Opeka

Zavarovalnica Triglav

Stavbo zavarovalnice je Jože Plečnik zasnoval tako, da se z vogalnim vhodom obrača proti železniški postaji. V spodnjih nadstropjih so bili poslovni prostori, v gornjih najemna stanovanja, kar je Plečnik nakazal tudi z različno obdelavo fasade. Z enotno obravnavo fasade in s poenotenjem pritličja z mezzaninom je arhitekt ustvaril podobo veličastne mestne palače. Fasadni plašč z nizom opečnih stebrov teče prek vogala, stebri pa so optično korigirani tako, da so spodaj ožji kot zgoraj. Atika je okrašena z atlanti, ki držijo trak, simbol solidarnosti. Stavbni vogal ni pod pravim kotom, saj se ulici sekata pod ostrim kotom. Da bi to nepravilnost zakril, je Plečnik pri vhodu v stavbo oblikoval okroglo vežo, nepravilno tlorisno obliko pa rešil na stopnišču, kjer je s trapezno obliko ustvaril poseben prostorski učinek. V nasprotju z ulično stranjo je dvoriščna fasada oblikovana skrajno racionalno, z mrežo zunanjih hodnikov. (Vir: www.mao.si)

Ogled bo vodil arhitekt Andrej Hrausky.

http://www.mao.si/Upload/file/PlecnikovaLjubljana.pdf

Hiša Rožna

Enodružinska hiša za oddajanje stoji na izrazito ozki parceli nedaleč od centra Ljubljane. Zgrajena je iz opeke in betona. Obsega pritlično etažo z dnevnimi prostori, ki z velikimi steklenimi površinami vzpostavljajo stik z zunanjostjo in nadstropno etažo s sobami. Na pohodni strehi zgornje etaže je dodan “penthouse”. Zunanja lesena drsna senčila dajejo stavbi prepoznavnost in funkcionalnost glede na njeno zahodno orientacijo. Temnejše in kromatično usklajene fasadne barve pa umirjajo ekspresivno razporeditev volumnov.

 

Hiša Hospic

Lokacija za novo hišo Hospica je utesnjena pod strmim pobočjem Golovca in ob prometni Hradeckega cesti. Hiša je postavljena ob rob parcele in prislonjena ob breg, da ohrani kar največ prostora za dvorišče. Ima skoraj kvadraten tloris z osrednjim komunikacijskim jedrom. Vsi prostori, namenjeni bolnikom, uslužbencem, obiskovalcem in izobraževanju, so razporejeni po obodu in imajo velika do tal segajoča okna z lepimi pogledi. Zgradba je prepoznavna in daje po besedah arhitektov občutek varnosti, kot velika kmečka peč.

Vinska klet Marof

Neprecenljive lepote naravne vinorodne krajine so bile povod za oživitev več kot 120 let starega dvorca in postavitev vinske kleti nove blagovne znamke vrhunskih vin Marof. Nova klet preproste oblike po zgledu podeželskih objektov je postavljena v liniji objektov na južni strani grebena. Večina prostorov je skritih pod zemljo. Fasada povzema barve zemlje in grafiko kolov za trte.

 

 

Grad Fužine – Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti, v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Župnijski dom

Župnijski dom sv. Mihaela leži na robu naselja med cerkvijo z mogočnim samostoječim zvonikom, pokopališčem in poslovilno ploščadjo. Prirezana stranica z vhodom vabi obiskovalce v notranjost, a hkrati poudarja geometrijo kraja. Velike steklene površine odpirajo objekt v okolico. Opeka z zidavo v vzorcu na križ spominja na značilni element ljudske arhitekture.

 

Grajska pristava v Ormožu

Arhitekturna prenova grajske pristave vključuje obnovo in predstavitev pritličnih starih objektov z nekaj novimi dodatki. Del stavbe je namenjen arheološko-etnografski zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, drugi del pa Glasbeni šoli Ormož.

Skupna točka novih posegov v obstoječo stavbo je opeka kot lokalni gradnik. Z njeno uporabo se pri prenovi pristave skuša nadaljevati tradicija lokalne gradnje, ki ima svoje začetke že v prazgodovini.

Bela vila

Domovanje dinamičnega para stoji na križišču dveh prometnih ulic, proti katerima se varuje z visokimi zidovi, ki tvorijo pročelje hiše. Na notranjo stran se hiša s steklenimi površinami odpira na vrt, ki je odlična družabna platforma za vse leto. V visokem pritličju, ki varuje tudi pred nevarnostjo poplav, so dnevni prostori; nadaljujejo se v teraso, senčeno s platnenim jadrom, za katero se zdi, da lebdi nad majhnim ribnikom. Na poti v gornja nadstropja premišljena postavitev oken odstira poglede proti Kamniško-Savinjskim Alpam. V vmesni etaži sta dve sobi za goste s kopalnicama, medtem ko je razgledni »penthouse« (pristrešno stanovanje) v zgornjem nadstropju namenjen nočnim prostorom.

 

Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj

Dominikanski samostan na Ptuju je star več kot 800 let. Na njegovo pestro vsebino (samostan, vojašnica z bolnišnico, muzej in tudi socialna stanovanja) kažejo številne prezidave. Občina Ptuj je s prenovo želela obuditi zgodovinsko-umetniško vrednost stavbe in vzpostaviti kongresno kulturno središče, ki ga je nekdaj samostan predstavljal. V nekdanji cerkveni ladji, ki je bila večkrat prezidana, je danes glavna prireditvena dvorana. Okoli križnega hodnika so nanizani spremni prostori, manjša dvorana je v nekdanji samostanski jedilnici in še ena v nekdanjih gospodarskih prostorih. Križni hodnik je vstopna avla in glavno stičišče vseh poti po objektu. Zaradi obsežnega restavratorskega dela na poslikavah na stenah je bila večina novih posegov omejena predvsem na tla, ki skrivajo vse nove tehnične funkcije: instalacije, sistem ogrevanja in prezračevanja, osvetlitev in ozvočenje. Stenske površine ostajajo nedotaknjene in pripravljene na kasnejše restavriranje. Povezovalni element celotnega kompleksa je črn betonski tlak, ki predstavlja elegantno, monumentalno ozadje starim stavbnim elementom.

Dvorec Jelen

Nekdaj je Hotel Jelen z restavracijo, zgrajen na severnem robu skalne police srednjeveškega Kranja, privabljal številne obiskovalce. Zaradi pretovarjanja blaga iz železniške postaje v mestno središče so hotelu dodali konjušnični trakt. Hotel je nehal delovati sredi devetdesetih let in sčasoma zaradi zapuščenosti, drog in brezdomcev dobil naziv "kranjska sramota". Investitor je na kupljenem zemljišču v sodelovanju z mestom in spomeniškim varstvom izvedel arhitekturni natečaj. Nova komercialna večstanovanjska stavba ima razgibano strukturo, ki se prilagaja lokaciji. Stavba ima notranje dvorišče, dostopi do stanovanj pa so prek zunanjih hodnikov – gankov.