Osrednje slovenska

Doživljajsko razstavišče Ljubljanica

Večfazno revitalizacijo nekdanje šivalnice IUV Vrhnika v Kulturni center Vrhnika zaključuje ureditev prostorov Doživljajskega razstavišča s stalno razstavo Moja Ljubljanica.
Razstavišče je konceptualno razdeljeno na svet spodaj, gladino in svet zgoraj. Skozi te tri ravnine je predstavljena bogata dediščina reke Ljubljanice – v spodnji etaži (pod zemljo, pod gladino) razlaga naravnih danosti porečja in arheološki izsledki in najdbe, v zgornji etaži (na bregu reke, v življenjskem okolju človeka) pa interpretacije teh izsledkov, ki nam dajejo vpogled v življenje človeka skozi vsa obdobja od prazgodovine do danes, nanizana v logičnem časovnem zaporedju. Obe ravni povezuje »gladina reke« – tla, po katerih plujemo skozi razstavo -, ta pa se izraža v uporabi naravnega materiala (les) in aplikaciji človekove bistvene različnosti od preostale narave – uma. Govorjena in pisana beseda – informacijska reka – v obliki citatov, vgrajenih v talni premaz, tako kot tok reke skozi prostor simbolizira razvoj človeške civilizacije.
Kot logično nadaljevanje tega se razstava dotakne tudi posledic razvoja in povratnih vplivov človekove dejavnosti na naravo. V sklepnem delu poti skozi razstavo predstavljamo najintenzivnejše obdobje človekove prisotnosti na Vrhniškem v nasprotju s podobami pristno ohranjenih naravnih vrednot okolja reke in njenega občutljivega kraškega izvora, ki nas kot zaključna kontemplacija pospremijo iz razstavišča.

Projekt je bil delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014.

Župnijski dom Vodice

Ob stari Brniški cesti, kjer se travnata ježa spusti proti naselju, stojijo cerkev sv. Marjete, župnišče in novi župnijski dom. Župnijski dom je postavljen na sam rob ježe tako, da izkorišča razliko v nivojih za neoviran dostop do dveh etaž. V spodnjem kletnem delu so kapela in prostori Karitasa. V pritličju na nivoju cerkve sta veroučni učilnici. V podstrešni del pa je umeščeno dvoje stanovanj. Oblikovanje objekta je zadržano in podrejeno lokalni tipiki. Strma dvokapna streha z velikima napuščema varuje glavna vhoda in obenem tvori primeren prostor za zadrževanje in druženje na prostem.

Novogradnja enostanovanjske hiše

Projekt obravnava novogradnjo enodružinske hiše K+P+1. Objekt je zasnovan v sistemu toplotno izolativnih AB sten ICF JUBHome in AB temeljno ploščo JUBHome BASE. Streha je dvokapna, naklon 35° ( opečna, temno siva). Stavbno pohištvo ALU-les. Fasada kontaktna- bel, temno siva z bleščicami. Projekt je v izgradnji, predviden rok izvedbe je marec 2017.

Hiša BC

Hiša stoji na ozki, nagnjeni parceli med gozdom na južni in cesto na severni strani. Zemljišče je zaradi gozda na jugu pogosto v senci, zato so bivalni prostori v bolj osvetljeni zgornji etaži, tik pod gozdnim robom. Dnevni prostori so odmaknjeni nad nivo ceste, odpre pa se pogled proti severu. Hiša ima razgiban prerez. Iz vstopnega prostora na nivoju ceste se dvignemo v dnevni prostor, ki ga od kuhinje in jedilnice loči nekaj stopnic. Nad jedilno mizo je dvovišinski prostor, ki bivalno etažo poveže s sobami.

 

 

Vila lesena Čokl

Vila lesena – že samo ime pove, da ima v tej zgradbi les poseben pomen. Več kot 90 % zgradbe je narejene iz lesa. Gre za skrbno načrtovan projekt, ki vključuje sodobno arhitekturo, estetiko, napredno tehnologijo, ekonomijo, ekologijo in trajnostno zasnovo. Pušča nizek ogljični odtis z nizkimi vplivi na okolje tako pri izboru gradbenih materialov, umestitvi v prostor kot tudi v nadaljnjem življenjskem ciklusu.

Hiša stoji v Ljubljani.

 

Hiša na Golem

Hiša na Golem stoji na slikoviti lokaciji, usmerjeni proti Julijskim Alpam, Karavankam in Savinjskim Alpam. Ena bistvenih značilnosti lokacije sta barva in tekstura zemljine, na kateri hiša stoji. Struktura hiše sledi tektonskemu plastenju terena. S skrbnim ulivanjem betona v barvi avtohtone kamnine, izvedenega v ločenih plasteh, hiša s svojo arhitekturo naravi vrne tisto, kar ji je gradnja odvzela.

Hiša stoji na Igu.

Skandinavska hiša

Hišo, ki je zgrajena in večinsko obdelana v lesu, prevevajo značilnosti skandinavske odprtosti in povezanosti z naravo. Bivalni del stavbe predstavlja enoten volumen, ki je odprt do stropa dvokapne strehe. Umeščena lebdeča medetažna konstrukcija ustvarja vznemirljiv interier. Hiša ima zunanji bazen, ki je umeščen na najnižjo teraso. Del stavbe ob bazenu, kjer so prostori za rekreacijo, ima ozelenjeno streho. Tako narava sproščeno prehaja v notranje bivalne prostore.

Hiša na Orlah

Zasnova enodružinske hiše povzema značilnosti vaškega predmestnega okolja Ljubljane ter se prilagaja strmem pobočju. Oblikovana je kot enotni volumen, ki ga obdaja zvezni ovoj, ki iz strehe preide v fasade objekta, obenem pa oblikuje tudi pokriti dovoz. Kontrast fasadnemu plašču predstavlja betonski del v katerega je umeščeno stopnišče in servisni prostori. V notranjosti hiše posebnost predstavlja klančina, ki je nekakšno nadaljevanje značilnega zunanjega nagnjenega terena, hkrati pa povezuje dnevni prostor pritličja z galerijskim delom mansarde.

Jedrski reaktor Jožef Stefan

Jedrski reaktor s svojo posebno obliko spominja na atomsko gobo in predstavlja svojevrstno nasprotje naravni krajini, v kateri leži. Prvotni kompoziciji objektov, ki jo sestavljajo reaktor, administrativni objekt in vodni stolp, sta bila kasneje dodana še dva študijska oziroma delovna trakta, za kemijo in fiziko. Specifično zunanjo obliko reaktorja določajo porezani vogali kocke in kupolasta forma strehe, ki ustvarjajo nenavaden notranji prostor. Oblikovanje notranjih stopnišč, montažnih predelnih sten, stropov in drugih detajlov kaže na izjemno kvaliteto tega objekta.(Vir: Evidenca)

Hiša Loft

Hiša je zasnovana za mlado družino, ki se preselila iz centra Ljubljane na podeželje, na Dob – Domžale. Nahaja se čisto na robu naselja, zato je proti zahodu in severu povsem odprta na polje, vrt pa ima na vzhodni strani. Življenjski slog družine je odprt in ustvarjalen, zato so ambienti v hiši prevzeli tipologijo lofta. Hiša je rezultat simbioze podeželske družinske hiše z dvokapnico in odprtega, ateljejskega bivalnega prostora.