Obalno Kraška

Ribiško pristanišče Strunjan

Projekt ureditve ribiškega pristanišča Strunjan obsega rekonstrukcijo mandrača (12 novih privezov), skalometa, poglobitev plovnega koridorja, umestitev objektov za potrebe ribištva in marikulture (ledomat, ekološki otok, skladiščenje opreme) ter zasnovo večnamenske javno-tehnološke ploščadi. Geometrija celotne ureditve izhaja iz strukture solinarskih polj. Osrednjo ploščad preči sprehajalna pot (lungomare), zato je njena ureditev v celoti orientirana na odprto morje. Vzhodni del je zasnovan kot tehnološki del, kjer so trije enostavni objekti vizualno povezani z instalacijo robustnih prostostoječih okvirjev in predstavljajo območje odlaganja ribiške opreme. Objekti so medsebojno razmaknjeni, da dosežemo vizualno transparentnost in dematerializacijo stavbne mase.

Livade 1.0

Objekt »Livade 1.0« je prva zgrajena fakultetna zgradba v širše zasnovanem projektu Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli, ki je bil prvonagrajen na javnem urbanistično-arhitekturnem natečaju v organizaciji Univerze na Primorskem leta 2006. Celotna zasnova kampusa funkcionira kot avtonomno urbano tkivo s svojimi lastnimi pravili – obenem pa vzpostavlja močne vezi z mediteranskim kontekstom mesta Izola. Javni programi kampusa, kot na primer knjižnica, menza, galerija in dekanat z administracijo, so zbrani v stavbi ob glavnem vhodu, ki vizualno in programsko predstavlja “glavo” kampusa v merilu mestnega tkiva. Kampus sestavljajo štirje osnovni sklopi:
a) glavni objekt kot urbanistični poudarek – znak kampusa (knjižnica, dekanat in menza)
b) novo mrežno tkivo v osrednjem delu (predavalniški kompleks s kabineti in laboratoriji)
c) mestotvorna struktura ob Prešernovi cesti (študentski domovi)
d) športna dvorana v zaledju

Hiša Hribljane

Zaselek Hribljane je ena v nizu malih vasi, ki ležijo med Rakitno in Cerknico. V objemu gozdov razen občasnega srečanja z medvedom vlada mir. Hiša stoji ob borovem gozdičku. Zasnova sledi obstoječemu terenu, s katerim prerez prostorov sočasno raste. Glavni bivalni prostor hiše je kuhinja z obsežno jedilnico in pečjo, ki kuhinjo poveže z dnevnim prostorom. Ob klančini, ki vodi do delavnice, se nizajo zasebnejši programi. Hiša upošteva lokalno tradicijo gradnje lesenih stavb. Za konstrukcijo je uporabljen masiven les, kot zaključni sloji pa naravni materiali.

Hiša stoji v občini Cerknica.

Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je polslano močvirje, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Nastal je kot posledica poseganja človeka v naravo (izgradnja in opustitev solin), bližina mesta, luke, ceste in železnice pa je ogrožala njegov obstoj. Zaradi bogatega rastlinstva in živalstva je bil leta 1998 razglašen za naravni rezervat. V zadnjih letih je potekala intenzivna sanacija naravnega okolja, ki je prinesla njegovo izboljšanje. V zadnjem letu so zgradili središče za obiskovalce, opazovalnice in še nekaj objektov. Vsi so zasnovani v skladu s trajnostno gradnjo in dopolnjujejo učne poti po naravni krajini rezervata. Prevladujoč material je les. Vidne nosilne konstrukcije, kjer vertikalni elementi z zunanje strani nosijo volumne objektov, so analogija gnezd v trstičju.

Zasebna ortodontska ordinacija Orto MG

Ordinacija je oblikovana in opremljena tako, da skuša pacientom zagotoviti čim manj dolgočasno in mučno izkušnjo, tako med čakanjem kot tudi na zobozdravniškem stolu. Leseni detajli ter premišljeno izbrani kosi pohištva (luči, stoli in gugalnica) v sprejemnici, ki niso običajni v ordinacijah, v prostor vnašajo toplino in igrivost. Pri prenovi so bili ohranjeni obokani stropovi v sprejemnici in ordinaciji, kjer so dekorirani s sodobno grafiko, ki pritegne pogled sedečega pacienta. Sprejemnico in ordinacijo vizualno povezuje velika osvetljena omara, ki ustvarja večji učinek globine prostora.

Sladka hiša

V starem kamnitem skladišču je postalo poslovanje podjetja, ki ponuja proizvode in storitve na področju sladoledarstva in slaščičarstva, preveč utesnjeno. Zato se je vodstvo podjetja odločilo urediti in nadgraditi obstoječe prostore. Mogočni obstoječi stavbni masi je bil v prenovi dodan lahkoten volumen vetrolova. Ob peskanju obodnih sten se je postopoma pokazala zanimiva struktura kamnitih zidov, ki so bili restavrirani tako, da so postali sestavni del prenovljenega interjerja. Za sklopom pisarn je urejena laboratorijska kuhinja, kjer potekajo slaščičarske delavnice. V galeriji pod vidnim ostrešjem pa je razstavni prostor podjetja.

Promocijsko kongresni center Pr Nanetovih

Hiša je etnološka dediščina lokalnega značaja. Bila je zgrajena v prvi polovici 19. stoletja, nato večkrat predelana, dozidana, nazadnje prepuščena razpadanju. S prenovo je poudarjeno ljudsko stavbarstvo premožnejšega sloja lokalnega prebivalstva, kar odraža velikost objekta, drugačna razporeditev, detajli, predvsem pa poslikave vseh bivanjsko uporabnih prostorov. Ob določanju kvalitet objekta je bila izpostavljena predvsem želja po ohranitvi duha in vzdušja različnih obdobij z najkvalitetnejšimi elementi, ki dajejo objektu značaj.

Kompaktna hiša na Krasu Pertot

V kamniti kraški pokrajini – taka je postala po izseku hrastov za potrebe Benetk – se je razvila tradicija majhnih, kompaktnih, kamnitih hiš, ki je ostala vse do danes. Sledenje tej tradiciji je pogojevalo zasnovo objekta kot majhne kamnite hiše v Dutovljah. Zasnova hiše nagovarja odnos med sodobnim in tradicionalnim, odpira vprašanje o značilnosti anonimne tradicionalne arhitekture. iz katere izhaja, in hkrati vzpostavlja odnos med sodobno interpretativno zasnovo in tradicionalno pogojeno domeno ustvarjanja.

 

Showroom Pertot

Razstavni prostor predstavlja prodajalno sanitarne keramike v predmestju Trsta. Sodobni zasnovi prodajalne je botroval naročnikov sproščen odnos do prodajnih strategij. Ni želel konvencionalne prodajalne, v kateri kupec najde že sestavljene kopalnice, zato je bil zasnovan “laboratorij”, v katerem so sanitarni elementi mobilne enote, v merilu ena proti ena. Z njimi si kupec sam po svoji želji sestavi improvizirano kopalnico, na v ta namen oblikovanem praznem prostoru prodajalne.

 

Živi muzej Krasa

Živi muzej Krasa je 1000 ha veliko območje, ki se razteza med Sežano, Lipico in bivšo slovensko-italijansko mejo. Območje s tipičnimi kraškimi pojavi je opredeljeno kot ekološko pomembno, njegov večji del pa sodi v območje Natura 2000. Prenova območja, ki je bilo skoraj pol stoletja zaprto za prost dostop, prikazuje zgodbo o sožitju med človekom in naravo. Slikovit preplet kraške narave in kulturne dediščine obiskovalec lahko opazuje z več kot 20 km prenovljenih in novih poti ter počivališč. Obnovljenih, urejenih in oživljenih je bilo tudi več objektov kulturne dediščine, kot so odprta štirna, pastirske hiške, suhi zidovi, sežanske smodnišnice in Bazovska cesta. Sodobna urbana oprema povezuje posamezne ureditve živega muzeja v celoto.