Arhitektura

Kako zdrava so naša stanovanja in hiše?

Po raziskavi Evropske komisije preživimo prebivalci EU 90 odstotkov svojega časa, kar je skoraj 22 ur na dan. Ne verjamete? Niste edini. Po najnovejši raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Velux v sodelovanju z inštitutom YouGov in v kateri je bilo marca 2018 prek spleta opravljenih 16.000 razgovorov s posamezniki v 14 državah v Evropi in Severni Ameriki, je 82 odstotkov anketirancev dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur.

Od kod torej Evropski komisiji podatek, da v prostoru preživimo 90 odstotkov svojega časa? No pa poglejmo: zbudimo se v zaprtem prostoru, se z avtom ali javnim prevozom odpeljemo v službo in večina nas dela v pisarnah ali tovarnah. Nekateri ste mogoče prej še odpeljali otroke v vrtec ali šolo in tudi oni preživijo večino časa v zaprtem prostoru. Na poti domov se ustavite v trgovini, pojeste skupno kosilo v restavraciji ali doma in se odpravite v fitnes oziroma na neko drugo rekreacijo v športno dvorano ali pa preživite večer v kinu, morda gledališču. Seveda se slika nekoliko spremeni v toplejših mesecih, ko vsaj del nekaterih dejavnosti, kot sta pitje kave in rekreacija preselimo na prosto. Ampak dejstvo je, da smo v nekaj letih iz vrste, ki živi na prostem, postali vrsta, ki živi v zaprtih prostorih.

Je to znak za alarm?

Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje v zaprtih prostorih.

Eden ključnih problemov predstavlja zrak. V preteklosti je bilo onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih namenjeno precej manj pozornosti kot onesnaženosti zunanjega zraka. Vendar pa so v zadnjih letih postale grožnje, ki jih povzroča izpostavljenost onesnaženju zraka v zaprtih prostorih bolj očitne. Verjeli ali ne, zrak v stavbah je običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih.

Zrak v zaprtem prostoru je prvotno enak kot zunanji zrak, saj večina zunanjih onesnaževalcev prodre v naše domove. K temu dodajmo še strupene snovi, ki jih vnesemo v dom s plastiko ali pa z gradbenim materialom, kot na primer formaldehidi v lesu, zaviralci gorenja v pohištvu in radon – radioaktiven plin, tvorjen v tleh. Na zrak vplivajo tudi plesen in dejavnosti, kot so kuhanje, peči na drva, sveče in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje pa ne pozabimo na dihanje, s katerim v ozračje oddamo CO2 in vodo.

Vsi pa vemo, da onesnaženje s sabo prinese množico potencialnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj in druge bolezni dihal.

Kaj lahko storimo? Večkrat na dan prezračimo. To je vsekakor najenostavnejši ukrep. Dandanes obstajajo tudi senzorji, povezane z okni, ki stalno nadzirajo temperaturo, vlago in količino CO2 v vašem domu ter odpirajo, ali zapirajo električna okna. A vendar je pogosto slišati, da je prezračevanje energijsko potratno. Privede namreč do več ogrevanja in s tem do večje porabe fosilnih goriv, kar pa posledično pomeni več onesnaženosti zraka. Druga možnost je, da poskušamo pri gradnji zmanjšati uporabo škodljivih materialov, ki oddajajo v prostor nevarne snovi za naše zdravje. K izboljšanju zraka v notranjih prostorih zagotovo pripomore tudi vnos rastlin.

V obstoječi stanovanjski hiši so arhitekti prenovili bivalne prostore in vrt. V interierju so stavbo očistili nepotrebnih sten in bivalni del povezali v enoten prostor. Razširili so ga s steklenjakom in z leseno teraso ter oboje prekrili z lahkotnim nadstreškom. Nova kompozicija lesenih oken in vrat omogoča pretočen stik zunanjega in notranjega prostora. Z veliko svetlobe, s kombinacijo ometa, lesa, kovine in stekla so vzpostavili svetle in tople bivalne prostore.  Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, krajinska arhitektura: Jana Kozamernik, foto: Miran Kambič.

Še en problem, s katerim se srečujemo v prostorih, je pomanjkanje svetlobe. Predvsem pomembna je naravna svetloba. Ta je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Nedavne raziskave so pokazale pomemben vpliv dnevne svetlobe na počutje. Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za različnimi sezonskimi razpoloženjskimi motnjami, kot so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in tudi depresija. Po drugi strani je dnevna svetloba fiziološki in psihološki stimulans. Poveča pozornost, izboljša razpoloženje in počutje, zviša produktivnost in sposobnost učenja, vse to pa znatno koristi celotni družbi.

Če ne moremo povečati naravne svetlobe, si pomagajmo z lučmi. Pri načrtovanju luči je treba paziti, da prostor ni preveč ali premalo osvetljen in da z njimi ne povzročimo preveč kontrastov v prostoru. Konstantna prisotnost bele umetne svetlobe moti naš karkadijski ritem.

Kaj lahko storimo?

Najpreprostejši ukrepi se nanašajo na majhne spremembe vedenja. Izkoristite vsako priložnost za gibanje na prostem: pojdite na sprehod ali se s kolesom odpeljite v službo, in če je mogoče, si privoščite odmor na prostem.

Ko ste znotraj, spustite v zaprti prostor čim več naravne svetlobe in poskrbite, da bo zrak, ki ga dihate, svež. Odpiranje oken in zračenje nekajkrat dnevno bo zelo zmanjšalo raven CO2 in drugih onesnaževalcev. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo strupene snovi. Omejite vire vlažnosti in preprečite razvoj plesni, redno čistite in prezračujte preproge in druga oblazinjena pohištva. Nadalje v zaprtih prostorih ne prižigajte sveč, in če je le mogoče, perilo sušite zunaj.

Prenovljeno stanovanje v stavbi Mali nebotičnik, ki je bila zgrajena leta 1933. Arhitekta Eva Senekovič in Žiga Ravnikar sta v največji meri ohranila stavbno pohištvo, hrastov parket in keramično peč. Obilje naravne svetlobe v stanovanju omogoča stanovalcem zdravo in ugodno prebivanje. Foto: Martin Kruh

 

Dolgoročno pa bi bilo smiselno, da projektiramo in gradimo hiše, vrtce, šole in poslovne prostore tako, da uporabimo čim manj škodljivih materialov, hkrati pa tako, da bi te nudile dovolj svežega zraka in dnevne svetlobe. Nekatere rešitve so mogoče res dražje in si jih kljub željam mnogi ne moremo privoščiti, a obstaja mnogo takih, ki pri gradnji ne bodo vplivale na naše denarnice nič več kot tiste slabe. Kot radi poudarimo pri OHS: tako slaba gradnja kot dobra gradnja sta enako dragi.

Iščemo najnovejše projekte za 10. OHS festival!

Drage arhitektke in arhitekti,

krajinske arhitektke in krajinski arhitekti,

investitorke in investitorji,

lastnice in lastniki ter uporabniki odlične arhitekture!

 

Vabimo vas, da svoje uspešne, zanimive in najnovejše projekte prijavite na festival

ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2019.

Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na povezavi.

Izmed novih in najbolj odmevnih predlogov bo strokovna žirija ponovno izbrala 100 projektov, ki bodo javnosti na ogled brezplačno z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Naslednje leto bomo izvedli jubilejni 10. festival. V vseh teh letih smo odprli 631 stavb in zunanjih ureditev, ki jih je skupaj z nami obiskalo skoraj 16.000 obiskovalcev, v slovenskih medijih pa se je festival OHS pojavil več kot 700-krat.

Verjamemo, da smo s tem skupaj z vami v javnosti vsaj delno dvignili zavedanje o dobrem načrtovanju, gradnji in pomenu samega prostora.

Želimo si, da bi 10. festival odprl vrata najboljših, najbolj inovativnih, najbolj energetsko učinkovitih in arhitekturno odličnih stavb. Vseh tistih, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami in se vam vnaprej zahvaljujemo za prijavljene projekte.

Prijazen pozdrav,

EKIPA OHS

 

ARHITEKTURA IN ŽIVLJENJE: Objekti Stanka Kristla skozi fotografije Roka Hočevarja

Diagnostično-terapevtsko-servisni objekt, Univerzitetni klinični center, Ljubljana, operacijski hodnik, foto Rok Hočevar, 13.11.2018

Od ponedeljka, 26. novembra 2018, od 20. ure pa vse do 13. decembra 2018 bo v Galeriji Dessa na ogled razstava ARHITEKTURA IN ŽIVLJENJE Objekti Stanka Kristla skozi fotografije Roka Hočevarja.

Arhitekt Stanko Kristl skozi svoje dolgoletno ustvarjanje neprestano zastavlja temeljno arhitekturno vprašanje: kaj je arhitektura v odnosu do človeka? Človek in njegovo doživljanje prostora je ključna tema, ki izrazito zaznamuje njegov raziskovalno-oblikovalski pristop, zato v svojih projektih nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora.

Kristlove arhitekture si zato ne moremo predstavljati brez človeka. Fotografije arhitekta Roka Hočevarja prikazujejo prav to, kar je bistvo Kristlove arhitekturne ideje: ljudi, vsakdan, življenje arhitekture.

Več na spletni strani www.dessa.si

OŠ Franceta Prešerna, Kranj, telovadnica, foto Rok Hočevar, 9.11.2018

Vrata odpira izobraževalno-demonstracijski center Knauf Insulation Experience Center

Foto: Miran Kambič

V soboto, 24. novembra 2018, si lahko v Škofji Loki ogledate Knauf Insulation Experience Center. Gre za sodoben dvonadstropen objekt, z okoli 800 kvadratnih metrov površine, zgrajen po načelih trajnostne gradnje. Center bo namenjen predstavitvi in informiranju izvajalcev in kupcev o najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje, učinkovitih izolacijskih rešitvah, zelenih strehah ter drugih trajnostnih gradbeno izolacijskih rešitvah.

V centru bodo potekala izobraževanja in delavnice s praktičnimi prikazi učinkovitost za vso vzhodno Evropo, Italijo in Avstrijo.

Gre za prvo novogradnjo v Sloveniji, ki je certificirana po nemškem standardu za trajnostno gradnjo DGNB. Objekt namreč temelji na okoljski, ekonomski in družbeno-kakovostni premisi, kar jim omogoča tudi nižje stroške in optimizacijo procesov pri obratovanju. Center bo prejel tudi oznako Active House, saj gre za objekt, ki bo opremljen s skrbno izbranimi materiali, z izkoriščanjem obnovljivih virov energije pa bo zmanjšan vpliv stavbe na okolje.

Center je za podjetje Knauf Insulation projektirala družba Protim Ržišnik Perc.


Dan odprtih vrat bo potekal v soboto, 24. 11. 2018, od 9. do 14. ure na naslovu Trata 32 v Škofji Loki. Za vas pripravljajo možnost ogleda proizvodnje in novega demonstracijsko-izobraževalnega centra pa tudi tehnično svetovanje, ekološko stojnico, animacije za najmlajše in še marsikaj. Več informacij dobite na uradni strani podjetja Knauf Insulation.

 

Outsiderjev festival se vrača v mesto!

 

Konec tedna se bo v Ljubljani odvil dvodnevni festival Orodja za boljše bivanje, ki ga organizira revija Outsider. 

Letošnja edicija festivala se ukvarja z materialnostjo. Izjemni govorci bodo skozi serijo predavanj povzeli svoje zgodbe, povezane z materialom. Prav vsak izmed njih je mojster svojega materiala ter z njim aktivno deli življenje. Nekateri posegajo po različnih materialih in se osredotočajo na stike med njimi, spet drugi so se zavezali raziskovanju enega samega. Njihovi izbrani materiali so si med seboj različni: od resnega in prilagodljivega betona, igrive in zračne opeke, iskrene in tople butane zemlje, dragocene in čarobne keramike, pa do eteričnega materiala besede ter večno spreminjajočega se materiala javnega prostora.


Več informacij o programu in govorcih je dostopno na spletni strani OUTSIDER.

Nagrado Piranesi je prejela Galerie n09 – z33 v belgijskem mestu Hasselt

Mednarodno nagrado Piranesi 2018 na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture je žirija namenila galeriji Galerie n09 – z33 v belgijskem mestu Hasselt, ki jo je načrtovala arhitektka Francesca Torzo. Podelitev nagrad je bila v soboto na prireditvi v razstavišču Monfort v Portorožu.

zmagovalnem projektu je žirija v utemeljitvi zapisala, da novi elementi dopolnjujejo obstoječe na način, ki poudarja izkušnjo prostora. Prepričala jo je inovativnost na dveh nivojih: prvič v smislu prostorske ureditve kot sosledja zunanjih in notranjih prostorov in njihovih določenih prehodov in drugič z zelo drznimi pristopi k preoblikovanju materialnosti.

Zunanji obod re-interpretira fasado obstoječe stavbe, novo in staro se neopazno prepletata. Dramatični, zahtevni prehodi med zunanjimi in notranjimi prostori stavbe mimoidočega izzivajo, da vstopi. Stavba je del mesta, ki s svojo okolico generira dobro arhitekturo, je zapisala.

Foto: francescatorzo.it

Foto: francescatorzo.it

Foto: francescatorzo.it

Žirija je podelila še mednarodni priznanji in študentsko priznanje Piranesi.

Mednarodno priznanje Piranesi 2018 je prejel projekt Workshop Garage (2016) v italijanski Suzzari arhitektov Studiospazio. Kot piše v utemeljitvi, je ikoničen projekt elegantna in enostavna neobičajna rešitev.

“Je izvrstna zamisel, ki presega arhitekturo z genialno konstrukcijsko zasnovo,” menijo člani žirije.

Foto: studiospazio.net

Mednarodno priznanje Piranesi je žirija namenila tudi Baziliki in duhovni hiši (1992-2018) v avstrijskem Mariazellu arhitektov Feyferlik / Fritzer. Kot piše v utemeljitvi, projekt povzema kot zbirko radikalnih, a potrpežljivih posegov v ogromnem verskem kompleksu. Ta je nastajal v obdobju več kot dveh desetletij. Vsak sklop je bil deležen enake pozornosti, ne glede na pomembnost programov. Projekt nima skupnega jezika, a so arhitekti uspeli poudariti posebnosti vsakega dogodka in programa.

Študentsko priznanje Piranesi pa prejme projekt Terrain Anamorphosis v grškem Solunu. Žirija je v projektu prepoznala skrb študentov: spopadali so se s problemi ohranjanja planeta, kot so voda, sol, olivno olje, čebele. Kot piše v utemeljitvi, prikaz projekta prebudi v gledalcu sanjarjenje. Izjemno sposobnost umetniške predstavitve dopolnjuje pametno načrtovanje. Industrijske površine se vračajo naravi, kjer na novo zaživijo.

Mednarodno žirijo so sestavljali Valerie Mulvin (predsednica), Matteo Bolgan, Eduard Callis, Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Gernot Hertl, Palmar Kristmundsson, Niall McCullough, Guillem Moliner in Amir Vuk Zec.

Avtorica skulpture za nagrado Piranesi je študentka arhitekture Ajda Racman. Stekleno skulpturo so izdelali v Steklarni Rogaška. Vsak nagrajenec pa od pokrovitelja podjetja Rex Kralj prejme tudi produkt najbolj znanega slovenskega oblikovalca Nika Kralja.

Za razstavo Piranesi 2018 je bilo nominiranih 41 projektov, ki so jih izbrali nacionalni selektorji devetih evropskih držav, ter 23 študentskih projektov, ki so jih izbrali selektorji z 12 evropskih arhitekturnih fakultet.

 

Arhitektura v naravi: ornitološke opazovalnice

Pravijo, da je pred nami zadnji jesenski konec tedna letos. Zato ga izkoristite za sprehod v naravo. Mogoče na nebu in na travnikih še lahko opazite ptice, ki so se ustavile na poti v toplejše kraje. Opremite se z daljnogledom in se odpravite na katero od ptičjih opazovalnic, ki smo jih obiskali tudi v sklopu preteklih festivalov Odprte hiše Slovenije.

 

Naravni rezervat Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je polslano močvirje, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Nastal je kot posledica poseganja človeka v naravo (izgradnja in opustitev solin), bližina mesta, pristanišča, ceste in železnice pa je ogrožala njegov obstoj. Zaradi bogatega rastlinstva in živalstva je bil leta 1998 razglašen za naravni rezervat. V zadnjih letih je potekala intenzivna sanacija naravnega okolja, ki je prinesla njegovo izboljšanje. Zgradili so središče za obiskovalce, opazovalnice in še nekaj objektov. Vsi so zasnovani v skladu s trajnostno gradnjo in dopolnjujejo učne poti po naravni krajini rezervata. Prevladujoč material je les. Vidne nosilne konstrukcije, kjer vertikalni elementi z zunanje strani nosijo volumne objektov, so analogija gnezd v trstičju.

Od novembra do marca je naravni rezervat (učna pot z opazovališči, parkirišče za obiskovalce v času obiska) odprt vsak dan od 8.00 do 17.00 ure, center za obiskovalce (recepcija, trgovina, bar) pa od torka do nedelje od 9.00 do 15.00 ure.

Arhitektura: Robert Potokar, Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrovič, Mateja Šetina. Krajinska arhitektura: Urša Komac (Foto: Virginia Vrecel)

Ljubljansko barje

Učna pot in opazovalnica ptic v krajinskem parku Ljubljansko barje sta namenjeni spoznavanju habitatov barjanskih travnikov in ohranjanju značilnosti kulturne krajine. Do opazovalnice vodi cikcakasta pot in jo zato obiskovalci opazijo šele, ko se ji čisto približajo. Zasnovana je iz naravnih materialov, njena tradicionalna izdelava pa spominja na ptičje gnezdo.

Dostop do Koščeve poti: na cesti, ki vodi od Iga proti Podpeči, za vasjo Brest prečkate reko Iška in takoj za mostom zavijete desno na neutrjeno cesto, nadaljujte peš. Približno po 400 metrih zavijete desno čez prvi most in takoj na levo po peš poti začnete odkrivati Koščevo učno pot, ki vas privede do opazovalnice ptic.

Arhitektura: Tomaž Stupar, Dušan Stupar

Poljčane

Opazovalnica za ptice z doživljajskim podestom je izobraževalni in vzgojni objekt ob Dravinjski učni poti. Osnovna ideja opazovalnice je ustvariti učilnico na prostem z zastrtimi pogledi na naravo, ki jo obdaja. V nizu lesenih lamel, ki so zasnovane kot struktura trstičja ob reki, so interaktivni didaktični pripomočki za učenje skozi igro. Na podestu, ki je dvignjen nad poplavnim poljem reke Dravinje, so tematski vrtiljaki o živalih in rastlinah ob reki, ki se v ritmu vertikal nadaljujejo v opazovalnico za ptice ter zaključijo v namišljeni strugi reke Dravinje. Učenje skozi igro ob prijetnem sprehodu v naravo skuša motivirati otroke in tiste, ki so otroci po srcu, za raziskovanje in opazovanje sveta okoli sebe.

Arhitektura: Maša Živec

Vrhunsko vino si zasluži vrhunsko arhitekturo

Pred vrati je praznik svetega Martina, ki bo iz mošta naredil vino. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da gre za enega najbolj priljubljenih praznovanj pri nas. Vzrok za to verjetno leži v razvoju vinogradniške in vinske kulture v zadnjih tridesetih letih.

Z razvojem vinarstva in vinske kulture pa se je razvijala tudi “vinska arhitektura”. Vinske kleti niso več le temačni in hladni prostori, napolnjeni s prašnimi sodi, temveč danes predstavljajo pomemben segment pri razvoju prepoznavnosti vinarja.

Arhitektura vinskih kleti v povezavi s številnimi turističnimi in gostinskimi dejavnostmi je ključna za privabljanje ljudi v vinorodne pokrajine.

Tudi Odprte hiše Slovenije so že odprle nekaj objektov, ki nudijo arhitekturno doživetje, dopolnjeno z vinsko, kulinarično ter turistično ponudbo.

VINSKA KLET ŠKALCE

Andrej Kemr, Igor Skulj

Vinska klet Škalce se nahaja v Slovenskih Konjicah. Gre za klet podjetja Zlati grič. Da bi ohranili vinorodno pokrajino neokrnjeno, so arhitekti predlagali vkopani objekt vinske kleti, ki ga osvetljujejo svetlobni atriji. Obodni zidovi izdolbenih notranjih prostorov dopolnjujejo krajinsko sliko in popeljejo obiskovalca v notranjost kompleksa. Klet predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejših tovrstnih objektov v tem delu Evrope. Kompleks zajema kleti z vinsko posodo, proizvodni del s prostori za trženje, upravo ter garaže. Objekt je velik 3.500 m2 s kapaciteto 1,3 milijonov litrov in je v celoti vkopan v zemljo, strehe pa zatravljene in zasajene. V naravi so vidni le posamezni fasadni elementi, ki se izvirno vključujejo v obstoječi ambient vinogradniške krajine

VINSKA KLET MAROF

Studio Kalamar, Andrej Kalamar

Zahodno od vasi Mačkovci v Prekmurju se nahaja Vinska klet Marof. Ta je nastala na prenovljenem 120 let starem gospodarskem posestvu, ki je vključeval podeželski dvorec pripadajoča gospodarska poslopja. Enega od teh so prenovili v vinsko klet, v kateri nastajajo vina nove blagovne znamke Marof. Vinogradi kleti v obsegu 40 hektarov se razprostirajo po okoliških gričih in dajejo 300.000 litrov vina na leto. Prvi letnik vina, 2009, je bil nagrajen z več Decanterjevimi priznanji.

Nova klet preproste oblike po zgledu podeželskih objektov je postavljena v liniji objektov na južni strani grebena. Večina prostorov je skritih pod zemljo. Vidni del objekta nad terenom predstavlja samo sprejem obiskovalcev (severna stran) in sprejem ter drobljenje grozdja (južna stran). Večina volumna se skriva pod terenom. Tukaj si sledijo prostori tehnološkega postopka – stiskalnica grozdja, kovinske in lesene posode za vino, laboratorij, polnilnica in skladišče steklenic. Zemeljska masa tu zagotavlja stalno temperaturo 14 stopinj Celzija, dodatna energija je potrebna le za ohlajevanje kadi z grozdjem med postopkom fermentacije. Ob vznožju pobočja pod vinogradi je zbiralni bazen, v katerega se steka voda iz okoliških vinogradov za ponovno zalivanje.

Fasada povzema barve zemlje in grafiko kolov za trte. Streha je po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine krita z rdečo opeko, kritino nekdanjih gospodarskih objektov. Panoramsko okno na zahodni fasadi obiskovalca kleti poveže z vinogradi na pobočjih in dolino pod njimi, serija lin na nasprotni strani prostora pa odpira pogled v kleti.

Objekt z vseh strani objemajo vinogradi in vinogradi so vse, kar se iz objekta vidi. Projekt je bil nominiran za nagrado Svetovnega arhitekturnega festivala leta 2010.

RESTAVRACIJA IN PENZION GREDIČ

Real Engineering, Rok Klanjšček, Aljaž Lavrič, Nina Polajnar, Raketa d.o.o., Katjuša Kranjc, Rok Kuhar

O vili na Ceglem, ki so jo ljudje od nekdaj imenovali Gredič (gradič), je znanih malo zgodovinskih podatkov. Impresiven gradič je bil zgrajen pred približno 400 leti v osrčju vinorodnih Goriških brd.  Leta 2012 je bila dokončana celovita prenova gradu, ki mu je povrnila prvotni sijaj in ustvarila dodano prostorsko kot tudi vsebinsko vrednost. Vodilo pri oblikovanju majhnega hotela, restavracije ter vinoteke je bilo, ustvariti prostor, ki bo sodoben, a hkrati grajski. Prostor, ki ne bo težak in temačen, a vendar skrivnosten in poetičen. Uporabljen je bil lokalni kamen in les z željo po ravnovesju med zunanjostjo in notranjostjo. Gredičeva vinoteka združuje kanček tradicije, elegance ter harmonije in je izjemen prostor za degustacijo bogate zbirke briških vin. Poleg vinoteke pa je tu še tempelj penin – nekakšen poklon široki paleti kvalitetnih penečih vin in številnim vrhunskim vinarjem te unikatne vinske regije, kjer obiskovalci lahko uživajo pri okušanju širokega izbora priznanih lokalnih in evropskih penin ter raznovrstnih vin iz svetovno znanih kleti v Šampanji.

DOM PENINE RADGONSKE GORICE

Premica d.o.o. Celje

Ob praznovanju 160-letnice Zlate radgonske penine so se Radgonske gorice odločile prenoviti staro meščansko stavbo iz 17. stoletja, ki je razglašena za kulturni spomenik občinskega pomena. Slednje je pomembno vplivalo na samo obnovo, saj je ta potekala po navodilih in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

Prenovljeni objekt nosi ime DOM PENINE in je namenjen predstavljanju Radgonskih goric in prodaji vin iz lastne proizvodnje. Da bi razširil dosedanjo turistično ponudbo vinske kleti, so jo smiselno dopolnili s trgovsko in poslovno dejavnostjo.

VINSKA KLET DUCAL

Plusminus30 

Vinska klet v Svečini je nastala na mestu porušene stare hiše, vkopane v zemljo.  Arhitekti so ohranili samo klet in okoli nje zgradili novo, ki vključuje večnamenski prostor za degustacije, prostor za pridelavo in shranjevanje vina ter prostor za amfore in penine. Trenutno je zgrajena prva faza – vinska klet. Celoten objekt bo obsegal še glavni objekt z restavracijo in tri montažne nastanitvene paviljone s konzolnim bazenom.

Če želite izvedeti več o arhitekturi vinskih kleti in najnovejših smernicah, ki se odvijajo na tem področju, se nam pridružite na okrogli mizi, ki jo organiziramo skupaj z Balassijevim inštitutom – Kulturnim centrom Veleposlaništva Madžarske, v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri. Svoje izkušnje bodo delili arhitekti iz Slovenije in Madžarske. Pogovoru bo sledila degustacija vin iz prenovljenih kleti s Sašo Cafuta Trček. Na dogodek se je treba prijaviti. Več podrobnosti je na voljo TU.

Arhitektura je kultura: PDA 2018

V soboto, 17. novembra se bo odvila že 36. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture. Na njej bodo podelili tudi nagrade Piranesi 2018. 

Gre za mednarodno arhitekturno konferenco z eno najdaljših tradicij na svetu. Odvija se vsak november, že vse od leta 1983 v očarljivem gledališču Tartini v srednjeveškem Piranu. Pobudnik in dolgoletni predsednik organizacijskega odbora konference je bil arhitekt prof. Vojteh Ravnikar (1943–2010). Namen konference je ovrednotiti tekoče arhitekturne trende in predstaviti najbolj inovativne ideje arhitekturne in prostorske produkcije, ki na sodoben način spoštujejo lokalni kontekst in podpirajo kulturno raznolikost. Konferenco PDA vsako leto spremlja tudi vrsta arhitekturnih razstav. Med njimi je najpomembnejša mednarodna razstava za prestižno nagrado Piranesi.

Slogan letošnje konference PDA je “Arhitektura je kultura”

V današnjih časih ni nič dokončno izborjenega. Za vse se je treba znova in znova boriti. Tudi dobra arhitektura ni sama po sebi umevna, čeprav je najpomembnejši del družbene nadgradnje, ki ji pravimo kultura. Arhitektura ni gospodarska dejavnost, usmerjena k dobičku, ampak družbo plemeniti in ji daje smisel. Dobra arhitektura ni nekaj, kar potrebujemo za preživetje, ampak za življenje samo, v njegovi najžlahtnejši obliki. Zavedamo se pomena narave in jo ščitimo, večino časa pa bivamo v mestih, naseljih in stavbah, ki jih je ustvaril človek. Zato je pomembno, da nas umetno okolje navdihuje, podobno kot narava. Da ustvarja ambiente, atmosfero in poglede, ki bogatijo naše življenje. In dobra arhitektura to zmore.

 

Podrobnejši program in vstopnice so dostopni na www.pida.si.

 

Ljubljana kot prestolnica

Ob razstavi Vizije so 13 – Ljubljana kot prestolnica – NEIZVEDENO Društvo arhitektov Ljubljane organizira okroglo mizo z naslovom Ljubljana kot prestolnica.

Okrogla miza bo v sredo, 14. novembra ob 18. uri v Galeriji Kresija.

Sogovorniki so dr. Mateja Kurir, Janez Koželj, Aleš Prijon in Boštjan Vuga. Okroglo mizo bo vodila Kristina Dešman.

Na okrogli mizi se bomo spraševali:

  • Na kakšen način arhitektura predstavlja državo?
  • Kakšna bi morala biti vizija Ljubljane kot prestolnice? Kdo bi jo moral zasnovati? Kako izbojlšati sodelovanje med državo in mestom?
  • Kaj se dogaja z neizvedenimi projekti, katerih investitor je država v Ljubljani?

Vabljeni!