Slovenska alpska arhitektura 2008–2018

Bivak pod Skuto (Ofis arhitekti, foto: Andrej Gregorič in Janez Martinčič)

V ponedeljek, 28. januarja 2019, ob 20. uri, bo v Galeriji Dessa otvoritev razstave Slovenska alpska arhitektura 2008–2018. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2019.

Arhitektura, ki v prostoru obstoji skozi desetletja, aktivno vpliva na kulturno identiteto krajine. Ne oblikuje zgolj prostora, ampak predvsem miselnost in zavest ljudi. Slovenska alpska krajina je eno tistih krhkih okolij, ki so zaradi dragocene neokrnjene narave, ekstremnih vremenskih in topografskih pogojev, stavbne dediščine in jasno izoblikovane tradicije posebej občutljiva na različne intervencije, posebej arhitekturne. Zato morajo biti posegi v gorske ambiente dolgoročno premišljeni, v svoji obliki in materialnosti podrejeni izjemni alpski scenografiji, spoštljivi do kulturnega konteksta ter kvantitaivno omejeni.

Zavedajoč se krhkosti alpskega konteksta so dežele, ki jih ozemeljsko združuje alpski prostor, v 90-ih letih pristopile h konvenciji o varstvu Alp – k mednarodni pogodbi, katere osrednji namen je zagotoviti celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta ter hkrati zaščititi gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev, vključno z ohranjanjem regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, značilnih naselbinskih zasnov ter ohranjanjem in ponovno vzpostavitvijo značilne stavbne dediščine. Območje alpske konvencije zavzema 33,4% slovenskega ozemlja, vključuje 62 občin, predstavlja življenjski prostor za 365.000 prebivalcev, pomemben pa je tudi širše, saj ljudje v njem iščejo priložnost za zaposlitev, predvsem pa oddih, sprostitev in rekreacijo.

Na razstavi razstavi Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 predstavljamo trideset presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v zadnjih desetih letih v alpski regiji, kot jo določa Alpska konvencija. Širši izbor smo pripravile kustosinje Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač. Dvaindvajset projektov, ki predstavljajo jagodni izbor, pa je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader.

Ob zbiranju gradiva smo ugotovili, da se v slovenski alpski regiji ogromno dogaja – ne le na področju gradbeništva, predvsem na področju razvoja turizma, ki zelo vpliva na gradbene aktivnosti, s tem pa tudi na videz krajine ter na njeno naravno in kulturno identiteto. Meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, je zelo nizka.

Projekti so na razstavi in v reviji ab razporenjeni glede na program – odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše –, vrstni red njihove predstavitve pa narekujejo letnice njihove izvedbe. Izbrane projekte odlikuje razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabariti, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, sodobne in kakovostne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, interpretacija tradicionalne stavbne dediščine s sodobnimi sredstvi, nenazadnje pa tudi ohranjanje lokalne tradicije ter znanja in dognanj naših prednikov.

Številčno prevladuje individualna bivalna ter turistična arhitektura. Sicer anonimno arhitekturo poleg zgoraj navedenih odlik zaznamuje velika kakovost bivanja in premišljeni detajli vse do notranje opreme. Bivaki so pomembni mejniki sodobne slovenske arhitekture in tehnologije. Prvinski element zavetja, ki v vsakem trenutku kljubuje ostrim gorskim razmeram, presega svojo primarno funkcijo in gorniku postreže z impresivnimi pogledi in doživljanjem okoliškega prostora.

Hiša Ruta (Ur.a.d., foto: Boštjan Kikelj)

Planica s svojo skakalno infrastrukturo ter Bled z veslaškim centrom sta pomembni točki na svetovnem športnem zemljevidu. Arhtektura z zunanjimi ureditvami ne samo presega slovenski okvir, temveč potisne centra v sam svetovni vrh prostorsko kakovostno urejenih športnih središč. Oba projekta združujeta premišljeno arhitekturo ter zunanje in krajinske ureditve, ki ju tenkočutno in spoštljivo prepletata z obstječimi naravnimi in prostorskimi prvinami ter sodobnim izrazom.

Nordijski center Planica (Stvar d. o. o., foto: Miran Kambič)

Izbrani projekti poslovnega programa in javne infrastrukture s kakovostno notranjo ureditvijo in pojavnostjo v prostoru nadgrajujejo javni prostor naselij in središč, obenem pa odražajo značaj kraja, v katerem se nahajajo.

Pregled sodobne (contemporary) alpske arhitekture v Sloveniji izkazuje pomembno kakovost. Če citiramo Bernarda Baderja, je izbrana slovenska arhitektura impresivna in inovativna. Predstavja zgled s stališča obravnave okolja, uporabe materialov in ima velik vpliv na razvoj arhitekture in programskih strategij celotne alpske regije.

A zavedati se moramo, da na razstavi prikazana podoba slovenske alpske arhitekture ni povsem točna. Razstavljeni presežki oziroma njihova izstopajča kakovost ne poda realne slike na terenu. Z žalostjo še vedno opazujemo propadanje številnih čudovito izdelanih in kakovostno umeščenih tradicionalnih stavb, ki jih nadomeščajo anonimnimne, niti ne tipske arhitekture, večkrat z mavričnimi fasadami. Središča alpskih krajev in vasi še vedno kličejo po načrtovanem urejanju in prostorskem osrediščenju s kakovostno arhitekturo, ki bi jim zagotovila identiteto in težiščno točko. Vsekakor pa bi si več pozornosti zaslužila dotrajana ali sploh neobstoječa infrastruktura.

Prav zato toliko bolj potrebujemo tematske razstave in razprave, skozi katere se vzpostavijo merila in vzori za nadaljnja razmišljanja o slovenskem alpskem prostoru nasploh in s stališča grajenega okolja: razstavo, za katero upamo, da bo po prvem prikazu v Galeriji Dessa potovala po Sloveniji in tujini, ter spremljajočo številko revije Arhitekov bilten, ki katalog razstavljenih projektov dopolni s kritiškimi besedili in zgodovinsko perspektivo.

Arhitektura je ključni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okolje. Obenem je orodje za ohranjanje avtentičnosti prostora, njegove bivalne in turistične privlačnosti ter spodbujevalec gospodarske vrednosti. Želimo si, da bi bili prikazani primeri dobre arhitekture vzor in pozitivna spodbuda bodočim javnim in zasebnim graditeljem. Ohranimo slovensko alpsko krhkost!

Kustosinje razstave: Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač

Priročnik Strateško načrtovanje dostopnosti

V letu 2017 je bil sprejet novi Gradbeni zakon, ki v 22. členu določa podrobnosti v zvezi z zagotavljanjem dostopnosti oziroma univerzalno graditvijo in rabo objekta. Večina zahtev tega člena je sicer neposredno povezana z graditvijo objektov in so tako pomembne predvsem za projektante.

A 22. člen vključuje tudi določila, ki so pomembna za občine. Te lahko namreč v dogovoru z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami sprejmejo smernice za zagotavljanje dostopnosti, s katerimi določijo stopnjo prilagojenosti zunanjih javnih površin, ne glede na zahteve o opremljenosti javnih površin, ki so določene z omenjenim zakonom.

Priročnik Ministrstva za okolje in prostor  “Strateško načrtovanje dostopnosti” podrobneje prikazuje kriterije in dejstva, ki jih morajo občine upoštevati pri izdelavi smernic za zagotavljanje dostopnosti zunanjih javnih površin. Izdelava teh smernic je namreč ključni del strateškega načrtovanja dostopnosti, o katerem teče beseda v tem priročniku.

Priročnik je dostopen TU.

Znani so projekti, ki so uvrščeni v ožji izbor za nagrado EU Mies 2019

Žirija je med 383 projekti, ki so se potegovali za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe 2019, v ožji izbor izbrala 40 projektov, izmed katerih bo aprila izbrala pet finalistov. Nagrado, ki znaša 60.000 evrov in jo podeljujejo bienalno od leta 1987, bodo podelili 7. maja v Barceloni.

Kateri projekti so se uvrstili v ožji izbor, si lahko ogledate TU. Žal med izbranimi projekti ni projektov iz Slovenije, čeprav jih je bilo kar 11 nominiranih.

Iz Slovenije so se za ugledno stanovsko priznanje Evropske unije za sodobno arhitekturo potegovali vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura), prenova domačije Vrlovčnik v Logarski dolini (Medprostor), Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota), prenova hotela Švicarija v ljubljanskem parku Tivoli (ARREA arhitektura in studio AKKA) in hiša 3škatle v Ljubljani (OFIS arhitekti).  Za nagrado so bili nominirani tudi stanovanjska soseska Brdo F6 v Ljubljani (Bevk Perović arhitekti), objekt Zimska soba na Kaninu (OFIS arhitekti), Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož in Trash design).

Hotela Švicarija (ARREA arhitektura in studio AKKA, foto: Matej Pušnik)

Stanovanjska soseska Brdo F6 v Ljubljani (Bevk Perović arhitekti, foto: Miran Kambič)

Vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura, foto: Tadej Bolta)

Vstopni objekt v Arboretum Volčji potok (ARREA arhitektura, foto: Tadej Bolta)

Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota, foto: Miran Kambič)

Family Wellness Termalija v Podčetrtku (Enota, foto: Miran Kambič)

Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož in Trash design, photo: Miran Kambič)

Med nominiranci so bili tudi dobitniki zlatih svinčnikov leta 2018 – hiša Celovška 01 v Ljubljani (Vanja Gregorc Vrhovec in Aleš Vrhovec) ter projekt širitve tovarne TEM Čatež v Veliki Loki (Jereb in Budja arhitekti),  ter Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo, Ljubljana Kašelj (Oaza), ki ju bomo predstavili tudi na 10. festivalu Odprte hiše Slovenije, ki se bo odvil od 5. do 7. aprila 2019.

Projekt širitve tovarne TEM Čatež v Veliki Loki (Jereb in Budja arhitekti, foto: Blaž Budja)

Hiša Celovška 01 v Ljubljani (Vanja Gregorc Vrhovec in Aleš Vrhovec, foto: Damjan Švarc)

Vrtec Pedenjped Kaselj arhitekti Maja Ivanic, Anja Planiscek, Andraz Intihar, foto: Miran Kambič)

Pri izboru za omenjeno nagrado sodelujejo arhitekturne zbornice oziroma strokovne organizacije po Evropi, prav tako pa izvršni odbor fundacije Miesa van der der Roheja ter neodvisni strokovnjaki. Poleg glavne nagrade, žirija podeljujejo tudi posebno omembo za obetavnega arhitekta, ki znaša 20.000 evrov.

 

Delavnica zaščita,vgradnja in uporaba lesa na prostem

Kdaj: 4.2.2019 ob 10.00 -14.30

Kje: Biotehniška fakulteta, Predavalnica Janeza Hribarja, Jamnikarjeva 101, 1000, Ljubljana

Na delavnici bodo udeleženci poleg najnovejšega znanja, ki odgovarja na zahteve naročnikov in investitorjev glede estetskega izgleda lesenih stavb, ponudili tudi odgovore na spremenjene klimatske razmere ter odgovore na nove načine gospodarjenja z lesom za trajnostno in kvalitetno leseno gradnjo.

Predavatelji delavnice »ZAŠČITA, VGRADNJA IN UPORABA LESA NA PROSTEM« pa ne bodo ponudili le prenos najmodernejšega znanja o kvalitetni leseni gradnji, ampak tudi izkušnje z uporabo tega znanja v praksi. Le znanje o kvalitetni leseni gradnji, ki ga lahko uporabimo v praksi, pomeni dodano vrednost, ki bo omogočala nadaljnjo rast deleža lesene gradnje v Sloveniji, povečala stopnjo zaupanja in s tem rast deleža javnih lesenih stavb za trajno kulturo bivanja njihovih uporabnikov.

V okviru delavnice ter v okviru mednarodnega projekta EUSALP TRIPLE WOOD bodo v obliki razstave predstavljene dobre prakse lesene gradnje v Sloveniji in širše v Alpskem prostoru, zelo različne lesene stavbe, od privatnih do javnih lesenih zgradb in druge lesene infrastrukture.

Udeležba na delavnici je brezplačna. Prijava udeležbe je obvezna na povezavi. Prijave zbiramo do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 30.1.2019.

Program delavnice bo v celoti objavljen v kratkem.

Več informacij tudi na FB strani  Kvalitetna lesena gradnja.

Predavanje Fuensante Nieto

Photo: Roland Halbe

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, Ljubljana, vljudno vabi na predavanje priznane španske arhitektke Fuensante Nieto, iz arhitekturnega biroja Nieto Sobejano, z naslovom “Denkbilder”. Predavanje bo v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo, Ljubljana, v četrtek, 24.01.2019 ob 19.00.

Fuensanta Nieto dela kot arhitektka vse od leta 1983, ko je diplomirala na Politehnični univerzi v Madridu ter na Visoki šoli za arhitekturo in načrtovanje na univerzi Columbia v New Yorku. Je ustanovitvena partnerica Nieto Sobejano Arquitectos in profesorica na Universidad Europea v Madridu. Fuensanta Nieto poučuje arhitekturo ter sodeluje v žirijah in na simpozijih različnih institucij po svetu. Od 1986 do 1991 je bila sourednica arhitekturne revije Arquitectura.
Fuensanta Nieto je leta 1985 z Enrique Sobejanom ustanovila arhitekturni biro Nieto Sobejano Arquitectos. Pisarno imata v Madridu in Berlinu. Poleg številnih objav v mednarodnih revijah in knjigah, so bila dela biroja razstavljena na Beneškem arhitekturnem bienalu leta 2000, 2002, 2006 in 2012, v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku leta 2006, v Kunsthaus v Gradcu leta 2008 in v fundaciji MAST v Bologni leta 2014. Prejeli so več mednarodnih nagrad – Nacionalna nagrada za varstvo in obnovo kulturne dediščine (2007), Nike -arhitekturna nagrada Zveze nemških arhitektov BDA (2010), nagrada za arhitekturo Aga Khan (2010), nagrada Piranesi Prix de Rome (2011), nagrada Evropski muzej leta (2012), nagrada Hannes Meyer (2012), častni član AIA (2015), medalja Alvar Aalto (2015) ter Zlata medalja za zasluge v upodabljajočih umetnostih (2017). Njihova glavna dela so muzej Madinat al-Zahra, muzej Moritzburg, muzej San Telmo, kongresni center Zaragoz a, razširitev Joanneum v Gradcu in Center sodobne umetnosti v Córdobi. Trenutno imajo Nieto Sobejano Arquitectos projekte v Nemčiji, Španiji, Avstriji, Estoniji, Maroku, na Kitajskem, v Združenem kraljestvu in Franciji. Nedavno so objavili tri monografije o svojem delu: “Nieto Sobejano. Spomin in izum” (Hatje Cantz Verlag, Ostfildern, Nemčija, 2013), “Fuensanta Nieto, Enrique Sobejano. Architetture” (Mondadori Electa Spa, Milano, Italija, 2014) in “Nieto Sobejano Arquitectura 2004-2017” (TC Cuadernos 131/132, Valencia, Španija, 2017).

Obvezne so prijave.  Več

ISA 2019: Immersive School Of Architecture

6 days, 6 mentors and respectful architecture in the focus

This workshop is a rare opportunity in Europe to be immersed in the field of respectful architectural practice. ISA 2019 will be a week of learning new skills and schools of thought that are essential in creating architecture that is responsive to both its people and its place. All while expanding professional networks and basking in the spectacular Triglav National Park.

Through focussed design projects, participants will be encouraged to consider the increasingly important tools for design, including an ability to ‘read’ the land and its inhabitants, understanding the relevance of composition in the landscape, a confidence in the potential for the use of natural and sustainable materials, and to design with the human scale as a priority. The week-long workshop will be led by tutors Richard Leplastrier, Maruša Zorec and Peter Stutchbury, globally renowned for their responsive, thoughtful and sensitive design, and will be supported by a curated selection of guest critics and professionals from the industry, like Aleš Vodopivec, Aleksander Ostan and Matej Gašperič.

The workshop will take place from 11 to 16 April at Trenta, Triglav National Park.

Admission: 515 € per participant.
Early birds admission: 305 € (valid until 20.1.2019).

The number of participants is limited due to the intimate nature of the workshop and the need to work in small teams.

For application or more information click HERE.

Razstava: CONSTRUCTIVE ALPS 2017

V Hiši arhitekture Maribor je na ogled mednarodna potujoča razstava Constructive Alps. Predstavlja ožji izbor 32 arhitekturnih projektov, ki so prejeli mednarodno nagrado za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alp. Med njimi sta tudi zimska soba na Kaninu in prenova domačije Verlovčnik v Solčavi.

Mednarodna komisija je oktobra 2017 v švicarskem Planinskem muzeju v Bernu razglasila rezultate: izmed tridesetih projektov iz ožjega izbora je nagradila štiri, sedmim pa je podelila priznanja. Med njimi so: osnovna šola, gostinsko-trgovski objekt, sirarna, kulturni, družbeni in vaški dom, turistično informacijski center, planinska koča, bivak, sodišče, skupnostna planina, agrarni center, tribuna nogometnega igrišča, poslovni objekt, kulturni center, mrliška vežica, umetniški depo, gledališki objekt, vzpenjača, dom starejših občanov,  vinarna in restavracija.

Nagrado od leta 2010 razpisujeta Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn, podpirajo pa jo vse države pogodbenice Alpske konvencije. Nagradni natečaj predstavlja otipljiv prispevek k uresničevanju Alpske konvencije, ki je postavila vizijo, da bo postala zgled na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, ki zadevajo tudi stavbe.

Na območju Alp porabijo zasebna gospodinjstva ravno toliko energije kot celoten prometni sektor. Energija, pridobljena predvsem iz kurilnega olja in zemeljskega plina, se najpogosteje uporablja za ogrevanje in hlajenje prostorov. Največji porabniki energije so stare in slabo izolirane stavbe. Pravi ključ za učinkovito varstvo podnebja in s tem kakovostnejše življenje prebivalcev in obiskovalcev alpskega sveta je zato v prenovi in, če je potrebno, tudi v gradnji novega stavbnega fonda z okolju prijaznimi gradbenimi materiali domačega izvora. Pri tem pa je zahteve za energetsko učinkovitost treba vpeti v funkcionalno prenovo objektov in njihovo vlogo v danem prostoru.

Nagrada je bila prvič  podeljena v okviru slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v letu 2011, do sedaj četrtič. Na drugem razpisu (2013) je slovenski projekt Center Rinka iz Solčave prejel 3. nagrado, v tretjem razpisu (2015) pa sta bila v ožji izbor uvrščena Mladinski hotel Punkl z Raven na Koroškem in prenova objektov na planini Laška Seč nad Tolminom, ki je prejela priznanje. V tokratnem razpisu sta bila v ožji izbor uvrščena Zimska soba na Kaninu in prenova domačije Vrlovčnik v Solčavi.

Razstava je na ogled od 14. do 31. januarja 2019 v Hiši arhitekture Maribor (HAM, Krekova 2). 22. januarja ob 18.00 si jo lahko ogledate v spremstvu Blanke Bartol, vodje slovenske delegacije v Alpski konvenciji.

Začel se je sejem BAU

Danes je svoja vrata odprl sejem za arhitekturo, materiale in sisteme BAU v Münchnu. V petih dneh se bo na sejmu predstavilo več kot 2.000 razstavljavcev, med njimi tudi 12 slovenskih podjetij.

Sejem BAU je bienalna sejemska prireditev, ki so jo v Muenchnu začeli leta 1964. Specializiral se je predvsem za področje arhitekture, materialov in gradbenih sistemov in za ta področja postal najpomembnejši sejem v Evropi, medtem ko ga za področje arhitekture lahko štejemo za vodilnega v svetovnih razmerah.

Največji tovrstni sejem, ki poteka vsaki dve leti, naj bi letos obiskalo več kot 240.000 obiskovalcev, na 200.000 kvadratnih metrih pa se bo predstavilo 2.250 razstavljavcev iz 45 držav.

Progresivno spreminjajoč se svet dela ter povečanje interakcije med privatnim življenjem in delom, je ena od ključnih tem letošnjega sejma BAU. V okviru sejma se bo zvrstilo veliko drugih prireditev in dogodkov, podelili pa bodo tudi številna priznanja in nagrade.

Na sejmu BAU 2019 se bo predstavilo 12 slovenskih podjetij, med njimi tudi podjetje TRIMO.

Brezplačni filmi ob 100. obletnici Bauhaus šole

Na Goethe-Institutu Ljubljana bodo okroglo obletnico Bauhausa počastili s serijo filmov, ki bo prikazala raznovrstne dosežke te slovite šole.

Prvi film “Bauhaus – vzor in mit” bo na sporedu 16. januar 2019 ob 19:00.

Bauhaus vse do danes velja za pracelico moderne arhitekture in oblikovanja. Toda »Bauhaus« ne stoji zgolj za kubično belo hišo z vodoravno streho, stol iz jeklenih cevi ali za svetilko Bauhaus. Bauhaus je bil tudi izobraževalna ustanova, ki še zmeraj velja za vzor. Na ustanovi so učili svetovno znani umetniki, kot so Johannes Itten, Vasilij Kandinski, Lyonel Feininger, Paul Klee, Oskar Schlemmer, Walter Gropius in Mies van der Rohe.

Film izrisuje pisano sliko nekdanje institucije umetniške moderne – od revolucionarnega izbruha po koncu prve svetovne vojne pa vse tja do razpustitve ustanove in emigracije ter nadaljnje poklicne poti nekaterih bauhausovcev, vključno s prepleti z nacionalsocialistično Nemčijo. Postaje Bauhausa podoživljamo skozi spomine nekdanjih študentov obeh spolov, mojstri šole pa pridejo do besede predvsem s pomočjo arhivskega gradiva.

Ta morda najobsežnejši kritični prikaz umetniških in političnih ciljev Bauhausa v filmskem mediju prinaša vpogled v srž bauhausovskih principov in spore, ki so privedli do selitve Bauhausa iz Weimarja v Dessau ter razpustitve šole v času nacizma; prav tako se film posveča vplivu Bauhausa na stanovanjsko gradnjo v začetnih letih Izraela in nastanku mita o Bauhausu v ZDA.


Režija: Kerstin Stutterheim, Niels Bolbrinker (1998/2009)
Trajanje: 104 minute
ezik: angleščina, nemščina (z angleškimi podnapisi)
Cena: brezplačno

Arhitektoma Aljoši Dekleva in Tini Gregorič Dekleva nagradi Prešernovega sklada

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada sta tudi arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. Njuna dela, kot so Center za poezijo Tomaža Šalamuna, kompaktno hišo na Krasu, Livade 1.0– prva zgrajena fakultetna zgradba v širše zasnovanem projektu Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli , KSEVT, Stanovanjsko sosesko Zeleni Gaj na Brdu, rekonstrukcijo Slovenske ceste v Ljubljani, Showroom Pertot in Studio Miklavc smo občudovali tudi na festivalih Odprte hiše Slovenije!

 

Iskrene čestitke! Veselimo se novih projektov.