Pomurska

Zemljanke

Zemljanke so majhne bivalne enote za glampiranje, ki so jih zgradili ob veržejskem Zavodu Marianum in Centru domače in umetnostne obrti. Zasnovane so kot majhne, deloma vkopane hišice po vzoru staroslovanskih zemljank, katerih ostanke izpred 1350 let so našli v Veržeju. Nekoč so bile zemljanke narejene iz lesenih kolov in prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljali so jih za bivanje in za shrambe. Nadzemni del petih novih zemljank je po vzoru starih pokrit z dvokapno streho, ki sega do tal. Vkopani podstavki so izvedeni v vidnem betonu. Streha ima po vseh stranicah napušč, zaradi česar dajejo zemljanke vtis lebdečih senenih kopic sredi polja. Sleme se na južni strani končuje v nadstrešku, ki nudi zavetje dokaj prostorni vhodni terasi.

Glavni trg Ljutomer

Ureditev trga temelji na dveh osnovnih konceptualnih mislih. Vzpostavlja osrednje prazne površine trga, hkrati pa ustvarja prostorske poudarke, usmerja poglede in gibanje v vzdolžni smeri. Mestna hiša je izpostavljena kot glavna dominanta trga. V izhodišču je trg nastal okoli mokrišča – ribnika, zato voda predstavlja njegov dinamični motiv. Agregatna stanja vode so na trgu oblikovno parafrazirana in so predstavljena od kristala do vodnega zrcala. Kamnita ploščad predstavlja polje dogajanja, ki je vpeto med mestne hiše. Vzdolž trga so nanizani spremljevalni programi.

Prostor spomina na Tišini

Spominska ureditev s klopjo in pitnikom leži v parku ob Župnijski cerkvi na Tišini. Ureditev je posvečena dvema župnikoma, ki sta delovala v tem prostoru. Zasnovana je kot počivališče v obliki večstrane klopi okrog malolistne lipe Tilia cordata. Klop po barvi sledi lokalnim materialom, pitnik pa kompoziciji daje vertikalni poudarek. Napis na pitniku nagovarja z besedami iz Svetega pisma ‘Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode’ (Raz 21, 6). Spominsko obeležje ustvarja mikroambient meditativnega spominjanja in počitka, in je dragocen del javnega prostora in življenja kraja.

 

Arcont

Poslovni objekt ima potencirano velik nadstrešek nad vhodom, ki simbolizira sodobni baldahin kot označevalec vhoda na območje uspešne tovarne. Izrazita prepoznavna podoba ločuje objekt od drugih v anonimni industrijski coni.

 

Center starejših Hodoš

Center starejših stoji v središču vasi Hodoš. Skupaj s šolo in občino ustvarja dogajanje v kraju, saj je poleg bivalnih sob predviden tudi skupni program, namenjen zunanjim uporabnikom. Objekt se drži tradicionalne vaške razporeditve prostorov v L z notranjim atrijem. Streha je nagnjena tako, da je na sončni strani višja, z valovitostjo pa spominja na okoliško pokrajino. Okna so usmerjena proti najbolj zanimivim pogledom.

 

 

Sončna hiša

Design boutique hotel Sončna hiša se nahaja v preurejeni stanovanjski hiši, ki ji je bil dodan pritlični objekt za wellness. Poenoteni so bili materiali in celostna podoba objekta. Notranja oprema je oblikovana racionalno in se tematsko navezuje na namembnost vsakega prostora. Prijetnost in zlitost okolice z naravnimi materiali dodatno poudarja zunanja ureditev z avtohtonim rastlinjem.

 

Vinska klet Marof

Neprecenljive lepote naravne vinorodne krajine so bile povod za oživitev več kot 120 let starega dvorca in postavitev vinske kleti nove blagovne znamke vrhunskih vin Marof. Nova klet preproste oblike po zgledu podeželskih objektov je postavljena v liniji objektov na južni strani grebena. Večina prostorov je skritih pod zemljo. Fasada povzema barve zemlje in grafiko kolov za trte.

 

 

Oče panonskih hrastov

Za poldrugo tisočletje staro deblo mogočnega hrasta, poimenovano oče panonskih hrastov, ki so ga našli ob mrtvem rokavu reke Mure, je bila z majhnimi sredstvi izdelana zanimiva nadstrešnica na Apaškem polju. Simbolizira arhaičnost teme in hkrati govori o sodobnih konstrukcijskih načelih. Zato je panonsko regionalna in hkrati odprto univerzalna. Projekt sta sofinancirali občina Gornja Radgona in Evropska skupnost.

 

Kulturno in upravno središče Sveti Jurij ob Ščavnici

Novo kulturno in upravno središče občine Sveti Jurij ob Ščavnici stoji na mestu nekdanje avstroogrske šole, nasproti cerkve iz 13. stoletja. Poleg ateljejev, vadbenih in upravnih prostorov ga sestavljajo še dvorana za 200 obiskovalcev, multimedijski prostor, galerija, mladinski klub ter krajevna čitalnica z vsemi pripadajočimi servisnimi in tehničnimi prostori. Vodoravnemu konceptu stavbe navidezno kljubujejo navpičnice v ornament na fasadi, ki odgovarja vertikali cerkvenega zvonika in v prostor vnaša dinamičnost. Enostavni volumni stavbe dajejo vtis, da objekt lebdi med nebom in tlemi. Z upoštevanjem obstoječih poti oziroma smeri v prostoru se je ohranilo duha regionalne oblikovne identitete. Stavba oblikuje tudi nov trg, ki se odpira proti cerkvi.

Hiša ob gozdu

Hiša stoji na robu vasi pri Murski Soboti in se na tri strani odpira v naravo. V prostor je postavljena v duhu prekmurskih hiš, razpotegnjena in pritlična. Ima sončni dnevni vrt in senčni jutranji vrt, na katerega se odpirajo spalnice. Hiša se v celoti odpira na jug in tri četrtine leta lovi toploto sonca; ko je to prevroče, se spustijo zavese in hiša se hladi iz gozda. Vgrajene ima pasivne in aktivne sisteme energetike, tekoči stroški pa so pričakovano zelo nizki. Kompozicija hiše je bolj rezultat ustvarjanja zunanjih ambientov kakor logike notranjih razporeditev.