Objavljen je mednarodni natečaj za arhitekturno – urbanistične ideje za prenovo mestnega jedra v Zenici

Mesto Zenica je v sodelovanju z Asocijacijom arhitekata u BIH in Javnim preduzećem za prostorno planiranje i uređenje grada – Zenica objavilo mednarodni natečaj za izbor najboljše arhitekturno – urbanistične ideje za prenovo mestnega jedra v Zenici.

Več informacij in vso projektno dokumentacijo najdete tu.

 

Razstava: Arhitektura= 2014-2018

Galerija Dessa vas vabi na razstavo Arhitektura= z izborom desetih projektov, zgrajenih med leti 2014 in 2018. Podati skuša osnovne informacije o dogajanju na arhitekturnem področju, v resnici pa je še veliko več. Govori o našem odnosu do arhitekture, ki je neposredno povezan z našo zgodovinsko in regionalno tradicijo.

Pregled sodobne slovenske arhitekture bi lahko razumeli kot izbor vsega arhitekturnega dogajanja v Sloveniji. Vendar ne gre le za to. Svoj izbor smo utemeljili na sodobni produkciji slovenskih avtorjev, ne glede na to, kje se nahaja njihova arhitektura. To zahteva današnji čas, ko meje in okolja niso bila še nikoli tako odprta kot danes, pa tudi Slovenija postaja vse bolj nepogrešljiv del skupne evropske usode. Zato so v izbor uvrščene stavbe slovenskih arhitektov, zgrajene izven slovenskih meja.

Razstava bo na ogled do 8. 11. 2018. Več informacij o dogodku je na voljo na njihovi spletni strani.

Znani so prejemniki nagrad ZAPS 2018

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je objavila letošnje prejemnike najvišjih arhitekturnih nagrad v Sloveniji. 

Priznanje častni član je šlo v roke Zmaga Novaka. Kot so v obrazložitvi zapisali v strokovnem odboru ZAPS, Zmago ni arhitekt, krajinski arhitekt ali prostorski načrtovalec. Je prvi častni član zbornice, ki po svoji izobrazbi – študiral je lesarstvo – nikakor ne bi mogel biti tudi njen redni član. Pa vendar je v preteklih dveh desetletjih s svojimi prispevki bistveno zaznamoval arhitekturno prizorišče v Sloveniji. 

Njegove revije, razstave, konference in drugi dogodki so postali prostori arhitekturnih srečevanj in razprav, prostori povezovanj arhitekture z drugimi kreativnimi industrijami, gospodarstvom in javnostjo. So tudi inkubator novih praks in odskočna deska za neuveljavljene ustvarjalce. Krono vsega predstavlja ustanovitev Mesta oblikovanja v nekdanji tiskarni Mladinske knjige arhitekta Savina Severja, ena inventivnejših po-uporab opuščenih prostorov pri nas, mesto v hiši, prostorska intervencija s kartonom, pop-up city.

Platinasti svinčnik je prejela prof. Maruša Zorec, ena najvidnejših delujočih slovenskih arhitekt. V obrazložitvi Platinaste komisije, ki so jo sestavljali Grega Košak, dr. Mojca Golobič, dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews (predsednica) in Barbara Pungerčar (skrbnica) so zapisali:

“Maruša Zorec z zgodovinske materije briše detajle zgodovinske akumulacije in obdrži samo tisto, kar je ključno za naš spomin na preteklost, kar nam prostorsko in materialno govori o starem subjektu, kar nam daje vizualno zadovoljstvo – vse to je vključeno v nov projekt, ki je usklajen z današnjimi tehničnimi in funkcionalnimi potrebami, današnjim estetskim kanonom, načinom približevanja in primerjanja z zgodovinsko arhitekturo. Skratka, govorimo o ponovnem strukturiranju zgodovine, ki dobiva svoj novi smisel le v stiku, sožitju z novo intervencijo, v procesu izbiranja in projektiranja. Takšna metoda je tvegana in jo težko posplošujemo s projekta na projekt. Zelo je odvisna od kulture, senzibilnosti in – zakaj ne – od poguma tistega, ki jo izvaja. Kajti kot nas učijo zgodovinarji, največji problem vsakega humanista je prav izbor, in ne retorika etabliranih dejstev. Arhitektko Marušo Zorec gotovo odlikuje pogum. Pogum, da izbere, in pogum, da pove. Maruša Zorec z arhitekturo »prostor odpira«, kar je po Dušanu Pirjevcu prav tisto, zaradi česar je arhitektura umetnost. V času aktualnega družbenega trenutka, ki do arhitekture in oblikovanja prostora ne premore niti spoštovanja, kaj šele razumevanja, brez poguma in vztrajnosti tega kljub nedvomni umetniški moči ne bi zmogla.”

 

Zlati svinčniki za odlično izvedbo so prejeli

V izbor za strokovne nagrade zlati svinčnik 2018 se je uvrstilo 53 projektov, ki so bili razvrščeni v različne programske skupine, od tega sedem stanovanjskih hiš, dve večstanovanjski stavbi, enajst poslovnih stavb, dvanajst javnih stavb, dvanajst projektov notranje opreme, šest ureditev urbanih prostorov in tri krajinske ureditve. Žirija je poslanstvo strokovne nagrade zlati svinčnik usmerila v nagrajevanje in spodbujanje kvalitetne arhitekturne in krajinskoarhitekturne prakse, ozaveščanje uporabnikov in investitorjev o pomenu grajenega prostora ter spodbujanje promocije arhitekturne in krajinskoarhitekturne stroke v očeh javnosti.
Kriteriji za vrednotenje projektov so bili kakovost, berljivost in inovativnost prostorskega koncepta, oblikovalska in izvajalska veščina izvedenih del, ekološki vidiki in izvirnost pristopov. Ob omenjenih vidikih je bila žirija posebno pozorna na projekte, ki bi lahko s svojimi značilnostmi v naš kulturni prostor vnesli nove perspektive na področju približevanja stroke bodočim uporabnikom ter inovativne načine gradnje oziroma pristope v realizacijah.

  • Poslovna stavba Tem Čatež

Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc, dr. Dušan Stupar

Objekt poslovne stavbe Tem Čatež se kljub svoji velikosti razmeroma nevsiljivo umešča na rob tipične dolenjske gručaste vasi na vzpetini. Opredeljuje ga jasen in berljiv ter dosledno izveden koncept. Zasnovan je kot razširitev obstoječe poslovno-proizvodne stavbe. Celota v obliki črke l uokvirja novi vstopni prostor kot spomin na nekdanjo vaško pot, ki je nekoč prečkala območje. Od tod in iz javnih prostorov notranjosti se odpirajo značilni pogledi na prostorsko dominanto, znamenito romarsko cerkev na sosednji vzpetini. Podoba sledi vsebini notranjosti (proizvodnja in promocija električnih stikal). V duhu kraja in uporabnikov je za objekt značilna visoka raven zavedanja naročnikov, ki v arhitekturnem oblikovanju vidijo perspektivo za dvig lastne kakovosti in ustvarjalnosti. Projekt je prikaz kvalitetno izvedenega dela, ki je v simbiozi naročnikov in arhitektov ustvarilo prostorsko zasnovo izredne arhitekturne vrednosti in sočasno omogočilo zadovoljstvo bodočih uporabnikov.

  • Družinska hiša Celovška

Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc Vrhovec

Družinska hiša Celovška se nahaja na parceli, za katero je značilen ozek tlorisni gabarit. Postavljena je pravokotno na primarno mestno vpadnico brez izrazitih prostorskih kvalitet, a z značajem, ki simbolizira običajno slovensko predmestno kulturno tkivo.
Hiša tipološko in inovativno rešuje izziv ozke parcele ter ta dejavnik upošteva na inovativen način. Ustvari kvalitetne bivanjske površine za dve poslovno-stanovanjski enoti. Duhovita je uporaba fasadnih oblog, ki izrazito modernistični karakter objekta povezujejo z lokalnim značajem slovenskega grajenega prostora. Kljub programu malega merila neposredno ob pomembni mestni vpadnici je arhitektoma uspelo z izbiro tipologije in zasnove fasadnega ovoja ustvariti iluzijo večje stavbe, kot v resnici je, z doslednim oblikovanjem pa sta pripomogla k nekoliko bolj urbanemu značaju Celovške ceste.
Spodbudno je dejstvo, da sta bila arhitekta v tem primeru tudi soizvajalca in delno investitorja del med gradnjo, kar je v slovenskih arhitekturnih krogih redek način delovanja. Kvaliteta projekta in rezultat realizacije nedvomno pozivata k večjemu številu sorodnih modelov v našem grajenem prostoru.

  • Vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju

Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič

Vrtec Pedenjped kaže inovativen pristop v tipološkem in oblikovnem konceptu. Krožna tlorisna oblika objekta, ki v oblikovanju vrtcev pri nas ni pogosta, ustvari dva karakterja zunanjih prostorov. Notranji atrij je nosilec otrokom prijaznih igralnih in izobraževalnih vsebin, ki humano vplivajo na otroški psihološki svet. Zunanji prostori na obodu objekta pa so oblikovani kot odprte zelene površine za igro, ki se spajajo z okolico.
Vrtec je primarno grajen iz lesa, kar mu daje dodatno vrednost v perspektivi trajnostne gradnje ter potrjuje potenciale, ki jih zagovorniki lesne industrije spodbujajo v slovenskem prostoru.
Posebno navdušuje kakovostno oblikovana notranjost. Vzgojno-izobraževalne težnje se inovativno izražajo v oblikovanju igral, učilnic, pohištva, grafične opreme itd.
Objekt bo zaradi njegove narave težko aplicirati v drugih prostorskih situacijah, hkrati pa ga bo zanimivo spremljati kot eksperiment in opazovati v njegovih prihodnjih fazah delovanja.

Dan arhitektov 2018: javna arhitektura, javni prostor

Dan arhitektov 2018 bo v petek, 12. oktobra 2018, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, Ljubljana.

Tema letošnjega dneva arhitektov je »javna arhitektura, javni prostor«. Arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem so stroke, ki gradijo ozadje naših življenj. Oblikujejo prostor, ki ga uporabljamo vsi, in so stroke, ki imajo med vsemi inženirskimi in umetniškimi zvrstmi najdaljnosežnejše posledice. Javna stavba ali trg, ki ju zgradimo danes, bosta na tem mestu stala mnogo dlje, kot trajajo življenja tistih, ki so odgovorni za njuno izgradnjo. Tudi zato je ta odgovornost še toliko večja. Na to dejstvo je treba opozoriti zlasti sedaj, ko se število investicij ponovno povečuje in obstaja nevarnost, da bodo sredstva, namenjena arhitekturi in prostoru, porabljena prehitro in nepremišljeno.

Javne stavbe in javni prostori so ogledalo družbe in države. Institucije, ki porabljajo javna sredstva, bi morale biti zgled tega, kako izbrati najboljšo arhitekturno rešitev in kako skrbeti za njeno kvalitetno izvedbo. Arhitektura mora zajeti in posredovati interese različnih vpletenih akterjev, zaradi česar pogosto nastaja v zapletenem in včasih celo bolečem procesu. Njen nastanek in obstoj lahko dolgotrajno vplivata na skupnost, v kateri obstaja, in globoko posežeta v vprašanja osebne ali skupinske identitete; njena otvoritev ali njeno uničenje sta lahko pomemben simbolni dogodek. Takšna arhitektura je lahko (tudi stoletja) aktiven del življenjskih praks skupnosti, lahko je vključena v vsakdan ali praznik, v oblikovanje kolektivnega spomina ali pozabe, v razpravo o vrednotah, o tem, kaj je prav in kaj je narobe.

PROGRAM DOGODKA

9.00-14.00
Ogled nagrajenih objektov v Veliki Loki pri Čatežu in Ljubljani. 
Odpeljali se bomo s Trga francoske revolucije v Ljubljani ob 9.00 uri, predviden prihod nazaj je ob 14:00 uri.

Za ogled so potrebne prijave in plačilo kotizacije. Kotizacija za ogled znaša 10€ z davkom. Znesek nakažite na TRR SI56 0310 0100 1291 427, odprt pri SKB banki. Prijave sprejemamo do 4.10.2018 na povezavi.
Pisna odjava, na podlagi katere bomo izvedli celotno vračilo že plačane kotizacije, je možna do 4.10. 2018 na elektronski naslov: barbara.pungercar@zaps.si. Vračilo kotizacije ob odjavi po tem datumu ne bo več možno. V primeru nezadostnega števila prijav, bo ogled odpadel.

16.30
Nagovor: 
Aleš Prijon, arhitekt

Predavanja: 
Ana Kreč, arhitektka
Matija Bevk, arhitekt
Matej Vozlič, arhitekt
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka

19.30
Slavnostna podelitev priznanj ZAPS in otvoritev razstave Slovenska arhitektura in prostor 2018

Dogodek bo odprl minister za okolje in prostor RS Jure Leben.

Povezovala bo Vesna Milek. Za glasbo bo skrbel Trije violinski trii.

Vabljeni!

Workplace Design 2018 Ljubljana

V petek, 5. oktobra 2018, se bo v Ljubljani odvijala inovativna konferenca Workplace Design 2018, na kateri bodo predstavljeni najboljši primeri oblikovanega delovnega prostora. Glavni govorec na konferenci bo dr. Nigel Oselad, strokovnjak na področju zasnove efektivnih delovnih prostorov, ki podjetjem prinašajo boljše poslovne rezultate.  Med govorci bosta še Alenka Kragelj Eržen in Jure Vanič.

Dogodek je namenjen poslovnežem, arhitektom in inženirjem, ki jih zanima, kako lahko z dobro zasnovanim prostorom povečajo potencial svojih zaposlenih in si odprejo nove možnosti za rast.

Več informacij o konferenci in prijavah izveste na uradni strani dogodka.

Kaj o novih workplace trendih, mobilnem delu, povezavah med dizajnom delovnih prostorov in storilnostjo zaposlenih pravi dr. Nigel Oselad si lahko preberete v intervjuju.

“Jutri” v Trnovem

Odprte hiše Slovenije in Urbanistični inštitut Republike Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vabi na projekcijo dokumentarnega filma “Jutri” (Demain, režija Cyril Dion in Melanie Laurent – 115 min).

Film se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane “ameriške sanje”, spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop pa je prost.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala OHS Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.


dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent.

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

3. trajnostna konferenca GBC Slovenija

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija), 27. 9. 2018, v Ljubljani organizira že 3. trajnostno konferenco GBC Slovenija. Letošnja konferenca z naslovom ”Pravi materiali, prave trajnostne rešitve”, bo pod eno streho združila ljudi iz različnih strok, ki aktivno delujejo na področju trajnostnega razvoja, tako zakonodajalce, podjetnike kot politične odločevalce.

Konferenca je namenjena arhitektom, statikom in ostali strokovni javnosti. Potekala bo na Zavodu za gradbeništvu (ZAG) v Ljubljani (Dimičeva 12, 5. nadstropje) od 9.00 do 15.00.

Udeležba na konferenci je brezplačna, število udeležencev je omejeno.

Več o dogodku in prijave na povezavi.

 

IGNORANCA =TEMA = OVIRA

»Kakovostno oblikovan in dostopen prostor je temeljna pravica nas vseh«.

Je javni grajeni prostor res dostopen in prijazen do vseh ljudi?

Dobra arhitektura in oblikovanje lahko izboljšata življenje vsakemu posamezniku ter ponudita možnosti za bolj vključujočo in humano družbo.

Vabimo vas, da se 17.9.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani med 10. in 17. uro udeležite OVIRANTLONA! Povabite znance in prijatelje!

Prostor oblikujemo in uporabljamo vsi ljudje!

Ustvarimo ga skupaj za vse!

Arboretum Volčji Potok – vstopni paviljon

” Arboretum Volčji potok je prekrasen park, ki je prvotno obdajal graščino družine Souvan, ki pa je bila ob koncu druge svetovne vojne požgana. Leon Souvan je park uredil v arboretum poln ribnikov, raznolikih drevesnih vrst in drugih rastlin. Po vojni je načrte za ureditev parka izdelal naš krajinski arhitekt Ciril Jeglič, a žal ti v celoti niso realizirani.

Iskali smo mesto in arhitekturni izraz stavbe, ki bi izpostavil vso naravno lepoto vhodnega območja – potoka in skupine sekvoj ob njem ter obenem omogočil delovanje parka ob različnih scenarijih uporabe.” – Maruša Zorec

Vstopni paviljon, arhitektov Maruše Zorec in Matjaža Bolčine se je letos tako uvrstil med nominacije za Plečnikovo medaljo 2018.

Podjetje Riko hiše je v lesu izvedlo lesene obloge, lesen strop in  notranje okenske okvirje.

Paviljon je uvrščen v zbirko OHS – SLOVENSKA ARHITEKTURA.

Več o njem si lahko preberete tu.

Hrepenenje po svetlobi

Ali dovolj upoštevamo potrebe telesa in mu zagotavljamo zadosti dnevne svetlobe? 

 Moderno življenje je polno negotovosti. Pred nas postavlja številne grožnje, zaradi česar je naše dobro počutje vse pogosteje ogroženo in načeto.

 

Hitro spreminjajoča politična slika v svetu? Grožnja!

Klimatske spremembe? Grožnja!

Pomanjkanje dnevne svetlobe? Naj se zdi še tako čudno, ampak tudi to je grožnja za zdravje modernega človeka!

 

Zagotovo ste že slišali, da bo v prihodnosti med glavnimi dejavniki zdravstvenega tveganja sedenje, toda ali ste si v svojih najhujših nočnih morah lahko predstavljali, da bo ena največjih groženj za človekovo zdravje pomanjkanje dnevne svetlobe?!?

Dejstvo je, da je svetloba bistvenega pomena za naše dolgoročno dobro počutje in zdravje. Pri vzpostavljanju in ohranjanju vitalnosti bi sončevo svetlobo lahko povsem enakovredno postavili ob bok drugim dejavnikom: spanju, zdravi prehrani, gibanju, … Skrb za zadostno količino dnevne svetlobe preprosto spada k zdravemu življenjskemu slogu.

Zlasti življenje v mestih postavlja pred nas izzive, na katere smo doslej redko pomislili. Med tednom je časa, ki bi ga preživeli zunaj in ob dnevni svetlobi, pogosto premalo.

V povprečju se naš delovni dan začne z jutranjim hitenjem v službo. Pot opravimo z avtom ali avtobusom, največkrat tako, da imamo od točke prihoda do vstopa v podjetje čim manj korakov. Če gremo v službo z avtom, pogosto skozi podzemno službeno garažo naredimo nekaj korakov do dvigala, od tam pa hitro v svojo pisarno, v kateri nam nad glavo sveti neonska luč. Če je zunaj sonce, že hitimo zastirati okna, da se nam računalniški zaslon ne bi bleščal. Zelo verjetno delamo v podjetju, v katerem obratuje službena restavracija, zato tudi v času malice ne zapustimo stavbe.

Po tem, ko presedimo svojih osem ur, se znova v naglici odpravimo domov, po otroke v šolo ali spotoma v trgovino. Če imamo srečo in ne razvažamo otrok po treningih in drugih dejavnostih, si izborimo čas za telovadbo, ki pa je redko zunaj, ampak spet v notranjosti fitnes centrov ali v dvoranah, v katerih nam svetlobo dajejo le luči. Po tem, ko otroke pospremimo v posteljo, pogledamo še televizijo ali pa na prenosniku/tablici zremo v bleščeče premikajoče slike. Ko končno zapremo oči, nam pod vekami verjetno utripa modrikasta svetloba elektronskih naprav.

Smo prva kultura v človeški zgodovini, ki jo ogroža katastrofalna zmes transporta, delovnih obvez in nezdravih elektronskih motilcev v bivalnih prostorih. Smo kultura ljudi, ki je sončnim žarkom izpostavljena le na poti od doma do službe in nazaj, kar med tednom pomeni manj kot 10 odstotkov dnevnega časa. Temu pojavu pravimo tudi »deficitarnost dnevne svetlobe« in, na kar antropologi že  dolgo opozarjajo, odtujenost od narave.

Neposredne posledice pomanjkanja sončeve svetlobe so šibka tvorba vitamina D in dušikovega oksida, kar lahko v začetni fazi vodi do oslabljenega imunskega sistema, posledično pa celo do demence, Alzheimerjeve bolezni ter debelosti. Si lahko mislite, da je pomanjkanje dnevne svetlobe lahko krivec za vaš prehlad ali gripo, ker se je zaradi zmanjšane odpornosti niste uspeli ubraniti?!

Dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih brez dnevne svetlobe negativno vpliva tudi na cikle spanja, kar oslabi naš imunski sistem.

K sreči se zima počasi preveša v pomlad, a nevarnost za sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD) še vedno obstaja. Gre za vrsto depresije in potrtosti, ki jo povzroča sprememba letnih časov. Še posebno pogosta je v zimskih mesecih, ko se zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe spremeni naša notranja dnevna ura. S tem se poruši tako imenovani cirkadiani ritem (del bio-ritma) posameznika, ritem, ki je povezan s 24-urnim dnevnim ciklom.

Naslednja posledica pomanjkanja dnevne svetlobe je znižana raven serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje, pomembno vlogo pa lahko igra tudi pri jesensko-zimski depresiji.

Na kratko: privoščite si dnevno svetlobo – ob pravem času in na pravem mestu.