VIRTUALNA PREDSTAVITEV CENTRA ZNANOSTI

V Ljubljani je do leta 2023 pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predvidena izgradnja novega Centra znanosti. Vizija demonstracijskega objekta najsodobnejših tehnoloških rešitev in inovacij je spodbujanje radovednosti, novih idej in inovativnosti. Predstavljal bo stičišče sodelovanja med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo. Center znanosti bo nudil možnost vzpostavitve programov tipa “naredi sam” in programov s področja promocije znanosti v povezavi z izobraževanjem, kulturo in gospodarstvom, s čimer bo vzpodbujal mlade k raziskovanju, razmišljanju in iskanju odgovorov, ter s tem populariziral znanost, raziskovanje in kreativnost. Hkrati pa bo nova stavba omogočala, da so vse vrhunske rešitve slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter raziskovalk in raziskovalcev predstavljene na enem mestu.

Center znanosti bo pripomogel k pospešitvi prenosa znanja, tehnologij in inovacij v prakso, oblikovanju novih standardov, ozaveščanju in širjenju uporabe novih tehnologij, pa tudi k pridobitvi prvih tržnih referenc nosilcem novih inovacij.

Vizualizacija Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturi in prostor Slovenije v letu 2018 razpisalo mednarodni arhitekturni natečaj, ki se je zaključil v februarju 2019, z izbrano prvonagrajeno rešitvijo Dekleva Gregorič arhitektov.  

Vizualizacija osrednjega prostora Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Vključevanje in informiranje javnosti o vrednotah kakovostno grajenega prostora je temeljno poslanstvo zavoda aFront (vodi in organizira arh. festival Odprte hiše Slovenije), ki je član programske skupine za izgradnjo Centra znanosti. Skupaj z investitorjem (MIZŠ) in izdelovalcem projektne dokumentacije (Dekleva Gregorič arhitekti) smo (aFront powered by GolemDigital) izdelali virtualno predstavitev arhitekturne zasnove in ključnih prostorov objekta Centra znanosti, z namenom približevanja kakovostne arhitekture in procesov v grajenem prostoru, najširši javnosti. 

V pripravi je tudi brezplačna aplikacija “Gradimo center znanosti”. S 360° pogledi in AR-funkcijo bo omogočala spoznavanje ključnih prostorov in arhitekturnih značilnosti novega objekta na licu mesta. Uporabnika bo spodbudila k aktivnemu raziskovanju grajenega prostora na zanimiv in sodoben način. Aplikacija predstavlja enega izmed najinovativnejših pristopov združevanja sodobne tehnologije in predstavitev v izobraževalne namene v Sloveniji. 

VIRTUALNA PREDSTAVITEV CENTRA ZNANOSTI- vstopite!

Vizualizacija Centra znanosti, Pogled s severa: Dekleva Gregorič arhitekti

Trenutno so v teku naslednje ključne aktivnosti:

  • izdelava projektne dokumentacije, pri čemer sta fazi IZP in IDP zaključeni, pričenja se faza DGD
  • izdelava dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, ta je pripravljen za obravnavo na mestnem svetu MOL
  • izdelava investicijske dokumentacije, kjer se zaključuje priprava Predinvesticijske zasnove.

Vizualizacija Centra znanosti: Dekleva Gregorič arhitekti

Podatki o projektu:

Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Arhitekti: Dekleva Gregorič arhitekti

Predvideno leto izgradnje: 2023

Velikost objekta: 14.359 m2

Kreativna zasnova in produkcija aplikacije in virtualne predstavitve: a_FRONT powered by Golem Digital

Več informacij: gp.mizs@gov.si.

BREZKOMPROMISNO UDOBJE

KAKOVOSTNA PITNA VODA V STAVBAH

Zdrava, neoporečno pitna voda, ki priteče iz vsake pipe v stavbi, se nam  nemalokrat zdi samoumevno dejstvo.

Oskrba z zdravo pitno vodo preko javnega omrežja, je eden pomembnih temeljev zdravja, in že dolgo prioritetna naloga družbe. Za kakovost vode niso odgovorni samo upravljalci, ki dobavljajo vodo v objekt, temveč tudi vsak lastnik objekta, ki mora zagotoviti vodo, da ustreza zahtevam skladnosti in taka priteče do vsake pipe v objektu.

Zavedati se moramo, da ima katerikoli način oskrbe s pitno vodo tako svoje dobre kot slabe strani. Kot je treba pravilno ravnati s pitno vodo v embalaži, zahteva pravilno obravnavo tudi hišno vodovodno omrežje, npr.: redno izpiranje, poznavanje poteka omrežja, poznavanje uporabljenih materialov, lokalne priprava pitne vode ipd.

Podjetje Viega slovi po svojih inovacijah, kvaliteti in varnosti svojih produktov.

Njeni cevni sistemi za hladno stiskanje omogočajo izvedbo instalacij za različne namene uporabe, pa naj bo to pitna voda, plin, ogrevanje ali druga vrsta uporabe. Posebna naloga, ki si jo je podjetje Viega zadalo, je ohranjanje kakovosti pitne vode. Cevni sistem Viega so uporabili  pri sanaciji vodovodnega omrežja na Onkološkem inštitutu. Zaupali pa so mu tudi investitorji Hotela Intercontinental in OŠ Vižmarje Brod. Projekt Telovadnice Osnovne šole Vižmarje Brod avtorjev Roka Žnidaršiča in Žige Ravnikarja je letos prejel Plečnikovo medaljo za realizacijo.  

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod Arhitektura: Medprostor; Rok Žnidaršič, Žiga Ravnikar Foto: Tadej Bolta

 

Hotel Intercontinental Ljubljana Arhitektura: Ofis arhitekti, Foto: Will Pryce

Tipke za splakovanje brez dotika

Občutljiva WC tipka Viega Visign for Style 25

Uporabna novost za preprečevanje okužb 

Podjetje Viega je zasnovalo nove modele aktivirnih tipk Prevista, ki zagotavljajo varno oddaljenost od bakterij in virusov z enostavno brezkontaktno aktivacijo.

Kako deluje?

Za aktiviranje splakovanja se preprosto pomaknete z dlanjo mimo grafično funkcionalnega polja.

Elektronske aktivirne tipke Prevista omogočajo tudi funkcijo Hygiene +, ki nudi nastavitev različnih intervalov samodejnega izpiranja wc-ja ali pisoar-ja, tudi če uporabnik dalj časa ni prisoten na objektu. S stalno zagotovljenim pretokom vode se v notranji vodovodni instalaciji izognemo prisotnosti bakterij (npr. legionela v bolnišnicah…).

Več lahko najdete na povezavah.

Video prikaz montaže elektronske tipke.

NATEČAJ ZA NAJ LESENO GRADNJO 2020

 

SPIRIT Slovenija je objavil javni natečaj za podelitev 3. nacionalne nagrade za naj-leseno gradnjo 2020. Namen nagrade je krepiti zavedanje o lesu in njegovi kulturni razsežnosti, spodbujati uporabo lesa tako pri gradnji objektov kot pri uporabi v vsakdanjem življenju ter usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo. Predmet odprtega javnega natečaja je nacionalno priznanje za odlično realizacijo lesene gradnje, za zgrajene objekte v preteklih 5 letih v naslednjih kategorijah; stanovanjske stavbe, javne stavbe, poslovno-industrijski objekti ter inženirski objekti in tehnične rešitve.

Rezultate prejšnjih dveh nacionalnih nagrad najdete na povezavah:

  1. nacionalna nagrada, 2013
  2. nacionalna nagrada, 2016

Rok za prijavo je do 10. julija 2020.

Objavo javnega natečaja najdete TUKAJ. 

 

LES V SODOBNIH JAVNIH OBJEKTIH

V času epidemije ste gotovo že zasledili informacijo, kako se je ponekod izboljšala kakovost zraka in kako naj bi nekatere živali ponovno naselile določena območja, kjer jih že dolgo ni bilo. Vse gospodarske panoge so deloma ustavile svoje delovanje in v času mirovanja vidimo, kako velik je odtis čoveka na okolje. Gradbeni sektor, katerega del je tudi Arhitektura, ima močan vpliv na podnebne spremembe, zato je pomembno kako in iz kakšnih materialov gradimo ter prenavljamo stavbe.

Tudi letos smo v program festivala uvrstili Expano – Vrata v Pomurje. Arhitektura: SoNo arhitekti, AU arhitekti, Foto. Matjaž Očko

Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa iz trajnostno upravljanih gozdov, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. V nasprotju z umetnimi materiali je les naravni proizvod, ki nastaja s procesom fotosinteze in energijo sonca. Pri rasti drevesa se veže približno ena tona ogljikovega dioksida, končni leseni izdelki pa lahko v obdobju uporabe, tudi tisočletja skladiščijo ogljikov dioksid.   

Lesena nadstrešna konstrukcija nove zunanje tržnice v medvodah. Arhitektura: 3biro, Foto: Miran kambič

V Sloveniji opažamo porast stanovanjske gradnje iz lesa, to so predvsem zasebni, manjši  objekti. Kar nas letos še posebej navdušuje, pa je število javnih in izobraževalnih objektov, ki so del programa 11. festivala Odprte hiše Slovenije in uporabljajo les na najrazličnejše načine. Kot konstrukcijske elemente, lesene fasadne obloge ter za oblikovanje interierja in različnih kosov pohištva. To kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov v javni rabi.

Velodrom in atletska dvorana v Češči vasi. Arhitektura: Air arhitekti, Foto: arhiv biroja

Lesene stavbe imajo veliko pozitivnih lastnosti. Nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja, v notranjosti prostorov je tako ugodnejša mikroklima, saj les uravnava zračno vlažnost. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Vrtec Kamnitnik. Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič, Foto: Miran Kambič

Nova telovadnica OŠ Vižmarje Brod. Arhitektura: Medprostor, Foto: Miran Kambič

Telovadnica OŠ Stražišče pri Kranju. Arhitektura: Plan B, Foto: Miran Kambič

 

Vse objekte si lahko ogledate v virtualni predstavitvi letošnjega programa. Vabljeni!

VIRTUALNI OGLED FESTIVALA OHS 2020

Vabljeni k virtualnemu ogledu festivala OHS 2020 – v petek, 17. 4. po 17. uri!

 

V vikendu, ki sledi, bi morali organizirati 11. festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šestčlanska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

 

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi 

in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program.

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje, pa bomo festival v živo izpeljali med 25. in 27. septembrom 2020.

 

 

 

PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE ODPRTO

Publikacija ODPRTO – Dialogi v sodobni arhitekturi obravnava fenomen festivala Odprte hiše Slovenije in preizprašuje vlogo sodobne arhitekture.

 

Predstavitev je potekala v okviru 35. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Gostje diskusije so bile Nika Grabar (urednica, Fakulteta za arhitekturo), Lenka Kavčič (urednica, Odprte hiše Slovenije) in Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Pogovor je moderiral Peter Karba.

“Odprte hiše odpirajo polje dialoga, prostor za refleksijo in spodbujajo k aktivnemu raziskovanju. Vabijo vsakogar, da vstopi.” Lenka Kavčič      

izzid-publikacije-odprto-dialogi-o-sodobni-arhitekturi-2

“Kako misliti sodobnost arhitekture v njeni zgodovinskosti, na kakšen način se soočati z grajenim, da bi to v naslednjem koraku odpiralo vrata prihodnosti skozi dosežke neposredne preteklosti?” Nika Grabar  

Knjiga je nastala v sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in festivalom Odprte hiše Slovenije. Publikacijo sta finančno podprli in založili Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Afront, zavod za prostorsko inovativnost, v sozaložništvu z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Celoten pogovor si lahko ogledate na našem youtube kanalu: povezava

FESTIVAL OHS JE PRESTAVLJEN

Dragi prijatelji in obiskovalci festivala Odprte hiše Slovenije!

Zaradi trenutnih razmer v zvezi z virusom COVID-19 smo se odločili, da festival prestavimo. Želimo si, da festival poteka v sproščenem in predvsem zdravem vzdušju. Dogodek bo predvidoma potekal od 25.9.-27.9 2020. Stanje in priporočila podrobno spremljamo, zato vas bomo o vsakršni spremembi  in morebitnem daljšem zamiku obveščali sproti. 

Odprte hiše temeljijo na približevanju arhitekture najširši javnosti in omogočajo pristno izkušnjo v prostoru. Mesta predstavljajo temeljno dobrino, ki nam omogoča družbeno udejstvovanje, srečevanja in spontane interakcije, kar predstavlja temelj družbenega življenja. To je v zdajšnjih razmerah okrnjeno, vendar ne dvomimo, da se bomo kmalu lahko zopet srečali kot prebivalci, sosedi in raziskovalci arhitekture.

V tem času vas vabimo, da obiščete našo spletno stran in nas spremljate na družbenih omrežjih, mi pa se bomo potrudili, da vam predstavimo čim več zanimivih vsebin.

Ostanite zdravi in nudite podporo ljudem okrog sebe. Ko se mesta in stavbe ponovno odprejo, pa bomo z vami!

Ekipa OHS

podkast odprto 07 o arhitekturi prihodnosti oona Horx-Strathern

O ARHITEKTURI PRIHODNOSTI Z OONO HORX-STRATHERN – Podkast ODPRTO #07

V 7. oddaji podkasta ODPRTO govorimo o arhitekturi prihodnosti. Z nami je Oona Horx-Strathern iz Zukunftsinstituta, ki s pomočjo družbeno-demografskih trendov že 25 let predvideva prihodnost bivanja.

podkast odprto 07 o arhitekturi prihodnosti oona Horx-Strathern

Z Oono se pogovarjamo o tem, kateri svetovni trendi vplivajo na prihodnost arhitekture, kako bomo v prihodnosti bivali ter kako vplivajo družbeno-demografski trendi na razvoj prostora.


Ikonični film iz leta 1982 Iztrebljevalec (“Blade Runner”) je postavljen v Los Angeles naše sedanjosti, v leto 2019. Ustvarjalci filma so velemesto in družbo prihodnosti v nekaterih pogledih upodobili pravilno, v drugih pa napačno. Naprimer …

Pravilno so napovedali, da bo videoklic povsem vsakdanja praksa. Prav tako so zadeli, da bodo stanovanja postala zelo majhna – glavni lik živi v mikro stanovanju. So se pa zmotili glede naprednih robotov, ki jih na prvi pogled praktično ni mogoče ločiti od ljudi in pa klasiki skoraj vseh futurističnih vizij, letečih avtomobilov – katere še vedno vsi nestrpno pričakujemo.

Filmi o prihodnosti so skoraj edini vir, kjer lahko uzremo vizije ali pa ideje o tem, kako bo v prihodnosti izgledala arhitektura. Pri tem gre največkrat za preambiciozne ali pa drzne predstave, ki se le redko izpolnijo oz. je potrebno več časa, da se realizirajo, saj se prostor v resnici spreminja zelo počasi.

Kako potem uzreti realističen pogled na prostor prihodnosti? Ena od možnosti je slediti družbeno-demograskim trendom in razumeti, kako lahko ti vplivajo na prostorski razvoj. Ravno s tem se ukvarja današnja sogovornica, ki nas bo popeljala v arhitekturo prihodnosti in nas hkrati prizemljila v pričakovanjih, da nas ne odnese predaleč.

Zakaj vas prihodnost tako zanima? Ne mislim poklicno, ampak čisto zasebno.

Težko vprašanje. O tem še nisem razmišljala. O prihodnosti vedno razmišljam v povezavi s svojim delom, arhitekturo, mesti … Nikoli pa nisem pomislila, zakaj me pravzaprav zanima prihodnost. Morda zato, ker se je moj mož, ko sva se spoznala, navduševal nad znanstveno fantastiko in prihodnostjo, zato sva se veliko pogovarjala o tem. Kasneje sva na podlagi nadaljnjih študij ustanovila svoj inštitut. Razmišljala sva, kako si predstavljava prihodnost in kako bi lahko prispevala k temu, da bi bila boljša. V Hamburgu sva ustanovila Trendbüro, ki se je kasneje razvil v Zukunftsinstitut, Inštitut za prihodnost. S tem se ukvarjava že 25 let. Začeli smo z omejenimi trendi, zdaj pa proučujemo obsežne družbeno-demografske trende. Z leti smo zrasli in se razvili.

Zelo zanimivo. Prihodnost zadeva vse, vsi se sprašujemo, kaj se bo zgodilo zlasti na področju arhitekture. Na Inštitutu za prihodnost ste opredelili dvanajst megatrendov, ki se pojavljajo v družbah po vsem svetu. S kakšnimi merili ste jih oblikovali? 

Teh dvanajst megatrendov je kot revolucija, ki poteka v počasnem posnetku. Razvili so se organsko, zaznali smo jih že pred leti in nato opazovali, kako so rasli v skupinah. Vsaka od njih predstavlja megatrend. Govorimo na primer o megatrendu urbanizacije, ekologije ali ženskega vprašanja. Vse to so trendi, ki so z leti zrasli v obliki konglomeratov. Zanimivo je, da so vsi povezani med sabo. Nobenega od njih si ne moremo zamisliti brez drugih. Če ga želimo bolje razumeti, da bi imeli od njega kakšno korist, moramo razmišljati o njegovih povezavah z drugimi. Poglejmo na primer ekologijo in urbanizacijo: opažamo trend ozelenitve mest. V tem so vzporednice med trendi, vse je zelo tridimenzionalno. To lahko ponazorimo z zemljevidom, podobnim načrtu prog podzemne železnice. Predstavljajte si podzemno v Londonu ali New Yorku, tako vidimo megatrende. Vsakega označimo z drugo barvo, kot železniške proge, in vsi so povezani. Vsak ima tudi številne postaje – to so manjši trendi, ki sestavljajo velike. Tako si morate to predstavljati. 

podkast-07-o-arhitekturi-prihodnosti-Oona-Horx-Strathern-12-mega-trendov-shema
Zemljevid 12 megatrendov (vir: Zukunftsinstitut)

Megatrendi so družbeni premiki, ki kažejo na spremembe v načinu življenja in delovanja, v komunikacijah, druženju in tako dalje. Kako te spremembe vplivajo na grajeno okolje, arhitekturo in gradbeništvo? Ali pa je morda obratno – grajeno okolje vpliva na našo komunikacijo in način življenja?

Mislim, da proces poteka v obeh smereh. Naša družba se sooča z izzivom, kako z boljšo arhitekturo izboljšati kakovost življenja. Pri megatrendu individualizacije opazimo, da so se družine spremenile. Nekoč so družinski člani ostali skupaj, družine so imele enega ali dva otroka. Danes obstaja veliko več vrst in modelov družin: sestavljene družine, z otroki različnih partnerjev, družine, ki ne živijo skupaj. Družba je veliko bolj individualizirana. Zanimivo pa je, da se pri vsakem megatrendu pojavi nasprotni trend. Bolj ko vsak posameznik živi v svojem mehurčku, bolj potrebuje oporo drugih. Zato se pojavlja trend skupnih življenjskih prostorov, recimo v stanovanjskih blokih in v skupnih delovnih prostorih. To kaže, da ne želimo živeti in delati sami, tudi ko bi lahko delali od doma, saj smo digitalizirani, mobilni in prilagodljivi. Podobno velja za bivanje. V Evropi imamo visok delež samskih gospodinjstev, vendar ljudje potrebujejo povezanost in odnose s prijatelji. Nekdanjih družinskih struktur ni več, ljudje ne živijo v istem kraju kot njihovi starši, sorojenci ali stari starši. To se odraža v nasprotnem trendu, v iskanju novih oblik skupnosti in družin. Gre za klasičen trend in njegov nasprotni trend.

Ko govorimo o arhitekturi, običajno omenjamo dizajn, funkcionalnost in tehnologijo. Redko se posvetimo uporabnikom arhitekture. Menite, da je sodobna arhitektura dovolj osredotočena na človeka? Ali arhitekti dovolj udejanjajo družbene spremembe v svojih dizajnih? 

Vse bolj se zavedamo, kako arhitektura vpliva na duševnost in na kakovost življenja. Obstaja novo področje, imenovano nevroarhitektura, ki upošteva nevrološko znanost – kako prostori vplivajo na možgane in na počutje. Dober primer tega so mikrostanovanja, saj si ljudje, ki živijo sami, ne morejo privoščiti velikih, vendar to zmanjšuje njihov občutek ugodja. Majhni prostori niso nujno prijetni; v možganih lahko sprožijo preplah zaradi utesnjenosti, zato nam je v majhnih prostorih lahko neudobno. Zadnje čase se arhitektura tega zaveda, ali pa vsaj dobri arhitekti. Spoznali so, da ljudje, ki živijo v majhnih stanovanjih, potrebujejo prostore, ki to uravnotežijo, na primer skupne prostore v bloku, kuhinjo, knjižnico ali skupen dnevni prostor. Vse več vemo o tem, kako arhitektura vpliva na nas.

Kmalu bo tu leto 2020. Nekoč smo mislili, da bomo takrat že imeli leteče avtomobile in osebne robote, da bomo živeli na Marsu in podobno. Nič od tega se še ni uresničilo. Kakšna pa bodo mesta prihodnosti glede na vaše raziskave in pogled na prihodnost?

Ne smemo pozabiti, da je to počasen proces. Mesta leta 2030 ne bodo bistveno drugačna od današnjih, saj je proces prilagajanja počasen. Zanimivo, pred časom sem raziskovala različna videnja prihodnosti in brala tudi o Ljubljani. V 60. letih prejšnjega stoletja mestnih načrtovalcev niso skrbele ceste ali javni prevoz, saj so menili, da bomo v prihodnosti vsi potovali po zraku. Kaže, da imate zato toliko težav v prometu. To nas uči, da pri fantaziranju o prihodnosti ne smemo pozabiti na praktično, človeško razsežnost, drugače lahko sprejmemo napačne odločitve. 

Kakšni bodo domovi prihodnosti? Kako se lahko oblikovanje prilagodi družbenim spremembam, ki jih omenjate?

Če razmišljamo o prihodnosti, moramo graditi ekološko. Močno podpiram gibanje, imenovano »gradnja od začetka do začetka«, cradle to cradle building. Pomeni, da lahko stavbo ob koncu njene življenjske dobe skoraj povsem razstavimo in ponovno uporabimo vse materiale. To bo v prihodnosti zelo pomembno, čeprav je za zdaj še drago. Trenutno pa opažamo, da se pojavlja odpor proti tako imenovanim pametnim domovom, polnim tehnologije, ki jo lahko upravljamo s tabličnim računalnikom, kar naj bi bilo sijajno. Vendar to, zanimivo, preprečuje komunikacijo med ljudmi, saj samo še brskamo po zaslonih. Ljudje, ki imajo doma Alexo, Echo Dot in podobne digitalne pomočnike, se ne pogovarjajo več med sabo, le še z napravami. Zato že opažajo težave v medsebojnih odnosih. To imenujemo tehnoferenca – tehnologija ovira komunikacije. Preseči moramo to navdušenje nad tehnologijo in se vrniti v bolj analogno življenje. Tehnologija je koristna in potrebna s stališča ekologije, saj nam omogoča bolj energetsko učinkovite domove. Vendar moramo biti previdni pri tem, kako jo vpeljujemo v zasebno življenje. Visokotehnološke rešitve morajo biti nizkotehnološke.

Kaj bi svetovali arhitektom, da bodo bolje načrtovali mesta in stavbe prihodnosti? Kakšen namig?

Kot arhitekti in načrtovalci mest bi morali imeti v mislih eno samo besedo: odnosi. Tako kot ameriška arhitektka Jeanne Gang, ki ne gradi hiš, temveč odnose, kajti mesta so ljudje. Svoje zgradbe skuša organizirati tako, da ljudje sami od sebe težijo k druženju. V svetu, v katerem smo vse bolj osamljeni in digitalizirani, v katerem težko komuniciramo iz oči v oči, ustvarja možnosti za analogno komuniciranje. Kot recimo v nebotičniku Aqua v Chicagu, ki je oblikovan kot navpična vas.

Studio-Gang-nebotičnik-Aqua
Nebotičnik Aqua, Chicago (avtor: Studio Gang)

Želela je posnemati vodoravno sosedsko komunikacijo, zato je nalašč oblikovala balkone tako, da se sosedje vidijo in so skoraj prisiljeni v pogovarjanje. Kot bi se pogovarjali čez vrtno ograjo, vendar po vertikali. To so koristne zvijače, ki nam v prihodnosti lahko koristijo. Zdi se mi lepo, da ljudi v mestih prihodnosti na tak način spodbudimo k analognemu komuniciranju. 


Podkastu ODPRTO lahko prisluhnite na:

Prisluhnite prostoru. Prisluhnite podkastu ODPRTO!

POROČILO STROKOVNE ŽIRIJE 11. FESTIVALA OHS

Med 10. in 14. februarjem 2020 je šestčlanska strokovna žirija ocenjevala projekte, ki so se prijavili na razpis Odprtih hiš Slovenije za sodelovanje na letošnjem festivalu OHS.

Razpis za prijavo projektov na 11. festival Odprte hiše Slovenije je potekal med 14. oktobrom 2019 ter 20. januarjem 2020. Na razpis se je prijavilo 93 najrazličnejših objektov in zunanjih ureditev, katere je prispevalo več kot 70 različnih avtorjev oz. avtorskih skupin.

Obseg prijavljenih projektov je bil tokrat izjemno pester. Največ je stanovanjskih objektov, kjer najdemo tako novogradnje enodružinskih hiš kot prenove stanovanj in hiš. Med prijavljenimi projekti so tudi novogradnje in prenove večstanovanjskih objektov. Tako najmanjši stanovanjski projekt obsega vsega le 31 m2, največji pa nekaj tisoč m2.

Stanovanje 31m2_avtor Studio Aino_foto Studio Aino_Stanovanjski soseska Luwigana_avtor API arhitekti_foto GH holding
Stanovanje 31m2 (avtor in foto: Studio Aino) ter stanovanjska soseska Luwigana (avtor: API arhitekti; foto: arhiv GH holding)

Med prijavljenimi novogradnjami enodružinskih hiš je večina energetsko učinkovitih objektov, kar kaže na dobro ozaveščenost o trajnostni gradnji in visokem standardu zasebnih gradenj. Pri prenovah hiš je nekaj primerov historičnih prenov, ki ohranjajo kulturno-spomeniško vrednost objektov. Pri prenovah stanovanj pa opažamo pestrost stilov in idej, ki izražajo različne poglede na oblikovanje notranjih prostorov.

Prenova Vrbanove domačije (avtor: GEA consulting; foto: arhiv ZVKDS)

Naslednja večja skupina prijavljenih objektov so javne stavbe. Programsko so ti projekti zelo pestri, saj obsegajo vrtec, knjižnico, telovadnico, šolo, konservatorij, festivalno dvorano, paviljon za predstavitev arheologije, džamijo, atletsko dvorano ipd. Posebnost teh objektov leži v inovativnih konstrukcijah, saj je nekaj od njih grajenih v lesu enega pa pokriva kar napihljiva struktura.

Velodrom in atletska dvorana (avtor in foto: AIR arhitekti)

Med prijavljenimi projekti najdemo tudi nekatere nastanitvene, gostinske in turistične prostore, kar kaže na nadaljevanje trenda razvoja Slovenije kot izjemno zanimive turistične destinacije. Pri tem izstopa določena mera butičnosti in oblikovanja v sožitju z naravo.

Apartmajsko naselje Podbreg (avtor: Abiro; foto: Miran Kambič)

Zanimivi so tudi prijavljeni poslovni prostori, ki kažejo na vedno bolj prisotno kakovostno oblikovanje prostorov za delo, ki smo ga priča na minulih festivalih OHS. Pri tem še posebej izstopajo nekatere prenove z drznimi ali inovativnimi rešitvami, medtem ko je programsko zanesljivo najbolj zanimiva tovarna robotov.

Nomago pisarniška krajina (avtor: MCA – Miha Čebulj Arhitekti; foto Miran Kambič)

Najmanj prijav smo dobili za zunanje ureditve, kjer najdemo parkove, prenove trgov, igrišče in učilnico na prostem ter tržnice. Za večino teh je značilno, da iščejo povezavo z obstoječim in se v okolico vklapljajo na neinvaziven način. Najdemo pa tudi primere, kjer je jasno vidno, da so si avtorji dovolili veliko mero ustvarjalnosti.

Že tradicionalno se največ prijavljenih projektov nahaja v Osrednjeslovenski regiji, sledi ji pa Gorenjska. Za razliko od prejšnjih let so projekti locirani po vsej državi, kar nas izjemno veseli, saj to pomeni, da gradnja, prenova in obnova objektov po dolgih letih ni več skoncentrirana v osrednji Sloveniji. Prav tako je razveseljiv podatek, da je letos višji odstotek prijavljenih novogradenj kot pa prejšnja leta, kar kaže na povečano gradbeno aktivnost v slovenskem prostoru.

Posebnost letošnjih prijav je tudi to, da se med avtorji pojavlja nekaj arhitektov iz držav bivše Jugoslavije, ki so se začeli udejstvovati v našem prostoru. Zanimivo bo videti, kako se bo v naslednjih letih njihovo delo vklapljajo in povezavalo z dokaj za tujce zaprtim arhitekturnim oblikovanjem v naši državi.

Žiriranje prijavljenih projektov je potekalo med 10. in 14. februarjem 2020. Šestčlanska žirija v sestavi arhitekt Jure Kotnik, arhitektka Alenka Korenjak, prostorski sociolog Matjaž Uršič, krajinska arhitektka in docentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za krajinsko arhitekturo, Darja Matjašec, arhitektka in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Anja Planišček ter član festivala OHS Matic Brdnik, je temeljito pregledala vsak projekt in na podlagi kriterijev, ki so obsegali med drugim kakovost, trajnost, družbeni pomen, inovativnost, funkcionalnost, estetiko, izbrala projekte, ki so se uvrstili v program festivala Odprte hiše Slovenije.

zirija-festival-ohs-2020
Žirija 11. festivala OHS (iz leve proti desni): Jure Kotnik, Alenka Korenjak, Matjaž Uršič, Darja Matjašec, Matic Brdnik ter Anja Planišček.

Med 93 prijavljenimi projekti je žirija izločila 13 projektov, ki niso ustrezali minimalnim kriterijem. Vseh ostalih 80 projektov se je tako uvrstilo v program letošnjega festivala OHS, kjer bodo skupaj z nekaterimi objekti in zunanjimi ureditvami, ki se se v program festivala OHS uvrstile že v prejšnjih letih, odprli svoja vrata javnosti.

Strokovna žirija je izpostavila, da so bili letošnji prijavljeni projekti “kakovostni in celoviti” ter odraz “prostorsko oblikovalskih posegov in družbeno-kulturnih trendov, ki se jih opaža v Sloveniji”. Dodatno je izpostavila dobre primere “kakovostnih prenov starih domačij, ki nakazujejo potencial oživitve slovenskega podeželja” ter napredek pri “oblikovanju delovnih prostorov zaradi širjenja zavesti o pomembnosti kakovostnih delovnih mestih in reprezentančnih prostorov”.

Celoten program letošnjega festivala OHS bo objavljen konec meseca marca, festival pa bo potekal od 17. do 19. aprila 2020.

Vabljeni, da začutite odlično slovensko arhitekturo!

Kako uresničiti kakovosten projekt vrtca ali šole? Vrtec Kamnitnik

VRTEC KAMNITNIK, avtorji arhitekture: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič foto: Miran Kambič

Vabimo vas na predstavitev vrtca Kamnitnik, kjer bomo skupaj z različnimi sogovorniki predstavili tiste temelje projekta, ki so bili ključni za kakovostno realizacijo: od arhitekturne zasnove do dialoga z naročnikom in poznavanjem vpliva kakovosti notranjega prostora na otroka.

Dogodek bo v torek, 17. 3. 2020, od 9. – 11. ure, v zbornici vrtca Kamnitnik v Škofji Loki. Namenjen je arhitektom, inženirjem in projektantom ter ravnateljem in drugim vodstvenim delavcem vrtcev in šol ter zaposlenim v investicijskih oddelkih občin, ki se ali se boste v prihodnje srečali z načrtovanjem vrtca ali šole. Pridobili boste izkušnjo ter nove uporabne informacije na primeru odlične prakse, s pomočjo katerih boste nadgradili svoje znanje o načrtovanju kakovostnih vzgojno-izobraževalnih prostorov vrtcev in šol.

Člani ZAPS prejmejo za udeležbo na dogodku 2 kreditni točki, sklop B in Priročnik za načrtovanje kakovostne dnevne svetlobe.

PROGRAM:

  • Sprejem in pozdrav – Janja Bogataj, ravnateljica vrtca
  • Uvodni nagovor – Lenka Kavčič, Odprte hiše Slovenije
  • Izkušnje iz poteka izgradnje vrtca – Janja Bogataj, ravnateljica vrtca
  • Predstavitev arhitekture vrtca – arhitekti Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič
  • Vpliv parametrov notranjega okolja na otroke in priporočila – Živa Kristl, UL FG
  • Priporočila za načrtovanje kakovostne dnevne svetlobe – Neža Močnik, Velux
  • Čas za pogovor, debato in vprašanja
  • Voden ogled vrtca

Prijave sprejemamo do 13.3.2020 na naslovu: PRIJAVA

Člani ZAPS prejmejo za udeležbo na dogodku 2 kreditni točki, sklop B.

Vsi udeleženci prejmejo Priročnik za načrtovanje kakovostne dnevne svetlobe brezplačno.

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org

Vljudno vabljeni!