Jugovzhodna

Knjižnica OŠ Mokronog

Po izgradnji nove športne dvorane je stara telovadnica osnovne šole izgubila svoj namen. S pregraditvijo je v njenem jugozahodnem delu prostor dobila šolska knjižnica. Polovico knjižnice zavzema dvovišinski prostor za izposojo in sprostitev, v drugo polovico pa je z namenom čim manjšega posega kot mostovna konstrukcija umeščena galerija. Pod njo so zgoščene omare s knjižnim gradivom, na njej pa nova multimedijska učilnica. Izbrana barva v prostorih knjižnice zrcali del lepote okoliškega gričevja.

Hiša R

Hiša za petčlansko družino je v osnovi pritlična, oblikovana kot skupek petih “hiš” (volumnov), ki jih razdvajajo (in obenem povezujejo) komunikacije. Vse skupaj pokriva enotna dvokapna streha nad štirimi “hišami”, medtem ko je peta “hiša” z dnevnimi bivalnimi prostori tista, kjer se zbira celotna družina in je kompleksu dodana kot izmaknjen volumen z ravno streho. Stavba je postavljena vzdolž prometnice, zato je od nje ograjena z visokim zidom. Vsi glavni prostori so orientirani in odprti na zahodno stran parcele, ki jo zaključuje manjša brežina, pod katero je umeščen zunanji bazen. Hiša ima celotno notranjo opremo posebej oblikovano in prilagojeno arhitekturi stavbe. Njena posebnost je, da segajo vmesni prostori med posameznimi volumni do strehe (so torej brez izravnanega stropa), kar jim daje izrazito vertikalno dimenzijo pod slemenom in močan občutek zračnosti in odprtosti.

Hiša stoji v Trebnjem.

Ničenergijska hiša Dulc – Solinterra

Stanovanjska hiša stoji v ruralnem okolju kot del večje kmetije in z ostalimi, delno prenovljenimi objekti oblikuje notranje dvorišče, v Škocjanu. Predstavlja novo bivališče za petčlansko družino. Njena zasnova izhaja iz modificirane pravokotne oblike s poudarjenimi zamiki, v katerih so oblikovani prehodi ali zasteklitve. Tako razgiban tloris je pokrit z masivno črno dvokapno streho z velikimi napušči. Koncept dopolnjuje inovativen sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja z izkoriščanjem sončne in geotermalne energije Solinterra. Hiša se odpira na južno stran z velikimi zasteklitvami, tradicionalna razmerja in poenotenje odprtin pa uokvirja ritem vertikalnih lesenih letev na sicer grobo ometani beli fasadi.

 

Prenova hiše pod Goro v pasivnem standardu

Osrednji problemi tipične samograditeljske enodružinske hiše iz 70. let prejšnjega stoletja so bili preobsežna in neizkoriščena kvadratura, prevelik volumen v prostoru ter energetska neučinkovitost. S prenovo smo jih skušali rešiti. Z minimalnimi predelavami sten je tloris veliko bolj funkcionalen. Z barvno  – vizualno delitvijo volumnov na svetlejši bivalni južni in temnejši servisni severni del stavba v prostoru ne izstopa agresivno. Prenova v pasivnem standardu pa je zagotovila maksimalno energetsko učinkovitost.

Stanovanjska hiša Inaere Trebnje

Enoetažna lesena montažna enodružinska hiša je postavljena med dve lokalni cesti, na zelo strmem terenu, nagnjenim proti zahodu. Želja lastnika je bila, da bi se čim bolj ohranila oblika terena. Tako je objekt dvignjen na stebre. S tem sta dosežena večja zasebnost bivanja in manjši vpliv hrupa s cest. Uvoz na parcelo in glavni vhod sta urejena z zgornje, višje strani.

 

 

 

Športna dvorana Stopiče

Športna dvorana Stopiče je projekt pridobljen na javnem natečaju. Je primer uspešnega vključevanja velikega objekta v majhno vaško jedro. Športne dvorane so praviloma grajene z omejenimi sredstvi in redko predstavljajo arhitekturni presežek. Njihovo velikost narekujejo predpisi o velikosti površin, zato se večinoma kažejo kot preprosti volumni. V Stopičah je dvorana prizidek obstoječe osnovne šole sredi vasi. Zaradi padca terena je dvorana delno vkopala in s tem znižana. Južna fasada ob cesti, je prilagojena cestnemu zavoju in v stavbni okvir vključuje pločnik in posredno tudi avtobusno postajo. S tem ima stavba razbito monotonost velikega volumna in oblikovano potrebno dinamiko.

 

Posestvo Pule

Posestvo Pule danes predstavlja 19 objektov, ki so namenjeni v turistične namene. Stari del posestva je v celoti obnovljen oziroma rekonstruiran. Pomembno stavbarsko etnološko vrednost pri obnovi je predstavljala ponovna vzpostavitev in materializacija pozabljenih veščin slovenskih tradicionalnih obrti. Novi objekti so odmaknjeni od starih in se s postavitvijo prilagajajo terenu in naravni pokrajini ter s starim delom tvorijo skladno celoto.

 

 

Hotel Rakar

Kompleks Gostišča Rakar je zasnovan kot domačija z glavnim starim objektom – hišo (gostilna) in pomožnim novim gospodarskim objektom (hotel), ki je manjši in zavzame podrejeno vlogo. Zasnovan je podolžno, sobe so nanizane na vzhodni – sončni strani, na hrupni strani vhoda v gostilno pa je hodnik. Ozkost objekta omogoča nižjo streho, ki se dobro vklopi v podeželsko okolje. Materiali – kamen in les – povzemajo arhitekturo dolenjskega podeželja.

 

 

Škrabčeva domačija

Škrabčeva domačija se nahaja v ožjem jedru Hrovače. Prvotno domačijo so v 19. stoletju poleg stanovanjske hiše sestavljali še svinjak, kašča, kozolec in skedenj, vsi v celoti postavljeni iz lesa. Leta 1998 je sedanji lastnik Janez Škrabec začel s prenovo družinske domačije, ki je bila zaključena leta 2002 s postavitvijo novega skednja. Poleg arhitekta je pri prenovi sodeloval tudi konservator in etnolog dr. Vito Hazler. Skedenj Škrabčeve domačije je bil na domačiji največja gospodarska stavba. Pri prenovi je bila spoštovana prvotna podoba zunanjega videza. Notranjost pa je preurejena v prostorno seminarsko-galerijsko dvorano, kjer potekajo poslovna srečanja in kulturni dogodki.

 

 

 

Mestna knjižnica Grosuplje

Knjižnica domuje v dozidanem krilu ob prenovljeni stari meščanski spomeniško zaščiteni stavbi, v kateri je bila knjižnica nekoč. V stari stavbi so sedaj pisarne in dvorane. Novi objekt, ki je dvakrat večji od starega, z nevtralno podobo pušča stari stavbi dominantno vlogo, saj ga lomljena fasada navidezno pomanjša. V notranjosti knjižnice je velik pretočni prostor, ki ga odlikujeta naravna svetloba in tehnološka dovršenost.