Les

Hiša z razgledom

Že ime hiše pove, da stoji na razgledni lokaciji nad Celjsko kotlino. Nova hiša nadomešča obstoječo dotrajano kmečko hišo. Ob upoštevanju konfiguracije terena, dostopnosti, osončenja in predvsem orientacije bivalnega dela hiše v smeri najlepšega razgleda se vklaplja v kompozicijo obstoječega skednja in manjše kamnite kašče. Za gradnjo hiše so bili uporabljeni izključno naravni gradbeni materiali: slama, les in ilovica. Srce hiše je velika zidana peč na drva, kamor se stekajo vse poti iz sicer nivojsko razgibane tlorisne zasnove.

Hiša se nahaja v Šempetru v Savinjski dolini.

 

Prenova šolske avle OŠ Poljane

Projekt prenove šolske avle sledi organizaciji otroškega igrišča, kjer otroci lahko sami urejajo in prilagajajo prostor različnim programskim aktivnostim. Prenovljena avla je opremljena z novimi premičnimi in fiksnimi lesenimi elementi, obdelanimi z barvami na vodni osnovi. Otroci lahko premične lesene bloke enostavno sestavljajo v večje kompozicije ter z njimi ustvarjajo različne situacije, kot na primer oder z amfiteatrom, površine za sedeče ali stoječe delo, športno igrišče, podstavke za razstavne eksponate, labirint itd. Posebna pozornost pri prenovi je bila posvečena umetni razsvetljavi, ki ustreza različnim aktivnostim v prostoru ter hkrati predstavlja energetsko varčno rešitev. S pomočjo ‘pametnih’ krmilnikov se v prostoru avtomatsko prilagajata barva in jakost osvetlitve, ki vplivata na vzdušje in razpoloženje uporabnikov. Jutranja in pozna popoldanska topla svetloba pospremita učence v šolo in iz nje, bela in intenzivna svetloba pa učence prebuja takoj po kosilu.

 

 

Hiša na klancu

Hiša na klancu, v občini Dobrna, je dom štiričlanske družine. Zasnova hiše je izrazito odprta, tako navzven kot tudi navznoter. Leži na vrhu klanca s krasnimi razgledi na okoliško pokrajino. Za gradnjo so bili izbrani predvsem lokalni, naravni gradbeni materiali: ilovica, les in slama. Prostorska zasnova, izbor materialov in način gradnje ustvarjajo topel in prijazen dom, ki združuje prvobitno s sodobnim.

Hiša se nahaja v Dobrni.

 

Pasivna hiša Leska

Pri razvoju koncepta hiše Leska so si ustvarjalci zastavili več vodil, ki so jih v procesu dozorevanja ideje medsebojno usklajevali. Lega, orientacija in oblikovanje hiše ter zunanjih prostorov so zasnovani na podlagi upoštevanja številnih tehničnih zakonitosti ter v skladu s konceptom bioklimatskega načrtovanja. Želja investitorja, ki je hkrati tudi arhitektka hiše, je bilo ustvariti prijeten dom za veliko družino z dinamičnim življenjskim slogom in zagotavljati možnosti prilagajanja prostorov v procesu odraščanja otrok oz. sprememb načina bivanja. Na 330 m2 bivalnih površin v pritličju in nadstropju so oblikovane glavne komunikacijske osi, ki se odpirajo v naravo, ob teh pa so nanizani ambienti za različne namene. Skupni večji prostori so neposredno navezani na zunanje terase in so namenjeni druženju ter skupnim aktivnostim. Manjši individualni prostori zagotavljajo več zasebnosti. Hiša ima 153 m2 kleti za servisne in pomožne prostore, manjši fitnes in posebno glasbeno sobo. Krajinska ureditev je zelo funkcionalna, z enostavnimi potezami ustvarja postopno prehajanje grajenega tkiva k avtohtonemu naravnemu okolju. Hiša in njen zunanji prostor sta zelo dobro povezana in zagotavljata visoko kakovostno bivalno ugodje.

Hiša stoji pri Rušah.

Hiša B

Hiša B je rekonstrukcija obstoječe, večkrat razširjene zidanice z vinsko kletjo v pritličju in bivalnimi prostori v nadstropju in podstrešju. Spodnji, kletni prostori so ohranjeni, zgornji stanovanjski del pa je zasnovan povsem na novo. Konstrukcija zgornjega dela je lesena, masivna, vidna z notranje strani. Fasadni plašč se, kadar ni nikogar doma, povsem zapre. Odprto ostaja le izrinjeno okno – oko hiše, ki se ozira po okolici.

Hiša stoji v bližini Podčetrtka.

Zdravstvene ambulante Gorenja vas

Zasnova nove zdravstvene ambulante temelji na dejstvu, da morajo biti vsi prostori zobozdravstvenih in splošno medicinskih prostorov naravno osvetljeni in prezračevani. Temu izhodišču je sledila konstrukcijska logika, ki omogoča prosto oziroma prilagodljivo umeščanje točno določenih dimenzij prostorov, podanih s strani naročnika. Na tak način je obravnavana tudi fasada objekta, ki je po eni strani konstrukcijski, po drugi strani pa tudi instalacijski element, ki omogoča fleksibilno in naročnikom prilagojeno uporabo prostorov.

Hiša Vrhe

Hiša Vrhe predstavlja izjemno kakovostno arhitekturno prenovo, ki povezuje kulturno krajino in stavbno dediščino s sodobno bivalno kulturo. Izpostavlja izredno pomemben vidik okoljske etike v povezavi ponovne rabe lokalnega materiala z revitalizacijo obstoječe stavbe. Zapuščen koroški skedenj, star več kot pol stoletja, je bil v celoti razstavljen. Skrbno pregledan, očiščen in zaščiten skelet je bil uporabljen za konstrukcijski obod novogradnje, znotraj katere je umeščen sodobni del objekta »Paviljon v kozolcu«. Hiša Vrhe predstavlja celovit trajnostni pristop, ki temelji na skrbnem načrtovanju, uporabi tradicionalnih lokalnih materialov in virov, energetski učinkovitosti in smiselni zasnovi objekta, ki je neposredno povezana z zahtevno naravno krajino. Ima lastno vodno zajetje s čisto pitno vodo, zbiranje deževnice v zalogovniku ter peč na leseno biomaso. K celoviti zasnovi objekta je veliko pripomoglo tudi zavedanje uporabnika oziroma investitorja o vrednotah neokrnjenega tradicionalnega naravnega okolja.

Hiša stoji v Slovenj Gradcu.

Cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru

Ovalna cerkev je hkrati ladja, šotor in kupola. Kupola s svetlobnikom je simbolično zastopnik božjega, stavba okoli nje pa zemeljskega. Kot šotor je cerkev zbirališče vernikov. Kot ladja ima cerkev obod, ki je simbol potovanja skozi morje življenja na zemlji. Robovi ladje so zaprti in zaviti, nad njimi pa se cerkev odpira v nebo. Enotna opečnata fasada, oplemenitena z ornamentom iz glaziranih opek, pokaže posodo cerkvene ladje, položeno v strukturo enonadstropne stavbe celotnega kompleksa.

Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je polslano močvirje, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Nastal je kot posledica poseganja človeka v naravo (izgradnja in opustitev solin), bližina mesta, luke, ceste in železnice pa je ogrožala njegov obstoj. Zaradi bogatega rastlinstva in živalstva je bil leta 1998 razglašen za naravni rezervat. V zadnjih letih je potekala intenzivna sanacija naravnega okolja, ki je prinesla njegovo izboljšanje. V zadnjem letu so zgradili središče za obiskovalce, opazovalnice in še nekaj objektov. Vsi so zasnovani v skladu s trajnostno gradnjo in dopolnjujejo učne poti po naravni krajini rezervata. Prevladujoč material je les. Vidne nosilne konstrukcije, kjer vertikalni elementi z zunanje strani nosijo volumne objektov, so analogija gnezd v trstičju.

Prizidek Biotehniški fakulteti, Oddelek za lesarstvo

Nov leseni prizidek Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, je namenjen pedagoško – raziskovalnemu delu. Tlorisne dimenzije objekta so 40 m x 13,5 m. Jugovzhodna stran je namenjena kabinetom, severozahodna prostorom za delo s študenti, vmes je izveden hodnik. Konstrukcija objekta je iz lesenih križno lepljenih plošč, pri čemer so stenski elementi hodnika ter kabinetov izvedeni kot vidne lesene stene. Prav tako je vidna tudi lesena strešna plošča. Fasada je iz termomodificiranega lesa, pred njo pa je pas dekorativnih lesenih stebrov.