradnje, za zgrajene objekte v preteklih 5 letih v naslednjih kategorijah; stanovanjske stavbe, javne stavbe, poslovno-industrijski objekti ter inženirski objekti in tehnične rešitve.

Rezultate prejšnjih dveh nacionalnih nagrad najdete na povezavah:

  1. nacionalna nagrada, 2013
  2. nacionalna nagrada, 2016

Rok za prijavo je do 10. julija 2020.

Objavo javnega natečaja najdete TUKAJ. 

 

LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!

VIRTUALNI OGLED FESTIVALA OHS 2020

Vabljeni k virtualnemu ogledu festivala OHS 2020 – v petek, 17. 4. po 17. uri!

 

V vikendu, ki sledi, bi morali organizirati 11. festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šestčlanska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

 

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi 

in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program.

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje, pa bomo festival v živo izpeljali med 25. in 27. septembrom 2020.

 

 

 

PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE ODPRTO

Publikacija ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi obravnava fenomen festivala Odprte hiše Slovenije in preizprašuje vlogo sodobne arhitekture.

 

Predstavitev je potekala v okviru 35. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Gostje diskusije so bile Nika Grabar (urednica, Fakulteta za arhitekturo), Lenka Kavčič (urednica, Odprte hiše Slovenije) in Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Pogovor je moderiral Peter Karba.

“Odprte hiše odpirajo polje dialoga, prostor za refleksijo in spodbujajo k aktivnemu raziskovanju. Vabijo vsakogar, da vstopi.” Lenka Kavčič      

izzid-publikacije-odprto-dialogi-o-sodobni-arhitekturi-2

“Kako misliti sodobnost arhitekture v njeni zgodovinskosti, na kakšen način se soočati z grajenim, da bi to v naslednjem koraku odpiralo vrata prihodnosti skozi dosežke neposredne preteklosti?” Nika Grabar  

Knjiga je nastala v sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in festivalom Odprte hiše Slovenije. Publikacijo sta finančno podprli in založili Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Afront, zavod za prostorsko inovativnost, v sozaložništvu z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Celoten pogovor si lahko ogledate na našem youtube kanalu: povezava

Slovenska alpska arhitektura 2008–2018

Bivak pod Skuto (Ofis arhitekti, foto: Andrej Gregorič in Janez Martinčič)

V ponedeljek, 28. januarja 2019, ob 20. uri, bo v Galeriji Dessa otvoritev razstave Slovenska alpska arhitektura 2008–2018. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2019.

Arhitektura, ki v prostoru obstoji skozi desetletja, aktivno vpliva na kulturno identiteto krajine. Ne oblikuje zgolj prostora, ampak predvsem miselnost in zavest ljudi. Slovenska alpska krajina je eno tistih krhkih okolij, ki so zaradi dragocene neokrnjene narave, ekstremnih vremenskih in topografskih pogojev, stavbne dediščine in jasno izoblikovane tradicije posebej občutljiva na različne intervencije, posebej arhitekturne. Zato morajo biti posegi v gorske ambiente dolgoročno premišljeni, v svoji obliki in materialnosti podrejeni izjemni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitaivno omejeni.

Zavedajoč se krhkosti alpskega konteksta so dežele, ki jih ozemeljsko združuje alpski prostor, v 90-ih letih pristopile h konvenciji o varstvu Alp – k mednarodni pogodbi, katere osrednji namen je zagotoviti celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta ter hkrati zaščititi gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev, vključno z ohranjanjem regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, značilnih naselbinskih zasnov ter ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo značilne stavbne dediščine. Območje alpske konvencije zavzema 33,4% slovenskega ozemlja, vključuje 62 občin, predstavlja življenjski prostor za 365.000 prebivalcev, pomemben pa je tudi širše, saj ljudje v njem iščejo priložnost za zaposlitev, predvsem pa oddih, sprostitev in rekreacijo.

Na razstavi razstavi Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 predstavljamo trideset presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v zadnjih desetih letih v alpski regiji, kot jo določa Alpska konvencija. Širši izbor smo pripravile kustosinje Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač. Dvaindvajset projektov, ki predstavljajo jagodni izbor, pa je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader.

Ob zbiranju gradiva smo ugotovili, da se v slovenski alpski regiji ogromno dogaja – ne le na področju gradbeništva, predvsem na področju razvoja turizma, ki zelo vpliva na gradbene aktivnosti, s tem pa tudi na videz krajine ter na njeno naravno in kulturno identiteto. Meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, je zelo nizka.

Projekti so na razstavi in v reviji ab razporenjeni glede na program – odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše –, vrstni red njihove predstavitve pa narekujejo letnice njihove izvedbe. Izbrane projekte odlikuje razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabariti, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, sodobne in kakovostne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, interpretacija tradicionalne stavbne dediščine s sodobnimi sredstvi, nenazadnje pa tudi ohranjanje lokalne tradicije ter znanja in dognanj naših prednikov.

Številčno prevladuje individualna bivalna ter turistična arhitektura. Sicer anonimno arhitekturo poleg zgoraj navedenih odlik zaznamuje velika kakovost bivanja in premišljeni detajli vse do notranje opreme. Bivaki so pomembni mejniki sodobne slovenske arhitekture in tehnologije. Prvinski element zavetja, ki v vsakem trenutku kljubuje ostrim gorskim razmeram, presega svojo primarno funkcijo in gorniku postreže z impresivnimi pogledi in doživljanjem okoliškega prostora.

Hiša Ruta (Ur.a.d., foto: Boštjan Kikelj)

Planica s svojo skakalno infrastrukturo ter Bled z veslaškim centrom sta pomembni točki na svetovnem športnem zemljevidu. Arhtektura z zunanjimi ureditvami ne samo presega slovenski okvir, temveč potisne centra v sam svetovni vrh prostorsko kakovostno urejenih športnih središč. Oba projekta združujeta premišljeno arhitekturo ter zunanje in krajinske ureditve, ki ju tenkočutno in spoštljivo prepletata z obstječimi naravnimi in prostorskimi prvinami ter sodobnim izrazom.

Nordijski center Planica (Stvar d. o. o., foto: Miran Kambič)

Izbrani projekti poslovnega programa in javne infrastrukture s kakovostno notranjo ureditvijo in pojavnostjo v prostoru nadgrajujejo javni prostor naselij in središč, obenem pa odražajo značaj kraja, v katerem se nahajajo.

Pregled sodobne (contemporary) alpske arhitekture v Sloveniji izkazuje pomembno kakovost. Če citiramo Bernarda Baderja, je izbrana slovenska arhitektura impresivna in inovativna. Predstavja zgled s stališča obravnave okolja, uporabe materialov in ima velik vpliv na razvoj arhitekture in programskih strategij celotne alpske regije.

A zavedati se moramo, da na razstavi prikazana podoba slovenske alpske arhitekture ni povsem točna. Razstavljeni presežki oziroma njihova izstopajča kakovost ne poda realne slike na terenu. Z žalostjo še vedno opazujemo propadanje številnih čudovito izdelanih in kakovostno umeščenih tradicionalnih stavb, ki jih nadomeščajo anonimnimne, niti ne tipske arhitekture, večkrat z mavričnimi fasadami. Središča alpskih krajev in vasi še vedno kličejo po načrtovanem urejanju in prostorskem osrediščenju s kakovostno arhitekturo, ki bi jim zagotovila identiteto in težiščno točko. Vsekakor pa bi si več pozornosti zaslužila dotrajana ali sploh neobstoječa infrastruktura.

Prav zato toliko bolj potrebujemo tematske razstave in razprave, skozi katere se vzpostavijo merila in vzori za nadaljnja razmišljanja o slovenskem alpskem prostoru nasploh in s stališča grajenega okolja: razstavo, za katero upamo, da bo po prvem prikazu v Galeriji Dessa potovala po Sloveniji in tujini, ter spremljajočo številko revije Arhitekov bilten, ki katalog razstavljenih projektov dopolni s kritiškimi besedili in zgodovinsko perspektivo.

Arhitektura je ključni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okolje. Obenem je orodje za ohranjanje avtentičnosti prostora, njegove bivalne in turistične privlačnosti ter spodbujevalec gospodarske vrednosti. Želimo si, da bi bili prikazani primeri dobre arhitekture vzor in pozitivna spodbuda bodočim javnim in zasebnim graditeljem. Ohranimo slovensko alpsko krhkost!

Kustosinje razstave: Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač

Priročnik Strateško načrtovanje dostopnosti

V letu 2017 je bil sprejet novi Gradbeni zakon, ki v 22. členu določa podrobnosti v zvezi z zagotavljanjem dostopnosti oziroma univerzalno graditvijo in rabo objekta. Večina zahtev tega člena je sicer neposredno povezana z graditvijo objektov in so tako pomembne predvsem za projektante.

A 22. člen vključuje tudi določila, ki so pomembna za občine. Te lahko namreč v dogovoru z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami sprejmejo smernice za zagotavljanje dostopnosti, s katerimi določijo stopnjo prilagojenosti zunanjih javnih površin, ne glede na zahteve o opremljenosti javnih površin, ki so določene z omenjenim zakonom.

Priročnik Ministrstva za okolje in prostor  “Strateško načrtovanje dostopnosti” podrobneje prikazuje kriterije in dejstva, ki jih morajo občine upoštevati pri izdelavi smernic za zagotavljanje dostopnosti zunanjih javnih površin. Izdelava teh smernic je namreč ključni del strateškega načrtovanja dostopnosti, o katerem teče beseda v tem priročniku.

Priročnik je dostopen TU.

Znani so projekti, ki so uvrščeni v ožji izbor za nagrado EU Mies 2019

Žirija je med 383 projekti, ki so se potegovali za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe 2019, v ožji izbor izbrala 40 projektov, izmed katerih bo aprila izbrala pet finalistov. Nagrado, ki znaša 60.000 evrov in jo podeljujejo bienalno od leta 1987, bodo podelili 7. maja v Barceloni.

Kateri projekti so se uvrstili v ožji izbor, si lahko ogledate TU. Žal med izbranimi projekti ni projektov iz Slovenije, čeprav jih je bilo kar 11 nominiranih.

Iz Slovenije so se za ugledno stanovsko priznanje Evropske unije za sodobno arhitekturo potegovali vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura), prenova domačije Vrlovčnik v Logarski dolini (Medprostor), Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota), prenova hotela Švicarija v ljubljanskem parku Tivoli (ARREA arhitektura in studio AKKA) in hiša 3škatle v Ljubljani (OFIS arhitekti).  Za nagrado so bili nominirani tudi stanovanjska soseska Brdo F6 v Ljubljani (Bevk Perović arhitekti), objekt Zimska soba na Kaninu (OFIS arhitekti), Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož in Trash design).

Hotela Švicarija (ARREA arhitektura in studio AKKA, foto: Matej Pušnik)

Stanovanjska soseska Brdo F6 v Ljubljani (Bevk Perović arhitekti, foto: Miran Kambič)

Vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura, foto: Tadej Bolta)

Vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura, foto: Tadej Bolta)

Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota, foto: Miran Kambič)

Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota, foto: Miran Kambič)

Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož in Trash design, photo: Miran Kambič)

Med nominiranci so bili tudi dobitniki zlatih svinčnikov leta 2018 – hiša Celovška 01 v Ljubljani (Vanja Gregorc Vrhovec in Aleš Vrhovec) ter projekt širitve tovarne TEM Čatež v Veliki Loki (Jereb in Budja arhitekti),  ter Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo, Ljubljana Kašelj (Oaza), ki ju bomo predstavili tudi na 10. festivalu Odprte hiše Slovenije, ki se bo odvil od 5. do 7. aprila 2019.

Projekt širitve tovarne TEM Čatež v Veliki Loki (Jereb in Budja arhitekti, foto: Blaž Budja)

Hiša Celovška 01 v Ljubljani (Vanja Gregorc Vrhovec in Aleš Vrhovec, foto: Damjan Švarc)

Vrtec Pedenjped Kaselj arhitekti Maja Ivanic, Anja Planiscek, Andraz Intihar, foto: Miran Kambič)

Pri izboru za omenjeno nagrado sodelujejo arhitekturne zbornice oziroma strokovne organizacije po Evropi, prav tako pa izvršni odbor fundacije Miesa van der der Roheja ter neodvisni strokovnjaki. Poleg glavne nagrade, žirija podeljujejo tudi posebno omembo za obetavnega arhitekta, ki znaša 20.000 evrov.

 

Delavnica zaščita,vgradnja in uporaba lesa na prostem

Kdaj: 4.2.2019 ob 10.00 -14.30

Kje: Biotehniška fakulteta, Predavalnica Janeza Hribarja, Jamnikarjeva 101, 1000, Ljubljana

Na delavnici bodo udeleženci poleg najnovejšega znanja, ki odgovarja na zahteve naročnikov in investitorjev glede estetskega izgleda lesenih stavb, ponudili tudi odgovore na spremenjene klimatske razmere ter odgovore na nove načine gospodarjenja z lesom za trajnostno in kvalitetno leseno gradnjo.

Predavatelji delavnice »ZAŠČITA, VGRADNJA IN UPORABA LESA NA PROSTEM« pa ne bodo ponudili le prenos najmodernejšega znanja o kvalitetni leseni gradnji, ampak tudi izkušnje z uporabo tega znanja v praksi. Le znanje o kvalitetni leseni gradnji, ki ga lahko uporabimo v praksi, pomeni dodano vrednost, ki bo omogočala nadaljnjo rast deleža lesene gradnje v Sloveniji, povečala stopnjo zaupanja in s tem rast deleža javnih lesenih stavb za trajno kulturo bivanja njihovih uporabnikov.

V okviru delavnice ter v okviru mednarodnega projekta EUSALP TRIPLE WOOD bodo v obliki razstave predstavljene dobre prakse lesene gradnje v Sloveniji in širše v Alpskem prostoru, zelo različne lesene stavbe, od privatnih do javnih lesenih zgradb in druge lesene infrastrukture.

Udeležba na delavnici je brezplačna. Prijava udeležbe je obvezna na povezavi. Prijave zbiramo do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 30.1.2019.

Program delavnice bo v celoti objavljen v kratkem.

Več informacij tudi na FB strani  Kvalitetna lesena gradnja.

Predavanje Fuensante Nieto

Photo: Roland Halbe

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, Ljubljana, vljudno vabi na predavanje priznane španske arhitektke Fuensante Nieto, iz arhitekturnega biroja Nieto Sobejano, z naslovom “Denkbilder”. Predavanje bo v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo, Ljubljana, v četrtek, 24.01.2019 ob 19.00.

Fuensanta Nieto dela kot arhitektka vse od leta 1983, ko je diplomirala na Politehnični univerzi v Madridu ter na Visoki šoli za arhitekturo in načrtovanje na univerzi Columbia v New Yorku. Je ustanovitvena partnerica Nieto Sobejano Arquitectos in profesorica na Universidad Europea v Madridu. Fuensanta Nieto poučuje arhitekturo ter sodeluje v žirijah in na simpozijih različnih institucij po svetu. Od 1986 do 1991 je bila sourednica arhitekturne revije Arquitectura.
Fuensanta Nieto je leta 1985 z Enrique Sobejanom ustanovila arhitekturni biro Nieto Sobejano Arquitectos. Pisarno imata v Madridu in Berlinu. Poleg številnih objav v mednarodnih revijah in knjigah, so bila dela biroja razstavljena na Beneškem arhitekturnem bienalu leta 2000, 2002, 2006 in 2012, v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku leta 2006, v Kunsthaus v Gradcu leta 2008 in v fundaciji MAST v Bologni leta 2014. Prejeli so več mednarodnih nagrad – Nacionalna nagrada za varstvo in obnovo kulturne dediščine (2007), Nike -arhitekturna nagrada Zveze nemških arhitektov BDA (2010), nagrada za arhitekturo Aga Khan (2010), nagrada Piranesi Prix de Rome (2011), nagrada Evropski muzej leta (2012), nagrada Hannes Meyer (2012), častni član AIA (2015), medalja Alvar Aalto (2015) ter Zlata medalja za zasluge v upodabljajočih umetnostih (2017). Njihova glavna dela so muzej Madinat al-Zahra, muzej Moritzburg, muzej San Telmo, kongresni center Zaragoz a, razširitev Joanneum v Gradcu in Center sodobne umetnosti v Córdobi. Trenutno imajo Nieto Sobejano Arquitectos projekte v Nemčiji, Španiji, Avstriji, Estoniji, Maroku, na Kitajskem, v Združenem kraljestvu in Franciji. Nedavno so objavili tri monografije o svojem delu: “Nieto Sobejano. Spomin in izum” (Hatje Cantz Verlag, Ostfildern, Nemčija, 2013), “Fuensanta Nieto, Enrique Sobejano. Architetture” (Mondadori Electa Spa, Milano, Italija, 2014) in “Nieto Sobejano Arquitectura 2004-2017” (TC Cuadernos 131/132, Valencia, Španija, 2017).

Obvezne so prijave.  Več