Arhitektura

Odprte so prijave za 10. OHS festival

Drage arhitektke in arhitekti,

krajinske arhitektke in krajinski arhitekti,

investitorke in investitorji,

lastnice in lastniki ter uporabniki odlične arhitekture,

 

vabimo vas, da svoje uspešne, zanimive in najnovejše projekte prijavite na festival

ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2019.

Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na povezavi.

Izmed novih in najbolj odmevnih predlogov bo strokovna žirija ponovno izbrala 100 projektov, ki bodo javnosti na ogled brezplačno z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Naslednje leto bo festival praznoval jubilejno 10. obletnico. V vseh teh letih smo odprli 631 hiš, ki jih je skupaj z nami obiskalo skoraj 16.000 obiskovalcev, v slovenskih medijih pa se je festival OHS pojavil več kot 700x.

Verjamemo, da smo s tem v javnosti vsaj delno dvignili zavedanje o dobrem načrtovanju in gradnji in tudi pomen samega prostora. Za vse to ste zaslužni tudi vi in iskreno se vam zahvaljujemo za vaše delo in podporo.

Želimo si, da bi 10. festival odprl vrata najboljših, najbolj inovativnih, najbolj energetsko učinkovitih in arhitekturno odličnih stavb. Vseh tistih, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora. Nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami in se vam vnaprej zahvaljujemo za prijavljene projekte.

Prijazen pozdrav,

EKIPA OHS

 

Načrtovanje, odvodnjavanje in osvetlitev – izziv, ki ga znamo rešiti!

Podjetja VELUX Slovenija, Fibran Nord in Geberit pripravljajo dinamično in praktično izobraževanje na kaj vse morajo biti projektanti pozorni pri izdelavi ravne strehe ter osvetlitvah skozi ravno streho. Predstavljeni bodo najnovejši trendi in smernice za ravne strehe. Imeli boste možnost individualnega posveta s strokovnjakom za vaš projekt in možnost pridobiti odgovore na vaša vprašanja.

V ospredju bodo tri teme:
1. Kako kakovostno načrtovati trajne ravne strehe in kakšno funkcijo opravljajo membrane v sestavi, ki zagotavlja trajnost in trajnostnost;
2. Kakovostno odvodnjavanje kot en najbolj kritičnih segmentov kompleksno grajene ravne strehe;
3. Naravna osvetlitev prostorov z okni za ravno streho – zakaj, kako in prednosti oken?Število mest je omejeno, zato se čimprej prijavite in si zagotovite svoje mesto.

Več informacij je na voljo na povezavi.

NAGRADA PIRANESI 2018

Nagrada Piranesi nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Avstrija, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Slovenija. Sodelujoče fakultete so Ljubljana, Maribor, Zagreb, Split, Trst, Pescara, Gradec, Dunaj, Spittal, Budimpešta, AA London in Thessaloniki.

Arhitekti zgoraj naštetih dežel se lahko prijavijo za nagrado Piranesi preko nacionalnih selektorjev. Vsak nacionalni selektor bo izbral 5 realiziranih arhitekturnih del, zgrajenih v zadnjih dveh letih. Študenti zgoraj omenjenih arhitekturnih fakultet se lahko za študentsko priznanje Piranesi prijavijo preko študentskih selektorjev svoje fakultete. Vsak študentski selektor bo izbral dva realizirana ali nerealizirana projekta, nastala v zadnjih dveh študijskih letih. Selektorji imajo pravico podati svoje predloge. Selekcija se opravi vsako leto konec oktobra.

RAZPIS JE OBJAVLJEN TUKAJ.

Iz malega raste veliko – pol stoletja slovenskih vrtcev

Potujoča Dessina razstava »Iz malega raste veliko – pol stoletja slovenskih vrtcev« bo na svojem zadnjem odprtju sklenila svoj krog. Vabijo vas na odprtje razstave, ki bo v torek, 9. oktobra, ob 12. uri na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS, na Masarykovi 16 v Ljubljani, in na četrtkove spremljevalne strokovne dogodke, ki se bodo oktobra v sklopu »Meseca prostora« nizali v prostorih MIZŠ.

Razstavo bo odprl g. minister, dr. Jernej Pikalo. Drugi sodelujoči: Maja Ivanič (direktorica Galerije Dessa), Kristina Dešman (pomočnica urednika AB arhitekturni bilten), avtorici Špela Nardoni Kovač in Damjana Zaviršek Hudnik, gostje arhitekti in ravnateljice vrtcev. Ogled razstave je možen vsak delovni dan od 9.00 – 18.00 v mesecu oktobru.

OGLED RAZSTAVE POD STROKOVNIM VODSTVOM avtoric je vsak četrtek ob 12.00, po dogovoru pa tudi v drugem terminu.

 

SPREMLJEVALNI STROKOVNI DOGODKI

Četrtek, 11. 10. ob 13. uri, velika dvorana

  • POGOVOR Z ARHITEKTI IN RAVNATELJICAMI VRTCEV Z RAZSTAVE

Četrtek, 11. 10. ob 13. uri, velika dvorana

Sodelujoči arhitekti: Stanko Kristl, Milan Štrukelj, Jure Kotnik, Ajda Vogelnik Saje, Anton Žižek, Mojca Gregorski. Sodelujoče ravnateljice: Ivana Leskovar (Vrtec Poljčane), Renata Rus (Vrtec Mladi rod), Lučka Postružin (Vrtec Ledina). Pogovor z arhitekti in ravnateljicami o kakovosti arhitekture javnih vrtcev nekoč in danes bosta vodili avtorici razstave Špela Nardoni Kovač in Damjana Zaviršek Hudnik.

  • PREDSTAVITEV VMESNIH REZULTATOV TRILETNEGA PROJEKTA (CRP 2016) »ANALIZA STANJA NA PODROČJU ARHITEKTURE JAVNIH VRTCEV IN ŠOL V SLOVENIJI – EVIDENTIRANJE, VREDNOTENJE IN VAROVANJE PRIMEROV KAKOVOSTNE (TRAJNOSTNE) ARHITEKTURE«

Sodelujoči raziskovalci v projektu (FA UL, PeF UP): doc. Mojca Gregorski, doc. Mitja Zorc, izr. prof. dr. Matej Blenkuš, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik, prof. dr. Majda Cencič, doc. dr. Tina Štemberger, prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik (vodja projekta).

  • PREDSTAVITEV PROJEKTA LESENI VRTCI

Projekt Leseni vrtci – projekt študentov in profesorjev FA UL v študijskem letu 2014/2015, bo predstavila izr. prof. mag. Anja Planišček(FA UL).

  • PREDSTAVITEV REZULTATOV MEDNARODNE ŠTUDENTSKE DELAVNICE DOCOMOMO 2018 NA TEMO NAVINŠKOVIH ŠOL 

Sodelujoči (FA UL): doc. dr. Nataša Koselj (programski vodja mednarodne konference Docomomo 2018); Ajda Bračič, Mitja Kuret, Lev Rahovsky, (študentje arhitekture).

 

Četrtek, 25. 10. ob 13. uri, velika dvorana

  • PREDSTAVITEV IZKUŠENJ DOBREGA SODELOVANJA Z UPORABNIKOM PRI NAČRTOVANJU PROSTORA VRTCEV IN ŠOL

Sodelujoči: Ana Kreč in Jure Hrovat (arhitekturni biro Svet vmes); Urška Kranjc, Andreja Štrukelj (Društvo Pazi!park); in Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar, doc. mag. Polona Filipič (Center arhitekture Slovenije).

Več na spletni strani www.dessa.si.

Objavljen je mednarodni natečaj za arhitekturno – urbanistične ideje za prenovo mestnega jedra v Zenici

Mesto Zenica je v sodelovanju z Asocijacijom arhitekata u BIH in Javnim preduzećem za prostorno planiranje i uređenje grada – Zenica objavilo mednarodni natečaj za izbor najboljše arhitekturno – urbanistične ideje za prenovo mestnega jedra v Zenici.

Več informacij in vso projektno dokumentacijo najdete tu.

 

Razstava: Arhitektura= 2014-2018

Galerija Dessa vas vabi na razstavo Arhitektura= z izborom desetih projektov, zgrajenih med leti 2014 in 2018. Podati skuša osnovne informacije o dogajanju na arhitekturnem področju, v resnici pa je še veliko več. Govori o našem odnosu do arhitekture, ki je neposredno povezan z našo zgodovinsko in regionalno tradicijo.

Pregled sodobne slovenske arhitekture bi lahko razumeli kot izbor vsega arhitekturnega dogajanja v Sloveniji. Vendar ne gre le za to. Svoj izbor smo utemeljili na sodobni produkciji slovenskih avtorjev, ne glede na to, kje se nahaja njihova arhitektura. To zahteva današnji čas, ko meje in okolja niso bila še nikoli tako odprta kot danes, pa tudi Slovenija postaja vse bolj nepogrešljiv del skupne evropske usode. Zato so v izbor uvrščene stavbe slovenskih arhitektov, zgrajene izven slovenskih meja.

Razstava bo na ogled do 8. 11. 2018. Več informacij o dogodku je na voljo na njihovi spletni strani.

Znani so prejemniki nagrad ZAPS 2018

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je objavila letošnje prejemnike najvišjih arhitekturnih nagrad v Sloveniji. 

Priznanje častni član je šlo v roke Zmaga Novaka. Kot so v obrazložitvi zapisali v strokovnem odboru ZAPS, Zmago ni arhitekt, krajinski arhitekt ali prostorski načrtovalec. Je prvi častni član zbornice, ki po svoji izobrazbi – študiral je lesarstvo – nikakor ne bi mogel biti tudi njen redni član. Pa vendar je v preteklih dveh desetletjih s svojimi prispevki bistveno zaznamoval arhitekturno prizorišče v Sloveniji. 

Njegove revije, razstave, konference in drugi dogodki so postali prostori arhitekturnih srečevanj in razprav, prostori povezovanj arhitekture z drugimi kreativnimi industrijami, gospodarstvom in javnostjo. So tudi inkubator novih praks in odskočna deska za neuveljavljene ustvarjalce. Krono vsega predstavlja ustanovitev Mesta oblikovanja v nekdanji tiskarni Mladinske knjige arhitekta Savina Severja, ena inventivnejših po-uporab opuščenih prostorov pri nas, mesto v hiši, prostorska intervencija s kartonom, pop-up city.

Platinasti svinčnik je prejela prof. Maruša Zorec, ena najvidnejših delujočih slovenskih arhitekt. V obrazložitvi Platinaste komisije, ki so jo sestavljali Grega Košak, dr. Mojca Golobič, dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews (predsednica) in Barbara Pungerčar (skrbnica) so zapisali:

“Maruša Zorec z zgodovinske materije briše detajle zgodovinske akumulacije in obdrži samo tisto, kar je ključno za naš spomin na preteklost, kar nam prostorsko in materialno govori o starem subjektu, kar nam daje vizualno zadovoljstvo – vse to je vključeno v nov projekt, ki je usklajen z današnjimi tehničnimi in funkcionalnimi potrebami, današnjim estetskim kanonom, načinom približevanja in primerjanja z zgodovinsko arhitekturo. Skratka, govorimo o ponovnem strukturiranju zgodovine, ki dobiva svoj novi smisel le v stiku, sožitju z novo intervencijo, v procesu izbiranja in projektiranja. Takšna metoda je tvegana in jo težko posplošujemo s projekta na projekt. Zelo je odvisna od kulture, senzibilnosti in – zakaj ne – od poguma tistega, ki jo izvaja. Kajti kot nas učijo zgodovinarji, največji problem vsakega humanista je prav izbor, in ne retorika etabliranih dejstev. Arhitektko Marušo Zorec gotovo odlikuje pogum. Pogum, da izbere, in pogum, da pove. Maruša Zorec z arhitekturo »prostor odpira«, kar je po Dušanu Pirjevcu prav tisto, zaradi česar je arhitektura umetnost. V času aktualnega družbenega trenutka, ki do arhitekture in oblikovanja prostora ne premore niti spoštovanja, kaj šele razumevanja, brez poguma in vztrajnosti tega kljub nedvomni umetniški moči ne bi zmogla.”

 

Zlati svinčniki za odlično izvedbo so prejeli

V izbor za strokovne nagrade zlati svinčnik 2018 se je uvrstilo 53 projektov, ki so bili razvrščeni v različne programske skupine, od tega sedem stanovanjskih hiš, dve večstanovanjski stavbi, enajst poslovnih stavb, dvanajst javnih stavb, dvanajst projektov notranje opreme, šest ureditev urbanih prostorov in tri krajinske ureditve. Žirija je poslanstvo strokovne nagrade zlati svinčnik usmerila v nagrajevanje in spodbujanje kvalitetne arhitekturne in krajinskoarhitekturne prakse, ozaveščanje uporabnikov in investitorjev o pomenu grajenega prostora ter spodbujanje promocije arhitekturne in krajinskoarhitekturne stroke v očeh javnosti.
Kriteriji za vrednotenje projektov so bili kakovost, berljivost in inovativnost prostorskega koncepta, oblikovalska in izvajalska veščina izvedenih del, ekološki vidiki in izvirnost pristopov. Ob omenjenih vidikih je bila žirija posebno pozorna na projekte, ki bi lahko s svojimi značilnostmi v naš kulturni prostor vnesli nove perspektive na področju približevanja stroke bodočim uporabnikom ter inovativne načine gradnje oziroma pristope v realizacijah.

  • Poslovna stavba Tem Čatež

Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc, dr. Dušan Stupar

Objekt poslovne stavbe Tem Čatež se kljub svoji velikosti razmeroma nevsiljivo umešča na rob tipične dolenjske gručaste vasi na vzpetini. Opredeljuje ga jasen in berljiv ter dosledno izveden koncept. Zasnovan je kot razširitev obstoječe poslovno-proizvodne stavbe. Celota v obliki črke l uokvirja novi vstopni prostor kot spomin na nekdanjo vaško pot, ki je nekoč prečkala območje. Od tod in iz javnih prostorov notranjosti se odpirajo značilni pogledi na prostorsko dominanto, znamenito romarsko cerkev na sosednji vzpetini. Podoba sledi vsebini notranjosti (proizvodnja in promocija električnih stikal). V duhu kraja in uporabnikov je za objekt značilna visoka raven zavedanja naročnikov, ki v arhitekturnem oblikovanju vidijo perspektivo za dvig lastne kakovosti in ustvarjalnosti. Projekt je prikaz kvalitetno izvedenega dela, ki je v simbiozi naročnikov in arhitektov ustvarilo prostorsko zasnovo izredne arhitekturne vrednosti in sočasno omogočilo zadovoljstvo bodočih uporabnikov.

  • Družinska hiša Celovška

Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc Vrhovec

Družinska hiša Celovška se nahaja na parceli, za katero je značilen ozek tlorisni gabarit. Postavljena je pravokotno na primarno mestno vpadnico brez izrazitih prostorskih kvalitet, a z značajem, ki simbolizira običajno slovensko predmestno kulturno tkivo.
Hiša tipološko in inovativno rešuje izziv ozke parcele ter ta dejavnik upošteva na inovativen način. Ustvari kvalitetne bivanjske površine za dve poslovno-stanovanjski enoti. Duhovita je uporaba fasadnih oblog, ki izrazito modernistični karakter objekta povezujejo z lokalnim značajem slovenskega grajenega prostora. Kljub programu malega merila neposredno ob pomembni mestni vpadnici je arhitektoma uspelo z izbiro tipologije in zasnove fasadnega ovoja ustvariti iluzijo večje stavbe, kot v resnici je, z doslednim oblikovanjem pa sta pripomogla k nekoliko bolj urbanemu značaju Celovške ceste.
Spodbudno je dejstvo, da sta bila arhitekta v tem primeru tudi soizvajalca in delno investitorja del med gradnjo, kar je v slovenskih arhitekturnih krogih redek način delovanja. Kvaliteta projekta in rezultat realizacije nedvomno pozivata k večjemu številu sorodnih modelov v našem grajenem prostoru.

  • Vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju

Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič

Vrtec Pedenjped kaže inovativen pristop v tipološkem in oblikovnem konceptu. Krožna tlorisna oblika objekta, ki v oblikovanju vrtcev pri nas ni pogosta, ustvari dva karakterja zunanjih prostorov. Notranji atrij je nosilec otrokom prijaznih igralnih in izobraževalnih vsebin, ki humano vplivajo na otroški psihološki svet. Zunanji prostori na obodu objekta pa so oblikovani kot odprte zelene površine za igro, ki se spajajo z okolico.
Vrtec je primarno grajen iz lesa, kar mu daje dodatno vrednost v perspektivi trajnostne gradnje ter potrjuje potenciale, ki jih zagovorniki lesne industrije spodbujajo v slovenskem prostoru.
Posebno navdušuje kakovostno oblikovana notranjost. Vzgojno-izobraževalne težnje se inovativno izražajo v oblikovanju igral, učilnic, pohištva, grafične opreme itd.
Objekt bo zaradi njegove narave težko aplicirati v drugih prostorskih situacijah, hkrati pa ga bo zanimivo spremljati kot eksperiment in opazovati v njegovih prihodnjih fazah delovanja.

Dan arhitektov 2018: javna arhitektura, javni prostor

Dan arhitektov 2018 bo v petek, 12. oktobra 2018, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, Ljubljana.

Tema letošnjega dneva arhitektov je »javna arhitektura, javni prostor«. Arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem so stroke, ki gradijo ozadje naših življenj. Oblikujejo prostor, ki ga uporabljamo vsi, in so stroke, ki imajo med vsemi inženirskimi in umetniškimi zvrstmi najdaljnosežnejše posledice. Javna stavba ali trg, ki ju zgradimo danes, bosta na tem mestu stala mnogo dlje, kot trajajo življenja tistih, ki so odgovorni za njuno izgradnjo. Tudi zato je ta odgovornost še toliko večja. Na to dejstvo je treba opozoriti zlasti sedaj, ko se število investicij ponovno povečuje in obstaja nevarnost, da bodo sredstva, namenjena arhitekturi in prostoru, porabljena prehitro in nepremišljeno.

Javne stavbe in javni prostori so ogledalo družbe in države. Institucije, ki porabljajo javna sredstva, bi morale biti zgled tega, kako izbrati najboljšo arhitekturno rešitev in kako skrbeti za njeno kvalitetno izvedbo. Arhitektura mora zajeti in posredovati interese različnih vpletenih akterjev, zaradi česar pogosto nastaja v zapletenem in včasih celo bolečem procesu. Njen nastanek in obstoj lahko dolgotrajno vplivata na skupnost, v kateri obstaja, in globoko posežeta v vprašanja osebne ali skupinske identitete; njena otvoritev ali njeno uničenje sta lahko pomemben simbolni dogodek. Takšna arhitektura je lahko (tudi stoletja) aktiven del življenjskih praks skupnosti, lahko je vključena v vsakdan ali praznik, v oblikovanje kolektivnega spomina ali pozabe, v razpravo o vrednotah, o tem, kaj je prav in kaj je narobe.

PROGRAM DOGODKA

9.00-14.00
Ogled nagrajenih objektov v Veliki Loki pri Čatežu in Ljubljani. 
Odpeljali se bomo s Trga francoske revolucije v Ljubljani ob 9.00 uri, predviden prihod nazaj je ob 14:00 uri.

Za ogled so potrebne prijave in plačilo kotizacije. Kotizacija za ogled znaša 10€ z davkom. Znesek nakažite na TRR SI56 0310 0100 1291 427, odprt pri SKB banki. Prijave sprejemamo do 4.10.2018 na povezavi.
Pisna odjava, na podlagi katere bomo izvedli celotno vračilo že plačane kotizacije, je možna do 4.10. 2018 na elektronski naslov: barbara.pungercar@zaps.si. Vračilo kotizacije ob odjavi po tem datumu ne bo več možno. V primeru nezadostnega števila prijav, bo ogled odpadel.

16.30
Nagovor: 
Aleš Prijon, arhitekt

Predavanja: 
Ana Kreč, arhitektka
Matija Bevk, arhitekt
Matej Vozlič, arhitekt
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka

19.30
Slavnostna podelitev priznanj ZAPS in otvoritev razstave Slovenska arhitektura in prostor 2018

Dogodek bo odprl minister za okolje in prostor RS Jure Leben.

Povezovala bo Vesna Milek. Za glasbo bo skrbel Trije violinski trii.

Vabljeni!

IGNORANCA =TEMA = OVIRA

»Kakovostno oblikovan in dostopen prostor je temeljna pravica nas vseh«.

Je javni grajeni prostor res dostopen in prijazen do vseh ljudi?

Dobra arhitektura in oblikovanje lahko izboljšata življenje vsakemu posamezniku ter ponudita možnosti za bolj vključujočo in humano družbo.

Vabimo vas, da se 17.9.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani med 10. in 17. uro udeležite OVIRANTLONA! Povabite znance in prijatelje!

Prostor oblikujemo in uporabljamo vsi ljudje!

Ustvarimo ga skupaj za vse!

Arboretum Volčji Potok – vstopni paviljon

” Arboretum Volčji potok je prekrasen park, ki je prvotno obdajal graščino družine Souvan, ki pa je bila ob koncu druge svetovne vojne požgana. Leon Souvan je park uredil v arboretum poln ribnikov, raznolikih drevesnih vrst in drugih rastlin. Po vojni je načrte za ureditev parka izdelal naš krajinski arhitekt Ciril Jeglič, a žal ti v celoti niso realizirani.

Iskali smo mesto in arhitekturni izraz stavbe, ki bi izpostavil vso naravno lepoto vhodnega območja – potoka in skupine sekvoj ob njem ter obenem omogočil delovanje parka ob različnih scenarijih uporabe.” – Maruša Zorec

Vstopni paviljon, arhitektov Maruše Zorec in Matjaža Bolčine se je letos tako uvrstil med nominacije za Plečnikovo medaljo 2018.

Podjetje Riko hiše je v lesu izvedlo lesene obloge, lesen strop in  notranje okenske okvirje.

Paviljon je uvrščen v zbirko OHS – SLOVENSKA ARHITEKTURA.

Več o njem si lahko preberete tu.