Strokovna žirija festivala OHS 2019

Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki bo izbrala objekte, ki jih bomo predstavili na 10. festivalu Odprte hiše Slovenije, od 5. do 7. aprila 2019. Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte ali prostorske ureditve, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

 

Člani oziroma članice žirije so:

Tomaž Krištof, univ.dipl.inž.arh., vršilec dolžnosti predsednika ZAPS-a

Tomaž Krištof je po diplomskem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani svoje delo začel v arhitekturnem studiu Reichenberg arhitektura v Mariboru, nadaljeval pri Sadar + Vuga v Ljubljani ter Rojkind arquitectos v Ciudad de Mexico. V letu 2009 je ustanovil arhitekturni biro Studio Krištof, med drugim je tudi ustanovitelj blagovne znamke Due Diligence Slovenija ter so-ustanovitelj podjetja Dominum. Bil je asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2015 pa je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. V doktorski disertaciji ‘Arhitektura kot jelenje rogovje skupnosti’ ga zanima predvsem, na kakšen način so različne socialne skupine predstavljene v arhitekturi in kako ta predstavitev vpliva na arhitekturo in arhitekturne sloge. V zadnjih letih je sodeloval pri celostnih prenovah stanovanjskih stavb, zgrajenih v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Razvil je tudi nov arhitekturni in finančni koncept za prenove, ki obeta, da bi lahko postal nov model za prenove v Sloveniji. Njegovo delo pa je bilo predstavljeno na več konferencah in okroglih mizah, Mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2016 (v slovenskem paviljonu) in na razstavi Architecture of Necessity v kraju Småland na Švedskem. Leta 2016 je sodeloval pri prenovi Slovenske ceste v Ljubljani in prejel Zlati svinčnik za  odlično izvedbo. Jeseni 2018 je prevzel vlogo vršilca dolžnosti predsednika ZAPS-a.

 

prof. Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.

Maruša Zorec je profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s projektiranjem objektov malega merila, še posebej na področju varovane kulturne dediščine. Je avtorica ali soavtorica več objektov: prenove vile Ventrelli na Seči pri Portorožu, dnevne kapele v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, nove knjižnice na gradu Ravne na Koroškem, prenove Vetrinjskega dvorca v Mariboru, nizko energijskega Mladinskega hotela Punkl na Ravnah na Koroškem, Srednje šole Ravne na Koroškem ter Akademije kulinarike v sklopu Visoke šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, Plečnikove hiše v Ljubljani in Švicarije v Tivoliju.

Za svoja dela je prejela več arhitekturnih priznanj, med njimi leta 2012 nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave v Ormožu in Steletovo priznanje za prenove, leta 2011 nagrado piranesi za prenovo Naskovega dvorca v Mariboru, leta 2009 Plečnikovo nagrado za trg in zunanji oltar na Brezju, leta 2002 pa Plečnikovo medaljo za monografijo in razstavo Oton Jugovec – arhitekt. Za opus in vrhunske dosežke je letos prejela platinasti svinčnik ZAPS-a.

 

dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh, MA Urban Design

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Od leta 2006 koordinira program strokovnih predavanj UIRS. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magisterskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, urednik in recenzent.

 

dr. Jernej Markelj, mag. inž. arh.

Dr. Jernej Markelj vodi arhitekturno pisarno s poudarkom na načrtovanju sonaravnih in energijsko učinkovitih stavb. Je soavtor več nagrajenih arhitekturnih rešitev na natečajih. Po zaključku študija je tri leta sodeloval v arhitekturnem ateljeju Borisa Podrecce na Dunaju in nato v okviru doktorskega študija raziskoval metode za vrednotenje trajnostnosti stavb. Je energetski svetovalec v mreži ENSVET in sodelavec Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V okviru akcije COST Restore se posveča aktualnemu raziskovanju za regenerativno grajeno okolje.

 

asist. Ana Kreč, m.i.a., Asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani

Ana Kreč deluje kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter doktorska študentka na KU Leuven, Sint Lucas School of Architecture v Bruslju. Skupaj z arhitektom Juretom Hrovatom vodi arhitekturni biro Svet vmes. Leta 2015 je bil Svet vmes prepoznan kot drzna, oblikovalsko-raziskovalna praksa z močno socialno agendo in kot tak uvrščen v mednarodno raziskovalno mrežo 40 projektantov/raziskovalcev ADAPT-r ITN – Architecture, Design and Art Practice Training-research, delujoč med Brusljem in Ljubljano. Mnogi njihovi projekti so bili nagrajeni, med njimi tudi prenova vstopne avle Gimnazije Poljane.

 

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh., direktorica festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič svoje delovanje posveča trajnostno, smotrno in razumsko oblikovanemu prostoru, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor. Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Med leti 2009 – 2013 je bila prodekanja na Visoki šoli za dizajn, kjer je bila nosilka predmeta Notranja oprema in Arhitektura prostora. Kot gostujoča profesorica na milanski Politechnici je bila mentorica diplomskim študentom s področja notranje opreme. Je ustanoviteljica zavoda aFRONT, ki v Sloveniji organizira največji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Je tudi soavtorica notranje opreme 1. Slovenskega Muzeja lutk na Ljubljanskem gradu. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem.

 


Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na povezavi.

Hrepenenje po svetlobi

Ali dovolj upoštevamo potrebe telesa in mu zagotavljamo zadosti dnevne svetlobe? 

 Moderno življenje je polno negotovosti. Pred nas postavlja številne grožnje, zaradi česar je naše dobro počutje vse pogosteje ogroženo in načeto.

 

Hitro spreminjajoča politična slika v svetu? Grožnja!

Klimatske spremembe? Grožnja!

Pomanjkanje dnevne svetlobe? Naj se zdi še tako čudno, ampak tudi to je grožnja za zdravje modernega človeka!

 

Zagotovo ste že slišali, da bo v prihodnosti med glavnimi dejavniki zdravstvenega tveganja sedenje, toda ali ste si v svojih najhujših nočnih morah lahko predstavljali, da bo ena največjih groženj za človekovo zdravje pomanjkanje dnevne svetlobe?!?

Dejstvo je, da je svetloba bistvenega pomena za naše dolgoročno dobro počutje in zdravje. Pri vzpostavljanju in ohranjanju vitalnosti bi sončevo svetlobo lahko povsem enakovredno postavili ob bok drugim dejavnikom: spanju, zdravi prehrani, gibanju, … Skrb za zadostno količino dnevne svetlobe preprosto spada k zdravemu življenjskemu slogu.

Zlasti življenje v mestih postavlja pred nas izzive, na katere smo doslej redko pomislili. Med tednom je časa, ki bi ga preživeli zunaj in ob dnevni svetlobi, pogosto premalo.

V povprečju se naš delovni dan začne z jutranjim hitenjem v službo. Pot opravimo z avtom ali avtobusom, največkrat tako, da imamo od točke prihoda do vstopa v podjetje čim manj korakov. Če gremo v službo z avtom, pogosto skozi podzemno službeno garažo naredimo nekaj korakov do dvigala, od tam pa hitro v svojo pisarno, v kateri nam nad glavo sveti neonska luč. Če je zunaj sonce, že hitimo zastirati okna, da se nam računalniški zaslon ne bi bleščal. Zelo verjetno delamo v podjetju, v katerem obratuje službena restavracija, zato tudi v času malice ne zapustimo stavbe.

Po tem, ko presedimo svojih osem ur, se znova v naglici odpravimo domov, po otroke v šolo ali spotoma v trgovino. Če imamo srečo in ne razvažamo otrok po treningih in drugih dejavnostih, si izborimo čas za telovadbo, ki pa je redko zunaj, ampak spet v notranjosti fitnes centrov ali v dvoranah, v katerih nam svetlobo dajejo le luči. Po tem, ko otroke pospremimo v posteljo, pogledamo še televizijo ali pa na prenosniku/tablici zremo v bleščeče premikajoče slike. Ko končno zapremo oči, nam pod vekami verjetno utripa modrikasta svetloba elektronskih naprav.

Smo prva kultura v človeški zgodovini, ki jo ogroža katastrofalna zmes transporta, delovnih obvez in nezdravih elektronskih motilcev v bivalnih prostorih. Smo kultura ljudi, ki je sončnim žarkom izpostavljena le na poti od doma do službe in nazaj, kar med tednom pomeni manj kot 10 odstotkov dnevnega časa. Temu pojavu pravimo tudi »deficitarnost dnevne svetlobe« in, na kar antropologi že  dolgo opozarjajo, odtujenost od narave.

Neposredne posledice pomanjkanja sončeve svetlobe so šibka tvorba vitamina D in dušikovega oksida, kar lahko v začetni fazi vodi do oslabljenega imunskega sistema, posledično pa celo do demence, Alzheimerjeve bolezni ter debelosti. Si lahko mislite, da je pomanjkanje dnevne svetlobe lahko krivec za vaš prehlad ali gripo, ker se je zaradi zmanjšane odpornosti niste uspeli ubraniti?!

Dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih brez dnevne svetlobe negativno vpliva tudi na cikle spanja, kar oslabi naš imunski sistem.

K sreči se zima počasi preveša v pomlad, a nevarnost za sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD) še vedno obstaja. Gre za vrsto depresije in potrtosti, ki jo povzroča sprememba letnih časov. Še posebno pogosta je v zimskih mesecih, ko se zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe spremeni naša notranja dnevna ura. S tem se poruši tako imenovani cirkadiani ritem (del bio-ritma) posameznika, ritem, ki je povezan s 24-urnim dnevnim ciklom.

Naslednja posledica pomanjkanja dnevne svetlobe je znižana raven serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje, pomembno vlogo pa lahko igra tudi pri jesensko-zimski depresiji.

Na kratko: privoščite si dnevno svetlobo – ob pravem času in na pravem mestu.

Kako imam zavarovano posojilo?

Mnogi so zmotno  prepričani, da je plačilo stroškov zavarovanja kredita enako sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici. Pa ni – zavarovanje kredita pri banki je zavarovanje banke pri zavarovalnici. Če pride do težav, naš kredit banki sicer res odplača zavarovalnica, se pa naš dolg prenese na zapuščino oziroma na dediče. V tem primeru so dediči dolžni poplačati kredit, ali pa se  odpovedati  zapuščini. 

Ko najemate kredit, potrebujte zagotovilo, da se finančna bremena kredita v primeru nepričakovanih dogodkov, ne bodo prenesli na druge. Eden od primernejših načinov za zaščito svojih najdražjih je sklenitev življenjskega zavarovanja, ki ob dostopni premiji zagotavlja dovolj visoko zavarovalno kritje. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev ali za življenjsko zavarovanje za primer smrti. Kakšne so razlike med enim in drugim, preberite v nadaljevanju. >>

Link: http://vsebovredu.triglav.si/premozenje/kako-imam-zavarovano-posojilo?cm_mmc=VseBoVredu-_-odprtehise-_-povzetki-_-kako-imam-zavarovano-posojilo&utm_campaign=odprtehise-povzetki&utm_source=odprtehise&utm_medium=clanek&utm_content=kako-imam-zavarovano-posojilo

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2018

Preberite, kaj o festivalu OHS menijo  člani letošnje strokovne žirije. Tisti, ki bodo naredili izbor najboljših prijavljenih projektov, izbranih za ogled med 13. in 15. aprilom 2018 – na letošnjem devetem največjem arhitekturno nepremičninskem festivalu Odprte hiše Slovenije.

 

doc. dr. PETER ŠENK,arhitekt – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru /

Studio Stratum

“Vsakoletni nabor slovenske arhitekture, ki je na ogled v okviru festivala OHS, odpira pogled v prihodnost. Je nekakšen trendovski barometer in seizmograf novih porajanj že zgrajenih, v stroki in medijih izpostavljenih, nagrajenih, razvpitih, pa tudi spregledanih kakovostnih arhitektur. Pogosto ob razlagi načrtovalcev, arhitektov. Izkušnja, ki jo ponuja festival OHS, je tako neprecenljiva, saj omogoča osebno ovrednotenje arhitekture onkraj sploščene vizualne izkušnje, ki jo ponujajo mediji.”

 

MIMA SUHADOLC, arhitektka
“V dobi, ko so v fotografski objektiv ujete podobe stavb in prostorov zamrznjene kot retuširani obrazi lepotic z modnih plakatov, in v dobi, ko je fotografijo nemogoče ločiti od računalniške podobe, je postala možnost izkusiti prostor neprecenljiva. Oblikovanje prostora je dokončano, ko ga naselijo njegovi prebivalci. Ti so zadnji kos opreme prostora in njegov končni kritik. Odprte hiše dajejo obiskovalcem možnost celovito doživeti prostor v njegovi pravi podobi in funkciji.”

 

BOŠTJAN VUGA, u.d.i.a, Grad.Dip. (AA) – Sadar+Vuga

OHS je edini medij, ki publiki omogoča fizično izkušnjo arhitekture. Stavbe se razkrijejo, ljudje se jih lahko dotaknejo, si jih od blizu ogledajo, doživijo atmosfero v prostorih, v katere po navadi nimajo vstopa. Izbrane stavbe predstavljajo najkvalitetnejšo arhitekturno produkcijo, kar dviguje kulturo prostora v Sloveniji.

 

KLARA ZALOKAR, m.i.a. – Studio Moste

Arhitektura, predvsem stanovanjske stavbe, je javnosti dostopna in predstavljena le preko medija fotografije. Še tako dobra fotografija pa težko ustvari občutek fizične prezence v prostoru – teksture površin, taktilnost materialov, zvok polne lesene mize, ko nanjo odložimo predmet, ali vpliv različne dnevne osvetlitve. Arhitekturo dojemamo z vsemi čutili in ne le z očesom – prav zato se mi zdi projekt OHS izjemnega pomena. Posameznikom omogoča pristno arhitekturno izkušnjo tudi v objektih, ki so javnosti načeloma nedostopni.

 

ZAŠ BREZAR, u.d.i.k.a. – Landezine

V družbi, kjer je prostora za razvoj prostorske kulture še zelo veliko, OHS igra pomembno vlogo pri  izboru in promociji dobrih praks oblikovanja prostora tako znotraj stroke kot tudi v javnosti. Arhitekturo osvetli kot iznajdljivo in kreativno disciplino, ki ni namenjena zgolj tistim, ki imajo več. V strokovnem smislu pa se je projekt OHS vzpostavil kot živahna komunikacijska platforma za prostorske načrtovalce.

 

MICHAEL BURNARD – raziskovalec Center odličnosti InnoRenew, Univerza na Primorskem

 Festival Odprte Hiše Slovenije omogoča inovatorjem, da raziskujejo nove ideje, predstavljajo svoje delo širšemu občinstvu in tudi prejmejo priznanje za svoje trdo delo. Hkrati opozarja na napredek trajnostnega oblikovanja in zagotavlja platformo, ki daje prednost trajnostnemu razvoju v vsakodnevnem življenju, kar bistveno prispeva k zdravi prihodnosti Slovenije.

 

KRISTINA DEŠMAN – Odprte hiše Slovenije, urednica revije Hiše

OHS so priložnost za spoznanje, premislek, učenje in raziskovanje. Znanim, manj poznanim, mladim, starejšim arhitektom omogočijo, da pokažejo, kaj so ustvarili. Investitorji in lastniki se pohvalijo s svojimi objekti. Arhitekti ponovno premislijo svoje zasnove in preverijo, kako se obnesejo v praksi. Naročniki in lastniki se spomnijo, zakaj je njihova hiša posebna. Obiskovalci raziskujejo dobre prostore in spoznavajo proces, ki je do njih pripeljal. Letos smo še posebej ponosni na izbor mladih arhitektov, ki se predstavljajo s svojimi prvimi projekti.

MESTA ZA NAŠO PRIHODNOST

3. MEDNARODNA KONFERENCA OPEN HOUSE WORLD WIDE

Mesta po vsem svetu se dandanes srečujejo s podobnimi izzivi, a hkrati ljudem še vedno ostajajo navdihujoča in zaželjena za bivanje. Naloga nas vseh, ne samo odločevalcev, načrtovalcev in javnih inštitucij pa je, da jih načrtujemo in oblikujemo po meri ljudi, da bomo v njih dobro in kakovostno živeli in delali. Hkrati bomo imeli tudi možnost sooblikovanja in vpliva na njihov razvoj.

Konference so bodo udeležili različni mednarodni strokovnjaki, predstavniki in župani svetovnih prestolnic, kulturnih ustanov, ekonomskih inštitucij, načrtovalci in arhitekti, raziskovalci in drugi, ki bodo predstavili in raziskovali ključne izzive sodobnega mesta. Predstavljeni bodo primeri kakovostno oblikovanega urbanega prostora, ki so nastali na pobudo civilnih iniciativ in najširše participacije prebivalstva na različnih koncih sveta.

Tretja konferenca OPEN HOUSE WORLDWIDE je hkrati tudi 25 obletnica delovanja iniciative OPEN HOUSE, ki se je začela prav v Londonu.

Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže OHWW od leta 2010, na kar smo zelo ponosni. Svoje delovanje  v Sloveniji bomo mednarodnemu občinstvu predstavili v petek.

KONFERENCA “ARHITEKTURA IN IZOBRAŽEVANJE”

Zavod za promocijo arhitekture (ZPAR) vas vabi na Arhitekturno konferenco, ki bo 02. februarja 2018, tokrat v Termah Zreče Tema konference bo »ARHITEKTURA in IZOBRAŽEVANJE«. Na konferenci bodo predavatelji predstavili svoja dela na temo konference, raziskovali bomo vse od arhitekture za poučevanje do poučne arhitekture, vse od vrtcev do univerz in kampusov . Iskali bomo odgovore na vprašanja, ob novih paradigmah poučevanja, v prostorih kjer se znanje ustvarja, širi in deli iz ene generacije na drugo. Zanimajo nas objekti kot prostori poučevanja, učenja in raziskav, kreativnih procesov. Cilj konferenca je združiti strokovnjake kot tudi nacionalne predstavnike izobraževalnih institucij, civilno družbo, javne organe, raziskovalne institucije da delijo in razpravljajo o lastnih izkušnjah, priložnostih in izzivih v segmentu izobraževanja in prostora. Na konferenci bomo s pomočjo povabljenih predavateljev poskusili odgovoriti na vprašanja / ter:

»Zakaj je tako pomembno, kakšne so učilnice in kako to vpliva na učenje?

Kakšna naj bo konfiguracija učilnice?

Kakšno naj bo pohištvo v učilnicah?

Kakšen vpliv na učenje imata zvok in svetloba?

Predstavili posamezne strokovne ugotovitve.

Predstavili uspešne prakse.

 

Nagrada »ARHIED 2018«

Poleg konference želimo izvedeti tudi izbor realiziranih primerov dobre prakse projektov in nagrad. Zato arhitekte in vse ostale vabimo, da dajo svoje predloge realiziranih arhitektur s področja izobraževalnih stavb in s tem povezanih objektov. Strokovna komisija bo izbrala projekte, ki bodo vključeni v sekcijo Projekti in objavljeni internet strani dogodka. Člani komisije, ki bo sestavljena iz izbranih predavateljev bodo izbrali nagrajence.

Druženje

Pomemben cilj te konference je ponuditi priložnosti za povezovanje in spodbuditi razpravo med tokrat do 150 udeleženci iz različnih področij. Z vašim sodelovanjem lahko pomagate pri razvoju vprašanj in tematike.

Večerni del

Po končani konferenci sledi večerni program s podelitvijo nagrad, ter inštrumentalnim koncertom žrebom številk za smučarski del ter večerjo.

Udeležba na Konferenčnem delu je brezplačna.

Za registracijo na konferenco izpolnite in pošljite spletni obrazec do 19. januarja 2018 oziroma do zapolnitve mest. Prejeli boste potrditev v nekaj dneh od vaše registracije, skupaj z drugimi praktičnimi informacijami. Če prejmemo več prijav kot je rezerviranih kapacitet,  bomo morda morali omejiti udeležbo. V primeru da boste udeleženi tudi na »večernem delu konference« vam svetujemo, da čimprej rezervirate svojo sobo zaradi velikega povpraševanja v Zrečah v tem času. Smučanje Naslednji dan 03.02. 2017 bomo na Rogli izvedli tudi tradicionalno Odprto smučarsko prvenstvo arhitektov« »SPAS OPEN 2018«. V primeru, da se želite udeležiti tudi tega dela je potrebno izpolniti Prijavnico in plačati prijavnino.

 

FESTIVAL OHS 2018 – povabilo k prijavi objektov

Dragi arhitekti, krajinski arhitekti, lastniki in uporabniki kakovostne arhitekture!

 Največji slovenski arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije OHS se bo v letu 2018 odvijal že devetič. Odprli bomo najboljše, najbolj inovativne, najbolj energetsko učinkovite arhitekturno odlične stavbe. Pokazali bomo arhitekturo, ki odpira drugačno videnje prostora.

 Vabimo vas, da s svojimi objekti sodelujete na festivalu, ki bo med 13. in 15. aprilom 2018.

S festivalom sporočamo, da dobra arhitektura spodbuja delovno učinkovitost, oblikuje zdravju prijazna okolja in ima neštete pozitivne vplive na počutje in življenje vseh.

Namen festivala je javnosti omogočiti vstop v kakovostno grajen in oblikovan prostor in ljudem prek osebne izkušnje prikazati možnosti, ki jih ponuja dobra arhitektura.

Želimo, da ljudje s pomočjo arhitektov in strokovnjakov razmišljajo o kakovostnem prostoru naše skupne prihodnosti.

 Več o sodelovanju na festivalu preberite tukaj:

http://www.odprtehiseslovenije.org/festival/odprte-hise-slovenije/ohs-za-projektante/

Na festivalu smo leta 2017 zabeležili skoraj 3.700 obiskovalcev, obiski na spletni strani rastejo iz dneva v dan (letos 100 571). V slovenskih medijih pa je bilo letos več kot 245 objav o OHS. Odprte hiše Slovenije so tudi del mednarodne mreže Open House World Wide, največjega svetovnega arhitekturnega festivala, ki na leto pritegne več kot milijon obiskovalcev.

Objekti, izbrani za sodelovanje na festivalu OHS, ostanejo vidni na naši spletni strani prek vsega leta. Spletni vodnik OHS – Slovenska arhitektura na lepo oblikovanem portalu pokaže objekte, arhitektom in podjetjem pa nudimo tudi dodatne oblike promocije.

Zainteresirane projektante vabimo, da nam posredujete svoje realizirane projekte (ki še niso bili predstavljeni na dosedanjih festivalih OHS). Prijava projektov poteka preko spleta na povezavi:

http://www.odprtehiseslovenije.org/prijava/

Rok za prijavo je 10.1.2018. Izmed prispelih predlogov  bo strokovna žirija izbrala 100, ki bodo javnosti na ogled z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Veselimo se sodelovanja z vami in se vam vnaprej zahvaljujemo za prijavljene projekte.

Prijazen pozdrav, EKIPA OHS