Ljubljana

Arheološki park Emonska hiša

Ureditev infrastrukture arheološkega parka je bila zasnovana na način, ki odgovarja potrebam tako individualnih obiskovalcev kakor vodenih skupin. Pot obiskovalca od vstopnega platoja vodi po glavni montažni dostopni poti, ki ne vzbuja povezave z nekdanjimi rimskimi potmi, njihovo materialnostjo in videzom. Pot vodi do območja z mozaiki in ga povezuje z delom Emonske hiše na drugi strani nasipa. Na dostopni in ogledni poti so pred pomembnejšimi arheološkimi točkami sistemsko umeščeni označevalni elementi – totemi ter klopi. Za potrebe izvajanja pedagoških delavnic je v SV kotu ob tej poti umeščen arheopeskovnik. Nad mozaiki Emonske hiše je za zaščito mozaikov in hipokavsta pred meteorno vodo in UV-sevanjem, izvedeno nadkritje iz napetega platna in takšne oblike, ki ne vzbuja povezave z obliko strehe nekdanje rimske hiše.

Razstava “Odprta arhitektura – odprta družba”

Razstava ni tipična razstava arhitekturnih projektov, pač pa kolaž kratkih iskric, iztočnic za razmisleke, ki jih sestavlja izbor citatov iz vsebine do zdaj izdanih številk revije Outsider in arhitekturnih realizacij. Predstavljena arhitektura je raznolika; obsega vse od ruševin sečoveljskih solinarskih zgradb, ostalin izginjajočega naselja Abitanti, občutljivih prenov, kot je domačija na Goričkem, opreme salona kamna na Dunaju, opreme stanovanjskih interjerov na Dunaju in v Ljubljani, hiše na Klancu, ki so jo zgradili lokalni prebivalci z uporabo lokalnih gradiv in tradicionalnih znanj, do hiše, ki jo je bolj kot okoliško naselje navdahnil Mies van der Rohe. Vabi k razumevanju arhitekture kot ustvarjalke in zrcala družbe; njenih občutljivosti, razvitosti in odprtosti.

Ogled razstave bodo vodili arhitekti, avtorji razstavljenih del:  Jure Kotnik, Kombinat, Robert Veselko, NaVa arhitekti, Ana Gruden in Tina Hočevar.

Zavarovalnica Triglav

Stavbo zavarovalnice je Jože Plečnik zasnoval tako, da se z vogalnim vhodom obrača proti železniški postaji. V spodnjih nadstropjih so bili poslovni prostori, v gornjih najemna stanovanja, kar je Plečnik nakazal tudi z različno obdelavo fasade. Z enotno obravnavo fasade in s poenotenjem pritličja z mezzaninom je arhitekt ustvaril podobo veličastne mestne palače. Fasadni plašč z nizom opečnih stebrov teče prek vogala, stebri pa so optično korigirani tako, da so spodaj ožji kot zgoraj. Atika je okrašena z atlanti, ki držijo trak, simbol solidarnosti. Stavbni vogal ni pod pravim kotom, saj se ulici sekata pod ostrim kotom. Da bi to nepravilnost zakril, je Plečnik pri vhodu v stavbo oblikoval okroglo vežo, nepravilno tlorisno obliko pa rešil na stopnišču, kjer je s trapezno obliko ustvaril poseben prostorski učinek. V nasprotju z ulično stranjo je dvoriščna fasada oblikovana skrajno racionalno, z mrežo zunanjih hodnikov. (Vir: www.mao.si)

Ogled bo vodil arhitekt Andrej Hrausky.

http://www.mao.si/Upload/file/PlecnikovaLjubljana.pdf

Urbani čebelnjaki – Plečnikov čebelnjak in panji v parku Tivoli

V Sloveniji je mestno čebelarstvo vedno bolj aktualno. V mestih je veliko neškropljenih medovitih rastlin, ki rastejo v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah, kjer lahko čebele najdejo medičino in cvetni prah. Urbani čebelnjak je po eni strani hišica, v katero so postavljeni panji, obenem pa urbana informacijska točka, ki pripoveduje o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja. Čebele in panje ščiti pred slabim vremenom, vzdržuje stalno temperaturo in zagotavlja dobro zračenje. Omogoča pristajanje in vzletanje čebel ter varovanje pred škodljivci in vandalizmom.

Ker letos obeležujemo Plečnikovo leto, bomo na ogled postavili Plečnikov čebelnjak. Prav tako bomo predstavili panje v parku Tivoli, ki so zasnovani po projektu študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Projekt raziskovanja Urbanih čebeljih domovanj je leta 2016 vodil izr. prof. Miha Dešman.

Ogleda bo vodil arhitekt in predsednik društva Urbani čebelar Gorazd Trušnovec.

Ogled Plečnikovega čebelnjaka bo po ogledu Plečnikove hiše v soboto, 22. 04. 2017 ob 11:30.
Naslov: Karunova ulica 4, Ljubljana

Ogled panjev v parku Tivoli v soboto, 22. 04. 2017 ob 17.00.
Zbirno mesto: Cesta 27. aprila, Ljubljana (lokacija: na vhodu v park Tivoli s Ceste 27. aprila>>)

Poslovni prostori OSI

Poslovni prostori IT podjetja na Rudniku v Ljubljani so zasnovani na esenci prostora – naravi dela.

Izhodišče zasnove je tako preplet zbranega individualnega dela in dinamičnih srečanj delovne ekipe, ki se odvijajo hkrati. Preplet se odraža v tlorisni zasnovi, ki okoli transparentne sejne sobe v središču prostora niza delovna mesta v separejih, ki se po potrebi lahko zaprejo in narekujejo dinamiko posameznika in skupine. Vizualna povezanost prostora in premišljena osvetlitev ponujata številne scenarije in soustvarjata odlično počutje.

Prenova mansarde v središču Ljubljane

Zgodb o preobrazbi mračnih, z razno kramo natrpanih podstrešnih stanovanj, ki nastajajo pod veličastnimi strehami v starih mestnih jedrih, je bilo že veliko. Od drznih in bogatih dunajskih loftov do manj impozantnih, a še vedno premišljenih potez preobrazbe. Vse te zgodbe nosijo sporočilo o mansardnih stanovanjih, ki govori o volumnu, večji količini dnevne svetlobe, odprtosti prostora in zasebnosti kljub vsakodnevnemu mestnemu vrvežu. Zato vpogled v taka domovanja vedno znova preseneti, saj je vsaka zgodba unikat, nastal s pomočjo prefinjenega občutka arhitekta za prostor.

V središču mesta Ljubljana, med eno izmed prometnih mestnih cest in s pogledom na grad na drugi strani, se je prepoznala možnost ureditve prostornega stanovanja, katerega poteze so nastajale z vzajemnim sodelovanjem investitorja in arhitekturnega biroja. Izčiščen tloris, ki upošteva odmaknjenost od cestnega hrupa, povezanost notranjega z zunanjim prostorom, obrnjenim proti zeleni oazi, je kot pika na i, zadnji v nizu preobrazb strehe stavbnega kareja.

Avtomatizirana poslovalnica Čopova, Pošta Slovenije

Pri prenovi zaščitenega objekta, oblikovanega v italijansko renesančnem slogu iz 19. stoletja, smo imeli BAAM arhitekti na eni strani bogat interier, kakršnih je v Sloveniji izredno malo, na drugi strani pa navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: “Strop, stene in tla pustite nedotaknjene ter nikakor ne zastirajte obstoječe arhitekture.” Naročnikova želja je bila, da vzpostavi moderno avtomatizirano poslovalnico in prodajalno butičnih izdelkov. Tako je nastala sodobna in ponosna arhitekturna rešitev, ki poudarja obstoječ ambient ter vzpostavlja jasen odnos, kaj je novo in kaj staro.

Umestitev moderne, prve avtomatizirane 24/7 poštne poslovalnice v stavbo iz leta 1895 je poseben izziv. Notranjost monumentalne italijanske renesančne arhitekture in na drugi strani postmodernega sloga barvnega pohištva je potrebovala drugačen odgovor. Ločevanje od teatralnega ozadja obstoječe arhitekture je doseženo z vizualnim kontrastom mogočnega enobarvnega pohištva, ki upošteva klasično geometrijo prostora ter se umika stebrom, da jih ne zakriva. Pri tem so avtomati in uporabna stranica pohištva umaknjeni na stran, da ima uporabnik pregled nad prostorom. Pri tem pa fokus prostora ostajata arhitektura in oprema. Igra močnih in tankih volumnov je združena pod velikima krožnicama, ki osvetljujeta ter poudarjata obstoječo arhitekturo štukatur, barv in členjenih balkonov.

Novo je sodobno, spoštljivo ter monumentalno.

Prenova pritličja Hotela Slon

Leta 1552 se je avstrijski vojvoda Maksimilijan II. na poti iz Španije ustavil v Ljubljani. S seboj je imel poročna darila, med drugim tudi slona. Meščane je mogočna žival očarala. Na mestu, kjer je počival slon, so gostišče in kasneje hotel poimenovali Pri slonu. Prvi hotel Slon je bil zgrajen v letih 1856-1858. Znamenit je bil tudi zato, ker so se petični Ljubljančani lahko kopali pod njegovo streho. Današnjo hotelsko zgradbo so zgradili leta 1937 po načrtu arhitekta Stanka Rohrmanna.

Zadnjo delno prenovo je hotel doživel leta 2017, ko so preuredili pritličje. Ob prenovi Slovenske ceste je hotel pridobil prostor pod nekdanjimi arkadami. Tako je nekdanji javni pločnik postal z zasteklitvijo arkad razširjen javni prostor hotela. Nova arhitekturna in ambientalna podoba glavnega vhoda, lobbyja, kavarne in restavracije postavlja hotelu nove standarde in je sinteza zatečenih historičnih karakteristik, aktualnih potreb ter prefinjenega oblikovanja, izbora materialov in opreme. Arhitekturne rešitve zasteklitve arkad, vhoda, nekdanjega arkadnega prostora in recepcije je zasnovala in oblikovala Jadranka Grmek u.d.i.a.. Beograjska arhitektka Ksenija Djordjević si je zamislila, izbrala in umestila dekorativno razsvetljavo, pohištveno opremo, recepcijski in gostinski pult z opremo ter v celoti uredila Restavracijo Slon 1552. Skulpture so delo kiparke Ane Djordjević.

Kolopark

Na mestu divjega parkirišča je Mestna občina Ljubljana zgradila Kolopark. Novi park meri 905 m2. Urejen je kot travnata površina, kjer je umeščen poligon, namenjen za igro in trening spretnostnih veščin. “Pumptrack”, kolesarska steza za otroke, je sestavljena iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno zanko. Razgibana steza omogoča pestro in zabavno, a hkrati varno vožnjo. Primerna je za vse velikosti koles, rolke, rolerje in skiroje. Na stezi kolesarjem ni treba vrteti pedal, saj se gibajo s premikanjem telesa navzgor in navzdol.

Gimnazija Jožeta Plečnika – večnamenski prostor in stopnišče

Plečnikova gimnazija se ponaša z dolgo, bogato in burno zgodovino več kot stoletnega obstoja. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika med leti 1939/47 za Uršulinski samostan. Uršulinke so gimnazijo zgradile z odškodnino od prodaje dela samostanskega vrta, kjer je danes park Zvezda. Glavna fasada, ki oblikuje Šubičevo ulico, je obrnjena na sever in zaradi stalne sence poživljena z grafičnimi teksturami različnih ometov. Učilnice gimnazije so obrnjene proti vrtu, širok hodnik pa proti ulični strani. Leta 1966 je arhitekt Edvard Ravnikar k šoli zasnoval prizidek v sklopu širše ureditve novega Trga republike. Gimnazija je ime po arhitektu dobila leta 1997.

Z zadnjo prenovo je bila izrabljena klet stavbe za večnamenski prostor z jedilnico. Zato je bilo potrebno izvesti tudi novo stopnišče. Nova ureditev je zasnovana protipotresno. S posebno študijo je bila določena lokacija za novo dvigalo, ki bo omogočilo dostop vsem osebam, in zgrajen je bil spodnji del jaška. Posegi so usklajeni z originalnim prostorom in ga dopolnjujejo, kar se odraža v očiščenju prostora in v dovršenih detajlih. Izhodišče oblikovanja temelji na prepletanju obstoječih originalnih delov stavbe, ki so ponekod poudarjeno osvetljeni, ter novih elementov, ki so komplementarna dopolnitev obstoječega.

Predviden je ogled celotne gimnazije.