Ljubljana

Razstava “Odprta arhitektura – odprta družba”

Razstava ni tipična razstava arhitekturnih projektov, pač pa kolaž kratkih iskric, iztočnic za razmisleke, ki jih sestavlja izbor citatov iz vsebine do zdaj izdanih številk revije Outsider in arhitekturnih realizacij. Predstavljena arhitektura je raznolika; obsega vse od ruševin sečoveljskih solinarskih zgradb, ostalin izginjajočega naselja Abitanti, občutljivih prenov, kot je domačija na Goričkem, opreme salona kamna na Dunaju, opreme stanovanjskih interjerov na Dunaju in v Ljubljani, hiše na Klancu, ki so jo zgradili lokalni prebivalci z uporabo lokalnih gradiv in tradicionalnih znanj, do hiše, ki jo je bolj kot okoliško naselje navdahnil Mies van der Rohe. Vabi k razumevanju arhitekture kot ustvarjalke in zrcala družbe; njenih občutljivosti, razvitosti in odprtosti.

Ogled razstave bodo vodili arhitekti, avtorji razstavljenih del:  Jure Kotnik, Kombinat, Robert Veselko, NaVa arhitekti, Ana Gruden in Tina Hočevar.

Zavarovalnica Triglav

Stavbo zavarovalnice je Jože Plečnik zasnoval tako, da se z vogalnim vhodom obrača proti železniški postaji. V spodnjih nadstropjih so bili poslovni prostori, v gornjih najemna stanovanja, kar je Plečnik nakazal tudi z različno obdelavo fasade. Z enotno obravnavo fasade in s poenotenjem pritličja z mezzaninom je arhitekt ustvaril podobo veličastne mestne palače. Fasadni plašč z nizom opečnih stebrov teče prek vogala, stebri pa so optično korigirani tako, da so spodaj ožji kot zgoraj. Atika je okrašena z atlanti, ki držijo trak, simbol solidarnosti. Stavbni vogal ni pod pravim kotom, saj se ulici sekata pod ostrim kotom. Da bi to nepravilnost zakril, je Plečnik pri vhodu v stavbo oblikoval okroglo vežo, nepravilno tlorisno obliko pa rešil na stopnišču, kjer je s trapezno obliko ustvaril poseben prostorski učinek. V nasprotju z ulično stranjo je dvoriščna fasada oblikovana skrajno racionalno, z mrežo zunanjih hodnikov. (Vir: www.mao.si)

Ogled bo vodil arhitekt Andrej Hrausky.

http://www.mao.si/Upload/file/PlecnikovaLjubljana.pdf

Poslovni prostori OSI

Poslovni prostori IT podjetja na Rudniku v Ljubljani so zasnovani na esenci prostora – naravi dela.

Izhodišče zasnove je tako preplet zbranega individualnega dela in dinamičnih srečanj delovne ekipe, ki se odvijajo hkrati. Preplet se odraža v tlorisni zasnovi, ki okoli transparentne sejne sobe v središču prostora niza delovna mesta v separejih, ki se po potrebi lahko zaprejo in narekujejo dinamiko posameznika in skupine. Vizualna povezanost prostora in premišljena osvetlitev ponujata številne scenarije in soustvarjata odlično počutje.

Prenova mansarde v središču Ljubljane

Zgodb o preobrazbi mračnih, z razno kramo natrpanih podstrešnih stanovanj, ki nastajajo pod veličastnimi strehami v starih mestnih jedrih, je bilo že veliko. Od drznih in bogatih dunajskih loftov do manj impozantnih, a še vedno premišljenih potez preobrazbe. Vse te zgodbe nosijo sporočilo o mansardnih stanovanjih, ki govori o volumnu, večji količini dnevne svetlobe, odprtosti prostora in zasebnosti kljub vsakodnevnemu mestnemu vrvežu. Zato vpogled v taka domovanja vedno znova preseneti, saj je vsaka zgodba unikat, nastal s pomočjo prefinjenega občutka arhitekta za prostor.

V središču mesta Ljubljana, med eno izmed prometnih mestnih cest in s pogledom na grad na drugi strani, se je prepoznala možnost ureditve prostornega stanovanja, katerega poteze so nastajale z vzajemnim sodelovanjem investitorja in arhitekturnega biroja. Izčiščen tloris, ki upošteva odmaknjenost od cestnega hrupa, povezanost notranjega z zunanjim prostorom, obrnjenim proti zeleni oazi, je kot pika na i, zadnji v nizu preobrazb strehe stavbnega kareja.

Avtomatizirana poslovalnica Čopova, Pošta Slovenije

Pri prenovi zaščitenega objekta, oblikovanega v italijansko renesančnem slogu iz 19. stoletja, smo imeli BAAM arhitekti na eni strani bogat interier, kakršnih je v Sloveniji izredno malo, na drugi strani pa navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: “Strop, stene in tla pustite nedotaknjene ter nikakor ne zastirajte obstoječe arhitekture.” Naročnikova želja je bila, da vzpostavi moderno avtomatizirano poslovalnico in prodajalno butičnih izdelkov. Tako je nastala sodobna in ponosna arhitekturna rešitev, ki poudarja obstoječ ambient ter vzpostavlja jasen odnos, kaj je novo in kaj staro.

Umestitev moderne, prve avtomatizirane 24/7 poštne poslovalnice v stavbo iz leta 1895 je poseben izziv. Notranjost monumentalne italijanske renesančne arhitekture in na drugi strani postmodernega sloga barvnega pohištva je potrebovala drugačen odgovor. Ločevanje od teatralnega ozadja obstoječe arhitekture je doseženo z vizualnim kontrastom mogočnega enobarvnega pohištva, ki upošteva klasično geometrijo prostora ter se umika stebrom, da jih ne zakriva. Pri tem so avtomati in uporabna stranica pohištva umaknjeni na stran, da ima uporabnik pregled nad prostorom. Pri tem pa fokus prostora ostajata arhitektura in oprema. Igra močnih in tankih volumnov je združena pod velikima krožnicama, ki osvetljujeta ter poudarjata obstoječo arhitekturo štukatur, barv in členjenih balkonov.

Novo je sodobno, spoštljivo ter monumentalno.

Prenova pritličja Hotela Slon

Leta 1552 se je avstrijski vojvoda Maksimilijan II. na poti iz Španije ustavil v Ljubljani. S seboj je imel poročna darila, med drugim tudi slona. Meščane je mogočna žival očarala. Na mestu, kjer je počival slon, so gostišče in kasneje hotel poimenovali Pri slonu. Prvi hotel Slon je bil zgrajen v letih 1856-1858. Znamenit je bil tudi zato, ker so se petični Ljubljančani lahko kopali pod njegovo streho. Današnjo hotelsko zgradbo so zgradili leta 1937 po načrtu arhitekta Stanka Rohrmanna.

Zadnjo delno prenovo je hotel doživel leta 2017, ko so preuredili pritličje. Ob prenovi Slovenske ceste je hotel pridobil prostor pod nekdanjimi arkadami. Tako je nekdanji javni pločnik postal z zasteklitvijo arkad razširjen javni prostor hotela. Nova arhitekturna in ambientalna podoba glavnega vhoda, lobbyja, kavarne in restavracije postavlja hotelu nove standarde in je sinteza zatečenih historičnih karakteristik, aktualnih potreb ter prefinjenega oblikovanja, izbora materialov in opreme. Arhitekturne rešitve zasteklitve arkad, vhoda, nekdanjega arkadnega prostora in recepcije je zasnovala in oblikovala Jadranka Grmek u.d.i.a.. Beograjska arhitektka Ksenija Djordjević si je zamislila, izbrala in umestila dekorativno razsvetljavo, pohištveno opremo, recepcijski in gostinski pult z opremo ter v celoti uredila Restavracijo Slon 1552. Skulpture so delo kiparke Ane Djordjević.

Kolopark

Na mestu divjega parkirišča je Mestna občina Ljubljana zgradila Kolopark. Novi park meri 905 m2. Urejen je kot travnata površina, kjer je umeščen poligon, namenjen za igro in trening spretnostnih veščin. “Pumptrack”, kolesarska steza za otroke, je sestavljena iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno zanko. Razgibana steza omogoča pestro in zabavno, a hkrati varno vožnjo. Primerna je za vse velikosti koles, rolke, rolerje in skiroje. Na stezi kolesarjem ni treba vrteti pedal, saj se gibajo s premikanjem telesa navzgor in navzdol.

Gimnazija Jožeta Plečnika – večnamenski prostor in stopnišče

Plečnikova gimnazija se ponaša z dolgo, bogato in burno zgodovino več kot stoletnega obstoja. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika med leti 1939/47 za Uršulinski samostan. Uršulinke so gimnazijo zgradile z odškodnino od prodaje dela samostanskega vrta, kjer je danes park Zvezda. Glavna fasada, ki oblikuje Šubičevo ulico, je obrnjena na sever in zaradi stalne sence poživljena z grafičnimi teksturami različnih ometov. Učilnice gimnazije so obrnjene proti vrtu, širok hodnik pa proti ulični strani. Leta 1966 je arhitekt Edvard Ravnikar k šoli zasnoval prizidek v sklopu širše ureditve novega Trga republike. Gimnazija je ime po arhitektu dobila leta 1997.

Z zadnjo prenovo je bila izrabljena klet stavbe za večnamenski prostor z jedilnico. Zato je bilo potrebno izvesti tudi novo stopnišče. Nova ureditev je zasnovana protipotresno. S posebno študijo je bila določena lokacija za novo dvigalo, ki bo omogočilo dostop vsem osebam, in zgrajen je bil spodnji del jaška. Posegi so usklajeni z originalnim prostorom in ga dopolnjujejo, kar se odraža v očiščenju prostora in v dovršenih detajlih. Izhodišče oblikovanja temelji na prepletanju obstoječih originalnih delov stavbe, ki so ponekod poudarjeno osvetljeni, ter novih elementov, ki so komplementarna dopolnitev obstoječega.

Predviden je ogled celotne gimnazije.

Prenova šolskega igrišča OŠ Ledina

Igrišče OŠ Ledina leži ob Komenskega ulici. Osnovna lastnost obstoječega igrišča je izredna prostorska omejenost. Pri načrtovanju so bile upoštevane različne funkcije: izvajanje športnih aktivnosti, pouka in podaljšanega varstva, igra otrok in kratkotrajno parkiranje staršev. Kljub prostorski omejenosti so projektanti želeli ohraniti prostor čim bolj odprt in zelen. Ohranili so obstoječa drevesa, na novo pa umestili različne funkcije igrišča in jih definirali z različnimi tlaki in lesenimi tribunami. Športna oprema je trpežna in odporna na vandalizem; prav tako izbrana otroška igrala, ki imajo veliko gibalno in didaktično vrednost.

Enota Glasbene šole Ljubljana Moste – Polje v Zalogu

Novi prostori glasbene šole Ljubljana Moste – Polje so umeščeni v 1. nadstropje novega večnamenskega objekta »Center Zalog«. Enoto glasbene šole sestavljajo šest učilnic različnih velikosti, zbornica in pisarna. Velika učilnica se s prerazporeditvijo opreme lahko spremeni v manjši prireditveni prostor. Prostore povezuje igrivo oblikovan hodnik. Dobra prostorska akustika je dosežena z oblikovanjem tlorisne zasnove nepravilnih oblik in akustičnimi oblogami v vseh prostorih, kjer se izvaja glasbeni pouk.