odprti prostor

Arheološki park Emonska hiša

Ureditev infrastrukture arheološkega parka je bila zasnovana na način, ki odgovarja potrebam tako individualnih obiskovalcev kakor vodenih skupin. Pot obiskovalca od vstopnega platoja vodi po glavni montažni dostopni poti, ki ne vzbuja povezave z nekdanjimi rimskimi potmi, njihovo materialnostjo in videzom. Pot vodi do območja z mozaiki in ga povezuje z delom Emonske hiše na drugi strani nasipa. Na dostopni in ogledni poti so pred pomembnejšimi arheološkimi točkami sistemsko umeščeni označevalni elementi – totemi ter klopi. Za potrebe izvajanja pedagoških delavnic je v SV kotu ob tej poti umeščen arheopeskovnik. Nad mozaiki Emonske hiše je za zaščito mozaikov in hipokavsta pred meteorno vodo in UV-sevanjem, izvedeno nadkritje iz napetega platna in takšne oblike, ki ne vzbuja povezave z obliko strehe nekdanje rimske hiše.

Razstava “Odprta arhitektura – odprta družba”

Razstava ni tipična razstava arhitekturnih projektov, pač pa kolaž kratkih iskric, iztočnic za razmisleke, ki jih sestavlja izbor citatov iz vsebine do zdaj izdanih številk revije Outsider in arhitekturnih realizacij. Predstavljena arhitektura je raznolika; obsega vse od ruševin sečoveljskih solinarskih zgradb, ostalin izginjajočega naselja Abitanti, občutljivih prenov, kot je domačija na Goričkem, opreme salona kamna na Dunaju, opreme stanovanjskih interjerov na Dunaju in v Ljubljani, hiše na Klancu, ki so jo zgradili lokalni prebivalci z uporabo lokalnih gradiv in tradicionalnih znanj, do hiše, ki jo je bolj kot okoliško naselje navdahnil Mies van der Rohe. Vabi k razumevanju arhitekture kot ustvarjalke in zrcala družbe; njenih občutljivosti, razvitosti in odprtosti.

Ogled razstave bodo vodili arhitekti, avtorji razstavljenih del:  Jure Kotnik, Kombinat, Robert Veselko, NaVa arhitekti, Ana Gruden in Tina Hočevar.

Urbani čebelnjaki – Plečnikov čebelnjak in panji v parku Tivoli

V Sloveniji je mestno čebelarstvo vedno bolj aktualno. V mestih je veliko neškropljenih medovitih rastlin, ki rastejo v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah, kjer lahko čebele najdejo medičino in cvetni prah. Urbani čebelnjak je po eni strani hišica, v katero so postavljeni panji, obenem pa urbana informacijska točka, ki pripoveduje o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja. Čebele in panje ščiti pred slabim vremenom, vzdržuje stalno temperaturo in zagotavlja dobro zračenje. Omogoča pristajanje in vzletanje čebel ter varovanje pred škodljivci in vandalizmom.

Ker letos obeležujemo Plečnikovo leto, bomo na ogled postavili Plečnikov čebelnjak. Prav tako bomo predstavili panje v parku Tivoli, ki so zasnovani po projektu študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Projekt raziskovanja Urbanih čebeljih domovanj je leta 2016 vodil izr. prof. Miha Dešman.

Ogleda bo vodil arhitekt in predsednik društva Urbani čebelar Gorazd Trušnovec.

Ogled Plečnikovega čebelnjaka bo po ogledu Plečnikove hiše v soboto, 22. 04. 2017 ob 11:30.
Naslov: Karunova ulica 4, Ljubljana

Ogled panjev v parku Tivoli v soboto, 22. 04. 2017 ob 17.00.
Zbirno mesto: Cesta 27. aprila, Ljubljana (lokacija: na vhodu v park Tivoli s Ceste 27. aprila>>)

Kolopark

Na mestu divjega parkirišča je Mestna občina Ljubljana zgradila Kolopark. Novi park meri 905 m2. Urejen je kot travnata površina, kjer je umeščen poligon, namenjen za igro in trening spretnostnih veščin. “Pumptrack”, kolesarska steza za otroke, je sestavljena iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno zanko. Razgibana steza omogoča pestro in zabavno, a hkrati varno vožnjo. Primerna je za vse velikosti koles, rolke, rolerje in skiroje. Na stezi kolesarjem ni treba vrteti pedal, saj se gibajo s premikanjem telesa navzgor in navzdol.

Prenova šolskega igrišča OŠ Ledina

Igrišče OŠ Ledina leži ob Komenskega ulici. Osnovna lastnost obstoječega igrišča je izredna prostorska omejenost. Pri načrtovanju so bile upoštevane različne funkcije: izvajanje športnih aktivnosti, pouka in podaljšanega varstva, igra otrok in kratkotrajno parkiranje staršev. Kljub prostorski omejenosti so projektanti želeli ohraniti prostor čim bolj odprt in zelen. Ohranili so obstoječa drevesa, na novo pa umestili različne funkcije igrišča in jih definirali z različnimi tlaki in lesenimi tribunami. Športna oprema je trpežna in odporna na vandalizem; prav tako izbrana otroška igrala, ki imajo veliko gibalno in didaktično vrednost.

NC Planica – Osrednji objekt

Osrednja stavba NC Planica je umeščena v težišče skakalnega in tekaškega dela nordijskega centra. Vkopani del s trietažno večnamensko dvorano je najvišja terasa terena ob poti v Tamar.  Na strehi dvorane sta smučarski stadion in nogometno igrišče. Koncentrična arhitektura nadzemnega dela stavbe povezuje naravne in kulturne prvine prostora.  V vhodni avli sta horizontalni in vertikalni vetrovnik, interaktivna razstava v gornjih etažah pa se zaključi s paviljonom na panoramski strehi.


Ogled poteka skupaj z ogledom Nordijskega centra Planica.


Zbirno mesto: pred osrednjim objektom.

Ribiško pristanišče Strunjan

Projekt ureditve ribiškega pristanišča Strunjan obsega rekonstrukcijo mandrača (12 novih privezov), skalometa, poglobitev plovnega koridorja, umestitev objektov za potrebe ribištva in marikulture (ledomat, ekološki otok, skladiščenje opreme) ter zasnovo večnamenske javno-tehnološke ploščadi. Geometrija celotne ureditve izhaja iz strukture solinarskih polj. Osrednjo ploščad preči sprehajalna pot (lungomare), zato je njena ureditev v celoti orientirana na odprto morje. Vzhodni del je zasnovan kot tehnološki del, kjer so trije enostavni objekti vizualno povezani z instalacijo robustnih prostostoječih okvirjev in predstavljajo območje odlaganja ribiške opreme. Objekti so medsebojno razmaknjeni, da dosežemo vizualno transparentnost in dematerializacijo stavbne mase.

Park oddiha in razmisleka

Ob stoletnici bojev na Soški fronti in 160-letnici rojstva generala Boroevića je bila v spomin in opomin oblikovana prostorska instalacija. Geometrijska oblika ureditve opozarja na ostrino in grozote vojne. Kovinska stena se dematerializira v lamele ograje pomola in obiskovalca spoji z borovim gozdičem. Od tu naprej poti ni. Pomol ne vodi nikamor, kakor tudi vojna ne. Krožna lebdeča pot obiskovalca pripelje ponovno na začetek, kjer sestopi na travo, na zeleno optimistično travnato površino, od koder si pot naprej izbira vsak sam.

Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je polslano močvirje, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Nastal je kot posledica poseganja človeka v naravo (izgradnja in opustitev solin), bližina mesta, luke, ceste in železnice pa je ogrožala njegov obstoj. Zaradi bogatega rastlinstva in živalstva je bil leta 1998 razglašen za naravni rezervat. V zadnjih letih je potekala intenzivna sanacija naravnega okolja, ki je prinesla njegovo izboljšanje. V zadnjem letu so zgradili središče za obiskovalce, opazovalnice in še nekaj objektov. Vsi so zasnovani v skladu s trajnostno gradnjo in dopolnjujejo učne poti po naravni krajini rezervata. Prevladujoč material je les. Vidne nosilne konstrukcije, kjer vertikalni elementi z zunanje strani nosijo volumne objektov, so analogija gnezd v trstičju.

Severni mestni park Navje

Severni mestni park Navje v Ljubljani je zasnovan za intenzivno rabo in veliko število različnih uporabnikov. S potmi skozi park se poleg sprehajalno – rekreacijskih vidikov vzpostavljajo tudi pomembne urbane povezave. Razgibani rob parka ustvarja prizorišča za raznoliko rabo, zagotavlja občutek varnosti in zaključenosti parkovnega prostora. Za otroke in mladostnike je urejenih več tematskih igralnih območij in elementov. Posebnost zasnove parka so ureditve, ki imajo poudarjen kulturni značaj.