izobrazevalni in rekreacijski

Osnovna šola Toma Brejca

Kakovostno zasnovanemu staremu objektu Osnovne šole Toma Brejca je bil ob celoviti prenovi prizidan nov volumen s šolskim programom, na katerega se subtilno naveže še telovadnica. Med obema deloma šole je oblikovana prostorska cezura, kot vertikalni vmesni prazen prostor s povezovalnimi mostiči, ki se na obeh koncih zaključi s stopnicami. Glavno stopnišče na severovzhodni strani je pomaknjeno do fasade, od koder je mogoče videti staro jedro Kamnika s silhueto Malega gradu.

 

 

Osnovna šola Litija

Na umestitev in arhitekturno zasnovo novega šolskega objekta so vplivali različni dejavniki, in sicer bližnja spomeniško zaščitena stara sodnija, obstoječa šola, orientacija in funkcionalna zasnova nove šole. Po višini in oblikovni zasnovi se nova šola podreja stari sodniji, a se od nje distancira in vzpostavlja odmik, ki oblikuje zunanje šolske prostore. V pravokotni geometriji, ki izhaja iz obstoječe šole, izstopa okroglo oblikovan atrij, ki kot šolski razpoznavni znak ustvarja atraktivno prostorsko dinamiko. Izmaknjeni učilniški trakti so oblikovani kot lebdeči volumni na zastekljenem pritličju in opredeljujejo vhode. Večina učilnic nove šole je obrnjenih na jug in so ustrezno senčene.

Razstava “Odprta arhitektura – odprta družba”

Razstava ni tipična razstava arhitekturnih projektov, pač pa kolaž kratkih iskric, iztočnic za razmisleke, ki jih sestavlja izbor citatov iz vsebine do zdaj izdanih številk revije Outsider in arhitekturnih realizacij. Predstavljena arhitektura je raznolika; obsega vse od ruševin sečoveljskih solinarskih zgradb, ostalin izginjajočega naselja Abitanti, občutljivih prenov, kot je domačija na Goričkem, opreme salona kamna na Dunaju, opreme stanovanjskih interjerov na Dunaju in v Ljubljani, hiše na Klancu, ki so jo zgradili lokalni prebivalci z uporabo lokalnih gradiv in tradicionalnih znanj, do hiše, ki jo je bolj kot okoliško naselje navdahnil Mies van der Rohe. Vabi k razumevanju arhitekture kot ustvarjalke in zrcala družbe; njenih občutljivosti, razvitosti in odprtosti.

Ogled razstave bodo vodili arhitekti, avtorji razstavljenih del:  Jure Kotnik, Kombinat, Robert Veselko, NaVa arhitekti, Ana Gruden in Tina Hočevar.

Urbani čebelnjaki – Plečnikov čebelnjak in panji v parku Tivoli

V Sloveniji je mestno čebelarstvo vedno bolj aktualno. V mestih je veliko neškropljenih medovitih rastlin, ki rastejo v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah, kjer lahko čebele najdejo medičino in cvetni prah. Urbani čebelnjak je po eni strani hišica, v katero so postavljeni panji, obenem pa urbana informacijska točka, ki pripoveduje o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja. Čebele in panje ščiti pred slabim vremenom, vzdržuje stalno temperaturo in zagotavlja dobro zračenje. Omogoča pristajanje in vzletanje čebel ter varovanje pred škodljivci in vandalizmom.

Ker letos obeležujemo Plečnikovo leto, bomo na ogled postavili Plečnikov čebelnjak. Prav tako bomo predstavili panje v parku Tivoli, ki so zasnovani po projektu študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Projekt raziskovanja Urbanih čebeljih domovanj je leta 2016 vodil izr. prof. Miha Dešman.

Ogleda bo vodil arhitekt in predsednik društva Urbani čebelar Gorazd Trušnovec.

Ogled Plečnikovega čebelnjaka bo po ogledu Plečnikove hiše v soboto, 22. 04. 2017 ob 11:30.
Naslov: Karunova ulica 4, Ljubljana

Ogled panjev v parku Tivoli v soboto, 22. 04. 2017 ob 17.00.
Zbirno mesto: Cesta 27. aprila, Ljubljana (lokacija: na vhodu v park Tivoli s Ceste 27. aprila>>)

Kolopark

Na mestu divjega parkirišča je Mestna občina Ljubljana zgradila Kolopark. Novi park meri 905 m2. Urejen je kot travnata površina, kjer je umeščen poligon, namenjen za igro in trening spretnostnih veščin. “Pumptrack”, kolesarska steza za otroke, je sestavljena iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno zanko. Razgibana steza omogoča pestro in zabavno, a hkrati varno vožnjo. Primerna je za vse velikosti koles, rolke, rolerje in skiroje. Na stezi kolesarjem ni treba vrteti pedal, saj se gibajo s premikanjem telesa navzgor in navzdol.

Gimnazija Jožeta Plečnika – večnamenski prostor in stopnišče

Plečnikova gimnazija se ponaša z dolgo, bogato in burno zgodovino več kot stoletnega obstoja. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika med leti 1939/47 za Uršulinski samostan. Uršulinke so gimnazijo zgradile z odškodnino od prodaje dela samostanskega vrta, kjer je danes park Zvezda. Glavna fasada, ki oblikuje Šubičevo ulico, je obrnjena na sever in zaradi stalne sence poživljena z grafičnimi teksturami različnih ometov. Učilnice gimnazije so obrnjene proti vrtu, širok hodnik pa proti ulični strani. Leta 1966 je arhitekt Edvard Ravnikar k šoli zasnoval prizidek v sklopu širše ureditve novega Trga republike. Gimnazija je ime po arhitektu dobila leta 1997.

Z zadnjo prenovo je bila izrabljena klet stavbe za večnamenski prostor z jedilnico. Zato je bilo potrebno izvesti tudi novo stopnišče. Nova ureditev je zasnovana protipotresno. S posebno študijo je bila določena lokacija za novo dvigalo, ki bo omogočilo dostop vsem osebam, in zgrajen je bil spodnji del jaška. Posegi so usklajeni z originalnim prostorom in ga dopolnjujejo, kar se odraža v očiščenju prostora in v dovršenih detajlih. Izhodišče oblikovanja temelji na prepletanju obstoječih originalnih delov stavbe, ki so ponekod poudarjeno osvetljeni, ter novih elementov, ki so komplementarna dopolnitev obstoječega.

Predviden je ogled celotne gimnazije.

Prenova šolskega igrišča OŠ Ledina

Igrišče OŠ Ledina leži ob Komenskega ulici. Osnovna lastnost obstoječega igrišča je izredna prostorska omejenost. Pri načrtovanju so bile upoštevane različne funkcije: izvajanje športnih aktivnosti, pouka in podaljšanega varstva, igra otrok in kratkotrajno parkiranje staršev. Kljub prostorski omejenosti so projektanti želeli ohraniti prostor čim bolj odprt in zelen. Ohranili so obstoječa drevesa, na novo pa umestili različne funkcije igrišča in jih definirali z različnimi tlaki in lesenimi tribunami. Športna oprema je trpežna in odporna na vandalizem; prav tako izbrana otroška igrala, ki imajo veliko gibalno in didaktično vrednost.

Enota Glasbene šole Ljubljana Moste – Polje v Zalogu

Novi prostori glasbene šole Ljubljana Moste – Polje so umeščeni v 1. nadstropje novega večnamenskega objekta »Center Zalog«. Enoto glasbene šole sestavljajo šest učilnic različnih velikosti, zbornica in pisarna. Velika učilnica se s prerazporeditvijo opreme lahko spremeni v manjši prireditveni prostor. Prostore povezuje igrivo oblikovan hodnik. Dobra prostorska akustika je dosežena z oblikovanjem tlorisne zasnove nepravilnih oblik in akustičnimi oblogami v vseh prostorih, kjer se izvaja glasbeni pouk.

Prenova šolske avle OŠ Poljane

Projekt prenove šolske avle sledi organizaciji otroškega igrišča, kjer otroci lahko sami urejajo in prilagajajo prostor različnim programskim aktivnostim. Prenovljena avla je opremljena z novimi premičnimi in fiksnimi lesenimi elementi, obdelanimi z barvami na vodni osnovi. Otroci lahko premične lesene bloke enostavno sestavljajo v večje kompozicije ter z njimi ustvarjajo različne situacije, kot na primer oder z amfiteatrom, površine za sedeče ali stoječe delo, športno igrišče, podstavke za razstavne eksponate, labirint itd. Posebna pozornost pri prenovi je bila posvečena umetni razsvetljavi, ki ustreza različnim aktivnostim v prostoru ter hkrati predstavlja energetsko varčno rešitev. S pomočjo ‘pametnih’ krmilnikov se v prostoru avtomatsko prilagajata barva in jakost osvetlitve, ki vplivata na vzdušje in razpoloženje uporabnikov. Jutranja in pozna popoldanska topla svetloba pospremita učence v šolo in iz nje, bela in intenzivna svetloba pa učence prebuja takoj po kosilu.

 

 

9 okvirjev, prenova vstopne avle na Gimnaziji Poljane

Pri konceptu prenove vhodne avle na Gimnaziji Poljane, ustanovljene leta 1889, so poudarjene kvalitete obstoječe historične stavbe. Ohranjeni so prvotne stenske in stropne štukature ter umetelno izdelani stebri. Ti so postavljeni v strogo prostorsko simetrično os, ki povezuje manjši trg pred objektom, vstopno avlo in osrednje stopnišče. V prostor prenovljene avle je vstavljen nov stopničast betonski podij, na katerem stoji devet jeklenih prostorskih okvirjev različnih dimenzij s transparentnimi polnili, ki ne zastirajo pogledov proti osrednjemu stopnišču. Elegantna črna, na prvi pogled skoraj krhka geometrijska telesa v belem historičnem ovoju spominjajo na abstraktno umetnino, ki spodbuja k prostorski manipulaciji ter postavitvi šolskih razstav. Dvignjen betonski podij poudarja simetrično vstopno os ter vabi k posedanju med odmori, opazovanju razstav in naključnih mimoidočih. Z velikim minimalističnim svetilom v obliki kroga je dodatno osvetljen historični, s cvetličnimi štukaturami okrašen strop, ki poudarja reprezentančnost vhodne avle.