Konferenca ob razstavi Prihodnost bivanja

Ob otvoritvi razstave dosežkov slovenske industrije pametnih stavb in doma ter gozdno-lesne verige Future Living bo na GZS konferenca z naslovom Prihodnost bivanja

11. februarja ob 10. uri
v prostorih GZS, Dimičeva 13, Ljubljana, dvorana A.

Na konferenci, ki jo organizira GZS v sodelovanju s SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, bodo priznani strokovnjaki iz tujine in Slovenije spregovorili o prihodnosti bivanja in gradenj, integraciji pametnih domov v pametna mesta in skupnosti, redefiniciji doma in vlogi človeka v takšnem okolju. Tako bodo udeležence nagovorili dr. Miimu Airaksinen (generalna direktorica Finskega združenje gradbenih inženirjev – RIL), dr. Andrej Tibaut (predsednik združenja siBIM) in Friderik Knez (Zavod za gradbeništvo in predsednik strokovnega sveta SRIP PSiDL).

Na okrogli mizi bodo svoja mnenja v povezavi z izzivi prihodnosti bivanja podali in soočili predstavniki industrije, ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

10.00 – 10.20UVODNI POZDRAVI
Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati in predsednik GZS
mag. Matej Gajzer, direktor SRIP PSiDL
Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS 
Aleš Prijon, državni sekretar za področje prostora na ministrstvu za okolje in prostor
10.20 – 11.20PLENARNI DEL
dr. Miimu Airaksinen, generalna direktorica Finskega združenje gradbenih inženirjev – RIL 
The transition from smart building to smart city scale
doc. dr. Andrej Tibaut, UM – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in predsednik združenja siBIM
BIM in kvaliteta grajenega okolja
Friderik Knez, Zavod za gradbeništvo in predsednik strokovnega sveta SRIP PSiDL
Vizija in izzivi pametnega bivanja prihodnosti
11.20 – 12.30OKROGLA MIZA »Izzivi prihodnosti bivanja«
Aleš Prijon, Ministrstvo za okolje in prostor
Jernej Salecl, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonit Anhovo d.d.
Bogdan Božac, direktor Marles hiše Maribor d.o.o.
dr. Boštjan Pečnik, izvršni direktor Program kuhalni aparati Gorenje d.d. in predsednik UO SRIP PSiDL
mag. Devid Palčič, direktor Robotina d.o.o.
12.30 – 13.00ZAKLJUČEK IN OTVORITEV RAZSTAVE PRIHODNOST BIVANJA
13.00VODEN OGLED PO RAZSTAVI IN POGOSTITEV

Konferenco bo moderiral dr. Aleš Ugovšek, okroglo mizo pa bo vodil mag. Samo Hribar Milič 

Udeležba na konferenci je brezplačna, nujna pa je predhodna prijava do najkasneje 7. februarja. Prijavnica je dostopna TU.



Z novimi normativi glede dnevne svetlobe v stavbah se želi izboljšati počutje in zdravje

Poznate občutek, ko ne glede na to, kako velika so okna, je prostor sredi dneva še vedno pretemen in je treba prižgati luči? Razlogov za to je lahko več. Zunanje ovire, orientiranost glede na smer neba, oblika in položaj okenskih odprtin, slojevitost stekel in ne nazadnje tudi oblika prostora.
Že dolgo je znano, da je kakovost bivanja veliko boljša v prostorih z dovolj naravne svetlobe in dobrim razgledom, preživljanje veliko časa v nezadostno osvetljenih prostorih pa vodi v melanholijo in razdražljivost. A kljub temu bomo v Sloveniji prve smernice za osvetljevanje z dnevno svetlobo v stavbah dobili šele z evropskim standardom FprEN 17037:2018. Ta bo v veljavo stopil 1. marca.

HIŠA RO (Arhitekta: Lara Romih, Matjaž Brulc).

Gre za dolgo pričakovani dokument, za katerega mnogi trdijo, da prinaša revolucijo v načrtovanju stavb nove generacije. Dosedanja priporočila, ki so bila vključena v nekaj različnih pravilnikov (npr. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za stanovanja), so predpisovala le velikost okenske odprtine, ki je definirana v deležu glede na talno površino.

Dnevna svetloba vpliva na cirkadiano uro

Pred časom smo že pisali, zakaj je pomembna dnevna svetloba. Poleg tega, da pomanjkanje dnevne svetlobe vpliva na najrazličnejše telesne in duševne težave, vpliva tudi na pomanjkanje vitamina D, kar povzroča težave, kot so utrujenost, izčrpanost in večja dovzetnost za bolezni.

Dnevna svetloba ima pomemben vpliv tudi na kakovost spanja, saj jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej, za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in teme ponoči.

Običajne ravni svetlobe so približno med 300 in 500 lux in zadostujejo za vidne naloge, vendar pogosto ne zadostujejo za stabilno delovanje naše notranje biološke oziroma cirkadiane ure. Neposreden vpad dnevne svetlobe bi moral dosegati vsaj 1000 lux, da uspešno uravnava cirkadiano uro v telesu in se sprožijo hormonski in imunski procesi.

Otroška soba je veliko več kot le spalnica. Je kraj, za igro ter učenje. Otroci v njej preživijo zelo veliko časa, zato je pomembno, da imajo dovolj svetlobe. (Arhitektka Lenka Kavčič, foto: Miran Kambič)
HIŠA STRESEN (Studio MKV, foto: Leonardo Vimos Sierra, Mare Mutič)

Novi standard prinaša 4 glavna merila

Novi standard bo to področje bolje uredil. Predvideva, da naj bi notranje prostore z dnevno svetlobo osvetljevali skozi vse leto in večino časa, ko je dnevna svetloba na voljo. Standard podaja priporočila za različne geografske lokacije v EU, med drugim tudi za Ljubljano.

Poleg tega so določena 4 merila, po katerih bomo v prihodnje ocenjevali količino dnevne svetlobe v stavbah. To so količnik dnevne svetlobe, kakovost pogleda navzven, neposredna osončenost in zaščita pred bleščanjem.

Količnik dnevne svetlobe

Predstavlja količino dnevne svetlobe, ki prihaja v prostor. V to je vključena neposredna dnevna svetloba, svetloba, odbita od zunanjih ovir, in tisto, ki se je odbila od notranjih površin.


AKTIVNA HIŠA (Košorokgartner arhitekti , foto: Miran Kambič)

HIŠA D (Bevk-Perović arhitekti, foto: Miran Kambič)

Pri prenovi mansardnega stanovanja so arhitekti Gaber Jovanovic poskrbeli, da veliko število strešnih oken daje enakomeren ritem naravne svetlobe. (foto: Mateja Jordovič Potočnik)

Kakovostni pogled navzven

Ta se bo vrednotil na podlagi treh lastnosti, in sicer širine pogleda, minimalne razdalje do zunanje fiksne ovire in obseg pogleda na okolico. Po standardu naj bi horizontalni pogled znašal vsaj 14 stopinj, srednja vrednost je 28, najboljša pa 54 stopinj. Zunanjost bi morala biti z vsaj 75 odstotkov površine uporabnega prostora. Minimalna razdalja do zunanje fiksne ovire bi morala biti vsaj 6 metrov, srednja 20 metrov, najboljša pa 50 metrov. Za fiksno oviro se štejejo stavbe in ne drevesa ali grmičevje.

Minimalna razdalja do zunanje fiksne ovire naj bi bila najmanj šest metrov. Na fotografiji je stanovanje Spacalova (arhitektura: Omnia arhing, Sonja Miculinić, foto: Miran Kambič).

Novi standard je prepoznal pomembnost tudi v vrsti okolice, ki jo zaznamo. Minimalni razgled naj bi vključeval vsaj raven pokrajine, srednji pokrajino in tla ali nebo, med tem, ko najboljši razgled zajema vse tri ravni.

Zaščita pred bleščanjem

Ste vedeli, da bleščanje povzroča tako imenovani foto-stres? Zato bo dobro načrtovana stavba v prihodnje morala predvideti tudi odbleske v prostoru in temu primerno bo treba prilagoditi žaluzije ali drugo zaščito pred bleščanjem.

Dobro načrtovana stavba bo v prihodnje morala predvideti tudi odbleske v prostoru in temu primerno bo treba prilagoditi žaluzije.
Na fotografiji je stanovanje AAA (Projektarna, foto: Boštjan Tacol).

Kako izračunati vse vrednosti dnevne svetlobe?

S pomočjo računalniških simulacij oziroma aplikacij. Eno takšnih so pred časom že predstavili pri podjetju VELUX. Brezplačna aplikacija MyDaylight med drugim omogoča predstavo, kako bi prostor bil videti z več naravne svetlobe.

Matej Gašperič: Ko omenjam kvalitetno arhitekturo, imam v mislih predvsem arhitekturo za življenje

Družinske hiše, ki jih snuje Matej Gašperič, že na prvi pogled dajejo občutek topline in povezanosti z naravo. Arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Pri snovanju družinskih hiš se ne omeji le na minimum, da spravi objekt do gradbenega dovoljenja, temveč želi biti vpleten v vse stopnje v procesu. S hišami, ki jih je projektiral, redno sodeluje na festivalu Odprte hiše Slovenije. Spomladi pa v Triglavskem narodnem parku organizira prvo mednarodno šolo Immersive architecture.

Začniva z osnovnim vprašanjem. In sicer, kako bi v slovenščino prevedli Immersive architecture? Spoštljiva arhitektura?

Tu moram začeti nekaj korakov nazaj. Izvorna ideja je bila organizirati poletno arhitekturno šolo, po vzoru dogodkov, ki jih organizira OZ.E.TECTURE v Avstraliji in Novi Zelandiji. Poimenovali smo jo Immersive School of Architecture (ISA).

Beseda “immersive” se nam je zdela idealna, saj gre za poglobljen študij arhitekture, ki se ne omeji le na minimum, da spravimo objekt do gradbenega dovoljenja ali minimum, da ustreza nekim fiktivnim, številčnim pogojem nizkoenergijske gradnje.

Gre za poglobljen študij, kjer se snovanje začne iz fundamentalnih izhodišč, kot so lokacija, relief, orientacija, podnebne razmere, vegetacija, specifike letnih časov. Temu v določenih primerih sledijo študije okoliške arhitekturne tipologije, vernikularne arhitekturne tipologije območja, detajli in njihov pomen, struktura urbanega tkiva, lokalni materiali in ne nazadnje ljudje. Tako ljudje, ki bodo v hiši prebivali, kot seveda tudi vpliv na ljudi, ki so z danim okolišem tako ali drugače povezani. Vse to pa zahteva poglobljen študij in od tod prvotni naziv.

Ko pa je ideja o arhitekturni šoli prerasla v platformo za skupnost podobno mislečih ljudi, se je zastavilo vprašanje, kako poimenovati to krovno platformo, katere del je postala tudi ISA.

Iz pomenskega vidika se je, glede na vse rečeno, kot najbolj logična možnost, ponujal izraz Holistic Architecture, ali v prevodu celovita, vseobsegajoča, vseupoštevajoča arhitektura. A nam zven izraza ni bil najbolj všeč, zato smo se odločili, da ostanemo pri izrazu, ki ponazarja način dela, ki nas do teh rezultatov pripelje. Od tod immersive.

Kaj pravzaprav pomeni immersive oziroma spoštljiva arhitektura? Kaj naj bi le-ta predstavljala?

Huh! O tem oziroma o prenesenem pomenu, ki ga ima zame spoštovanje, bi lahko govoril ure. A naj za zdaj ostanem pri osnovah.

Spoštovanje kot tako, se mi zdi bistvenega pomena. Tako pomembno, da sem besedo spoštovanje vgradil tudi v slogan svojega arhitekturnega biroja: “Arhitektura za spoštljive ljudi.”

To pomeni, da se ljudje med seboj razumejo, da je celoten proces medsebojnega sodelovanja pozitiven in konstruktiven. Spoštovanje nam omogoča, da se eden od drugega tudi učimo. Brez spoštovanja tega ni. In enako velja za arhitekturo.

Spoštljivo arhitekturo lahko ustvarjajo le ljudje, torej naročniki, arhitekti in izvajalci, ki razumejo pojem in pomen spoštovanja in ga tudi živijo.

Hiša za planinsko družino (Biro Gašperič, 2014, foto: Miran Kambič)

Če se ne motim, ste bili v Avstraliji na podobni poletni šoli IA, kot je letos prirejate v Sloveniji? Zakaj ste se odločili za tovrstno izobraževanje. Kaj vas je navdušilo? Ali na ljubljanski fakulteti ni bilo dovolj govora o tovrstni arhitekturi?

Da, vendar ni šlo za poletno šolo, ampak za Glenn Murcutt Masterclass, ki ni toliko namenjen študentom kot arhitektom, ki že delajo v praksi.

V resnici nisem šel tja, ker bi bil nezadovoljen s Fakulteto za arhitekturo. Nasprotno. Kljub temu, da nisem bil, ne vem, kako zagnan študent, saj sem raje kot v “nebesih”, veliko risal po birojih, predvsem pri Janezu Lajovicu in Gregi Košaku, mi je prav Fakulteta za arhitekturo dala podlago, ki me je na koncu pripeljala v Avstralijo.

Pošteno povedano, sem šel tja na dopust. Da si malo prevetrim glavo od vsakodnevnega operativnega dela in skrbi v podjetju. Tedaj namreč nisem delal v arhitekturi, ampak v drugi panogi. Poznal sem delo Glenna Murcutta, ki mi je bilo od nekdaj blizu. Česa bistveno več pa o vsem skupaj nisem vedel.

Tam sem potem spoznal še kup čudovitih ljudi in fantastičnih arhitektov, med drugim tudi Petra Stutchburya in Richarda Leplastriera, ki bosta letos kot mentorja sodelovala na ISA 2019 v Sloveniji. Spoznal sem se z njihovim načinom dela, razmišljanjem, pristopi k snovanju, predvsem pa z njihovo globoko ljubeznijo in predanostjo kvalitetni arhitekturi. Ko govorim o kvalitetni arhitekturi, nimam toliko v mislih popularne sodobne arhitekture, ki jo imamo velikokrat priložnost spremljati v revijah, ampak takšno, ki je predvsem zelo življenjska.

Oni delujejo v popolnoma drugačnem okolju, podnebju, kulturi in zato njihova arhitektura seveda ni neposredno prenosljiva. Pristopi k snovanju pa so tako holistični, da so univerzalni.

Ti ljudje in njihov odnos do arhitekture so name naredili izredno globok vtis. V resnici je bila zame izkušnja na Glenn Murcutt Masterclassu življenjska prelomnica. Dobesedno.

Hiša za najlepša leta (Biro Gašperič, 2014, foto: Virginia Vrecl)
Hiša za najlepša leta (Biro Gašperič, 2014, foto: Virginia Vrecl)

ISA bo potekala na območju Triglavskega narodnega parka. Je torej IA možna izključno v naravi oz. neurbanem območju? 

Absolutno ne! Resda je to zelo pogosta percepcija, ko govorimo o IA.
A običajno je ustvarjanje v urbanem tkivu, na primer sredi lepo ohranjenega vaškega jedra ali v mestu z njegovo kompleksno funkcionalno in sociološko komponento bistveno zahtevnejše kot v naravi.

Imate bogat opus enodružinskih hiš in številne med njimi smo za širšo javnost na ogled odprli tudi v sklopu festivala Odprte hiše Slovenije. Kje in kako se avstralski vplivi oziroma IA zrcalijo v njihovi podobi, če sploh? 

V rdečih dimnikih in petelinih na njih. Hec. No na pol hec, pol za res.

Neposredno v obliki ali volumnih se avstralski vplivi v ‘mojih’ hišah ne zrcalijo kaj dosti. Razlog za to so že prej omenjene razlike med obema svetovoma. Se pa trudim svoje hiše snovati po že prej omenjenih principih. In kdor si vzame čas, da se vanje poglobi, da pogleda pod gladino, bo prav v teh principih našel mnogo vzporednic med »mojimi« hišami in hišami mojih avstralskih mentorjev.

Prepričan pa sem, da jih tudi tisti, ki se v hišo ne poglobijo analitično, začutijo vsaj podzavestno, da se v njej dobro počutijo. In to je zagotovo eden od znakov, da smo nalogo opravili dobro.

Hiša za več kot dva (Biro Gašperič, 2014, foto: Matej Gašperič, Virginia Vrecl)
Hiša za več kot dva (Biro Gašperič, 2014, foto: Matej Gašperič, Virginia Vrecl)

Kaj pa je po vašem mnenju najbolj pomembno, da bi tudi v prihodnje živeli zdravo in v dobro oblikovanem grajenem prostoru?

Osebno sem globoko prepričan, da kvalitetna arhitektura, dobro oblikovan prostor, zdrave stavbe ne moremo doseči skozi zakone ali predpise. Prav tako tega ne morejo ustvariti arhitekti, ali vsaj ne sami. Edino možno pot do tega vidim v razviti družbi in visoko osveščenih ljudeh.

Do tega lahko pride le skozi “zahtevo” širše javnosti, ki je, ne samo sposobna prepoznati kvalitetno arhitekturo in njene prednosti, temveč ima do nje tudi razvito afiniteto. Le na ta način, bo prišlo do tega, da bo ta širša javnost takšno arhitekturo “zahtevala”, naročila. V trenutku, ko javnost oziroma naročniki postavijo visoke standarde tudi na področju kakovostne arhitekture, ne potrebujemo več veliko predpisov in oblikovnih določil prostorskih aktov. Vse to postane brezpredmetno. In takšna “zahteva” samodejno tudi prefiltrira arhitekte oz. jih spodbudi, da se ne projektira več po liniji najmanjšega odpora, samo da se naročnika spravi do gradbenega dovoljenja, ampak da kvalitetna arhitektura, z vsemi prednostmi, ki jih prinaša, dejansko postane cilj, vreden truda, ki ga je za njeno dosego potrebno vložiti.

Zato se mi zdijo arhitekturne revije, ki objavljajo kakovostno arhitekturo in oddaje, ki jo popularizirajo izrednega pomena za družbo.

Vsi pa vemo, da si človek nekaj najbolj zapomni, če stvar osebno doživi. In prav zato festival Odprte hiše Slovenije na področju popularizacije kakovostne arhitekture igra edinstveno in nadvse pomembno vlogo. Morda še najpomembnejšo od vseh naštetih.

Hiša za družino, ki ve (Biro Gašperič, 2018, foto: Janez Pelko)
bo na ogled na letošnjem festivalu Odprte hiše Slovenije, ki se bo odvil od 5. do 7. aprila.

Hiša za družino, ki ve (Biro Gašperič, 2018, foto: Janez Pelko)

Delavnica zaščita,vgradnja in uporaba lesa na prostem

Kdaj: 4.2.2019 ob 10.00 -14.30

Kje: Biotehniška fakulteta, Predavalnica Janeza Hribarja, Jamnikarjeva 101, 1000, Ljubljana

Na delavnici bodo udeleženci poleg najnovejšega znanja, ki odgovarja na zahteve naročnikov in investitorjev glede estetskega izgleda lesenih stavb, ponudili tudi odgovore na spremenjene klimatske razmere ter odgovore na nove načine gospodarjenja z lesom za trajnostno in kvalitetno leseno gradnjo.

Predavatelji delavnice »ZAŠČITA, VGRADNJA IN UPORABA LESA NA PROSTEM« pa ne bodo ponudili le prenos najmodernejšega znanja o kvalitetni leseni gradnji, ampak tudi izkušnje z uporabo tega znanja v praksi. Le znanje o kvalitetni leseni gradnji, ki ga lahko uporabimo v praksi, pomeni dodano vrednost, ki bo omogočala nadaljnjo rast deleža lesene gradnje v Sloveniji, povečala stopnjo zaupanja in s tem rast deleža javnih lesenih stavb za trajno kulturo bivanja njihovih uporabnikov.

V okviru delavnice ter v okviru mednarodnega projekta EUSALP TRIPLE WOOD bodo v obliki razstave predstavljene dobre prakse lesene gradnje v Sloveniji in širše v Alpskem prostoru, zelo različne lesene stavbe, od privatnih do javnih lesenih zgradb in druge lesene infrastrukture.

Udeležba na delavnici je brezplačna. Prijava udeležbe je obvezna na povezavi. Prijave zbiramo do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 30.1.2019.

Program delavnice bo v celoti objavljen v kratkem.

Več informacij tudi na FB strani  Kvalitetna lesena gradnja.

Izzivi v lesarstvu

V okviru sejma pohištva in druge notranje opreme AMBIENT Ljubljana se bo v četrtek, 8. novembra, ob 11. uri na Gospodarskem razstavišču odvil posvet z naslovom Izzivi v lesarstvu.

Program posveta:

  • Pozdravni nagovori Jože Prikeržnik, MGRT Direktorat za lesarstvo, generalni direktor, prof. dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta, Prodekan za kakovost
  • Digital innovation HUB Slovenija predstavitev platforme in možnosti podpore podjetjem pri digitalni transformaciji, Nenad Šutanovac, vodja IKT-horizontalne mreže pri GZS in vodja DIHS
  • Digitalna transformacija lesarske panoge: internet lesa, Alexis Zrimec, CINO, Abelium
  • Sledenje in izvor izdelkov z uporabo blockchain tehnologije, Nino Pirtovšek, vodja razvoja poslovanja, OriginTrail

Predstavitve iz prakse;

  • Avtomatizacija v proizvodnji notranjih vrat, Alojz Selišnik, direktor, Melu d.o.o.
  • Predstavitev proizvodnje finalista izbora Tovarna leta 2018 – Domel, Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d.d.

Po posvetu bo sledila še okrogla miza z naslovom Razvoj primarne industrije v Sloveniji, v sklopu katere bodo razpravljali Jože Prikeržnik (MGRT Direktorat za lesarstvo), Igor Milavec (GZS ZLPI), Mitja Piškur (Gozdarski inštitut Slovenije), Edo Oblak (Sloles), Alexander G. Brownlie (Chairman of the board BSW.SI. d.o.o.), Bogdan Božec (Marles d.o.o.), Kaja Zoran Solis (Straža d.o.o.), Alojz Selišnik (MELU d.o.o.), Domnika Gornik Bučar (Biotehniška Fakulteta).

Okroglo mizo bo vodila dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije, posvet bo povezoval dr. Aleš Ugovšek, vodja področja, GZS

Udeležba na posvetu je brezplačna, vendar se je treba na dogodek prijaviti. Prijava na spletni strani Društva lesarjev Slovenije.

Workplace Design 2018 Ljubljana

V petek, 5. oktobra 2018, se bo v Ljubljani odvijala inovativna konferenca Workplace Design 2018, na kateri bodo predstavljeni najboljši primeri oblikovanega delovnega prostora. Glavni govorec na konferenci bo dr. Nigel Oselad, strokovnjak na področju zasnove efektivnih delovnih prostorov, ki podjetjem prinašajo boljše poslovne rezultate.  Med govorci bosta še Alenka Kragelj Eržen in Jure Vanič.

Dogodek je namenjen poslovnežem, arhitektom in inženirjem, ki jih zanima, kako lahko z dobro zasnovanim prostorom povečajo potencial svojih zaposlenih in si odprejo nove možnosti za rast.

Več informacij o konferenci in prijavah izveste na uradni strani dogodka.

Kaj o novih workplace trendih, mobilnem delu, povezavah med dizajnom delovnih prostorov in storilnostjo zaposlenih pravi dr. Nigel Oselad si lahko preberete v intervjuju.

“Jutri” v Trnovem

Odprte hiše Slovenije in Urbanistični inštitut Republike Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vabi na projekcijo dokumentarnega filma “Jutri” (Demain, režija Cyril Dion in Melanie Laurent – 115 min).

Film se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane “ameriške sanje”, spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop pa je prost.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala OHS Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.


dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent.

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

3. trajnostna konferenca GBC Slovenija

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija), 27. 9. 2018, v Ljubljani organizira že 3. trajnostno konferenco GBC Slovenija. Letošnja konferenca z naslovom ”Pravi materiali, prave trajnostne rešitve”, bo pod eno streho združila ljudi iz različnih strok, ki aktivno delujejo na področju trajnostnega razvoja, tako zakonodajalce, podjetnike kot politične odločevalce.

Konferenca je namenjena arhitektom, statikom in ostali strokovni javnosti. Potekala bo na Zavodu za gradbeništvu (ZAG) v Ljubljani (Dimičeva 12, 5. nadstropje) od 9.00 do 15.00.

Udeležba na konferenci je brezplačna, število udeležencev je omejeno.

Več o dogodku in prijave na povezavi.

 

Kako imam zavarovano posojilo?

Mnogi so zmotno  prepričani, da je plačilo stroškov zavarovanja kredita enako sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici. Pa ni – zavarovanje kredita pri banki je zavarovanje banke pri zavarovalnici. Če pride do težav, naš kredit banki sicer res odplača zavarovalnica, se pa naš dolg prenese na zapuščino oziroma na dediče. V tem primeru so dediči dolžni poplačati kredit, ali pa se  odpovedati  zapuščini. 

Ko najemate kredit, potrebujte zagotovilo, da se finančna bremena kredita v primeru nepričakovanih dogodkov, ne bodo prenesli na druge. Eden od primernejših načinov za zaščito svojih najdražjih je sklenitev življenjskega zavarovanja, ki ob dostopni premiji zagotavlja dovolj visoko zavarovalno kritje. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev ali za življenjsko zavarovanje za primer smrti. Kakšne so razlike med enim in drugim, preberite v nadaljevanju. >>

Link: http://vsebovredu.triglav.si/premozenje/kako-imam-zavarovano-posojilo?cm_mmc=VseBoVredu-_-odprtehise-_-povzetki-_-kako-imam-zavarovano-posojilo&utm_campaign=odprtehise-povzetki&utm_source=odprtehise&utm_medium=clanek&utm_content=kako-imam-zavarovano-posojilo

Zavarovanje v času gradnje

Arhitektura, ki se šele gradi, ter gradbeni material sta lahko izpostavljena različnim nevarnostim že med samo gradnjo. Z zavarovanjem v času gradnje bo za strošek škode, kot so požar, vihar ali toča, škodam, ki izhajajo iz odgovornosti, ter vloma ali tatvine, poskrbela zavarovalnica.

Od postavljanja temeljev do polaganja izbranega parketa – gradnja doma terja svoj čas in po navadi vedno traja dlje od predvidevanj. Ne glede na to, v kateri fazi gradnje ste trenutno, o zavarovanju svoje sanjske hiše razmišljajte že preden vanjo vselite.

Vaša hiša je v času nastajanja že izpostavljena različnim nevarnostim. Obenem pa so v igri že porabljena sredstva in morebitna tveganja. Z ustreznim zavarovanjem bo za strošek škode, ki bi jo na vaši nepremičnini v nastajanju na primer povzročil vihar, poskrbela zavarovalnica.

V prvi fazi gradnje, ko vaš novi dom še raste, priporočamo gradbeno zavarovanje, ki krije najpogostejše škode, nastale na gradbišču. Namenjeno je predvsem izvajalcem gradbenih del, lahko pa ga sklenete tudi vi kot investitor in bodoči lastnik objekta.

Priporočamo, da zahtevate od vašega izvajalca del, da ima sklenjeno ustrezno gradbeno zavarovanje z navedenimi zavarovalnimi kritji. Tako boste vedeli, da bo morebitno škodo povrnila zavarovalnica oziroma, da bo vaša investicija v dom varna. Pri gradbenem zavarovanju je zelo pomembna še vsebina pogodbe, ki jo izvajalec sklene z vami. Iz nje mora biti razvidno, kaj in kdaj se bo gradilo, vrednost gradbenih del ipd. Prav tako je pomemben prevzemni zapisnik, iz katerega je razvidno, kdaj so bila dela zaključena.

Ko ste objekt prevzeli, vendar se vanj še niste vselili, saj še niste zaključili vseh del, priporočamo, da sklenete požarno zavarovanje. To zavarovanje vključuje vse tiste nevarnosti, za katere zavarovalnice ocenjujemo, da lahko domove najpogosteje ogrožajo: to so požar, strela, eksplozija, vihar in toča. Kritje lahko razširite tudi na dodatne (požarne) nevarnosti kot npr. potres, poplava, izliv vode, zemeljski plaz, snežni plaz, ipd. S tem zavarovanjem lahko zavarujete zgradbe z vsemi njihovimi deli, vključno s temelji in kletnimi zidovi, vse vgrajene instalacije in drugo vgrajeno opremo (centralno kurjavo s cisterno za gorivo, grelnike, klimatske naprave).

Zgoraj omenjeno požarno zavarovanje ne krije škode v primeru vloma, ki se dogaja vedno pogosteje, zato vam svetujemo sklenitev ločenega vlomskega zavarovanja. Z njim lahko zavarujete pohištvo in opremo v še nenaseljenem objektu, pri čemer mora biti objekt zaprt in zaklenjen. Vendar pozor: vlomsko zavarovanje krije zgolj premičnine, torej stvari, ki niso del stavbe (pohištvo in oprema).

Več o zavarovanju v času gradnje preberite v nadaljevanju >>