turisticni

Wellness Plesnik

Prenova bazenskega dela Hotela Plesnik in njegova preobrazba v wellness klub sta prvi od niza posegov potrebnih za celovito revitalizacijo nastanitvenega objekta. Novo nastali pretočen prostor, ki je organiziran okoli centralnega počivališča s kaminom, zvezno prehaja iz prostora v prostor in gostom ponuja intimen ambient, ki se preko novega biološkega bazena pred objektom, zaključi z vsem dobro poznano znamenito veduto Logarske doline.

Prenova pritličja Hotela Slon

Leta 1552 se je avstrijski vojvoda Maksimilijan II. na poti iz Španije ustavil v Ljubljani. S seboj je imel poročna darila, med drugim tudi slona. Meščane je mogočna žival očarala. Na mestu, kjer je počival slon, so gostišče in kasneje hotel poimenovali Pri slonu. Prvi hotel Slon je bil zgrajen v letih 1856-1858. Znamenit je bil tudi zato, ker so se petični Ljubljančani lahko kopali pod njegovo streho. Današnjo hotelsko zgradbo so zgradili leta 1937 po načrtu arhitekta Stanka Rohrmanna.

Zadnjo delno prenovo je hotel doživel leta 2017, ko so preuredili pritličje. Ob prenovi Slovenske ceste je hotel pridobil prostor pod nekdanjimi arkadami. Tako je nekdanji javni pločnik postal z zasteklitvijo arkad razširjen javni prostor hotela. Nova arhitekturna in ambientalna podoba glavnega vhoda, lobbyja, kavarne in restavracije postavlja hotelu nove standarde in je sinteza zatečenih historičnih karakteristik, aktualnih potreb ter prefinjenega oblikovanja, izbora materialov in opreme. Arhitekturne rešitve zasteklitve arkad, vhoda, nekdanjega arkadnega prostora in recepcije je zasnovala in oblikovala Jadranka Grmek u.d.i.a.. Beograjska arhitektka Ksenija Djordjević si je zamislila, izbrala in umestila dekorativno razsvetljavo, pohištveno opremo, recepcijski in gostinski pult z opremo ter v celoti uredila Restavracijo Slon 1552. Skulpture so delo kiparke Ane Djordjević.

Prenova domačije Vrlovčnik

Projekt zajema celovito prenovo nekdanje visokogorske domačije Vrlovčnik v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp, v Matkovem kotu. Domačijo sestavljajo tri stavbe – domačija, kašča in marof ter kovačija. Vsi objekti razen kovačije so v zelo slabem stanju, neprimerni za bivanje in potrebni temeljite prenove. Projekt je izhajal iz predpostavke, da bodo obnovljeni objekti prilagojeni občasnemu bivanju. Pri tem izkoriščajo kvalitete originalne stavbne zasnove v povezavi z neokrnjeno krajino.

Hiša stoji v Matkovem kotu.

Sotelia

Wellness Hotel Sotelia stoji med dvema starejšima hoteloma. Glavna skrb pri načrtovanju je bila izogniti se ogromni stavbni masi, predlagani v projektni nalogi, ki bi v celoti prekinila še zadnji stik z gozdom v ozadju. Zato je volumen hotela razbit na manjše dele, razporejene na različnih višinah, in se prilega pobočju. Vzorec na fasadi z lesenimi lamelami povzema vzorec gozda v ozadju.

 

 

 

Prenova gostinskega objekta Štravs

Prenova in dograditev znane šmarske gostline Štravs. Projekt je obsegal tako zunanjo kot tudi notranjo prenovo večkrat dozidanega objekta v Šmarju pri Jelšah. Vodilo je bilo ustvariti sodobno restavracijo z enovito potezo od vstopa na zunanjo teraso do notranjih prostorov z ohranjanjem vseh danosti obstoječega stanja. Uporabljeni so naravni materiali in barve, ki ustvarjajo udoben, prijeten in hkrati brezčasen ambient.

Revitalizacija Hotela Sotelia

Hotel Sotelia je bil odprt pred natanko desetimi leti in je, kot je to v turizmu običajno in potrebno, ravnokar doživel svojo prvo osvežitev. Turizem je namreč investicijsko zahtevna panoga, saj se standardi, tehnologija in potrebe ter pričakovanja gostov hitro spreminjajo. Da bi bili kot ponudniki tovrstnih storitev vedno uspešni in v vrhu, moramo tem zahtevam prisluhniti in se jim nenehno prilagajati. In vendar v primeru prve osvežitve Hotela Sotelia ne govorimo o popolni preobrazbi. Prenova le nadaljuje in nadgradi osnovno zgodbo, ki je bila začrtana pred desetimi leti. Cilj je bil obdržati prepoznaven karakter, ki je bil nekoliko pomlajen, dodane pa so bile nekatere nove vsebine.

NC Planica – Osrednji objekt

Osrednja stavba NC Planica je umeščena v težišče skakalnega in tekaškega dela nordijskega centra. Vkopani del s trietažno večnamensko dvorano je najvišja terasa terena ob poti v Tamar.  Na strehi dvorane sta smučarski stadion in nogometno igrišče. Koncentrična arhitektura nadzemnega dela stavbe povezuje naravne in kulturne prvine prostora.  V vhodni avli sta horizontalni in vertikalni vetrovnik, interaktivna razstava v gornjih etažah pa se zaključi s paviljonom na panoramski strehi.


Ogled poteka skupaj z ogledom Nordijskega centra Planica.


Zbirno mesto: pred osrednjim objektom.

Barvit apartma v Kranjski Gori

Blokovsko stanovanje v Kranjski Gori je pred prenovo odsevalo estetiko osemdesetih let, lastnika pa sta ga s pomočjo arhitektke spremenila v svetel, pisan počitniški apartma s skandinavskim pridihom. Zaradi majhnih prostorov tlorisno niso posegali v stanovanje, eden izmed glavnih ciljev pa je bil narediti apartma svetlejši in bolj svež. Zato so se držali svetle osnovne barvne sheme ter prostore popestrili s pisanimi manjšimi pohištvenimi kosi in dodatki.

Turistično rekreacijski center Savus

Objekt programsko združuje turistično informacijski center (TIC), prostore za splavarjenje in veslanje ter manjšo restavracijo. Umeščen je na rob platoja nad manjšim zalivom tik pod izlivom potoka Sopote v Savo. Zasnovan je kot delno zastekljen in delno z leseno fasado zaprt paviljonski objekt, ki se tlorisno prilagaja robu zaliva. Na jugovzhodni strani objekta je lesena terasa, ki se dopolnjuje z lesenimi pomoli v zalivu pod njim.

Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je polslano močvirje, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Nastal je kot posledica poseganja človeka v naravo (izgradnja in opustitev solin), bližina mesta, luke, ceste in železnice pa je ogrožala njegov obstoj. Zaradi bogatega rastlinstva in živalstva je bil leta 1998 razglašen za naravni rezervat. V zadnjih letih je potekala intenzivna sanacija naravnega okolja, ki je prinesla njegovo izboljšanje. V zadnjem letu so zgradili središče za obiskovalce, opazovalnice in še nekaj objektov. Vsi so zasnovani v skladu s trajnostno gradnjo in dopolnjujejo učne poti po naravni krajini rezervata. Prevladujoč material je les. Vidne nosilne konstrukcije, kjer vertikalni elementi z zunanje strani nosijo volumne objektov, so analogija gnezd v trstičju.