Preskoči na vsebino

Ambasadorji Odprte hiše Slovenije 2017

Festival Odprte hiše Slovenije želimo še bolj približati najširši javnosti, zato k sodelovanju vabimo ambasadorje oz. pomembne in prepoznavne javne osebnosti. Njihova podpora festivalu kaže na velik vpliv grajenega prostora na različne segmente naše družbe.

DEJAN TURK, predsednik uprave Si.mobil

Tehnološka podjetja smo med tistimi, ki najbolj aktivno skrbimo, da naš bivanjski prostor postaja vse bolj virtualen. V Si.mobilu z omrežjem in storitvami povezujemo ljudi, naprave in stvari v vseobsegajoč virtualni prostor, v katerem lahko vsakdo obogati svoje življenje v digitalnem svetu. Izkušnje zabave, dela, ustvarjanja in deljenja v prostoru so vse bolj povezane.

Kljub temu pa fizičnega prostora ne smemo zanemarjati. Je bistvo našega bivanja. Element motivacije in dobrega počutja. Prostor vpliva na vsakogar, ki vstopi vanj. Arhitektura zato presega samo estetsko funkcijo, ki je v ospredju in jo najlažje zaznamo. Estetika je v arhitekturi le obraz tistega, kar se skriva za njo.

Izvrstno zasnovani prostori tudi v poslovnem svetu tistemu, kar se dogaja v njih, dajejo svojstven pečat. Neopazno določajo smer in ton dogajanja ter mu s tem dajejo ali odvzemajo težo. Čeprav na prvi pogled samoumevna je izbira prostora zato v poslovnem svetu ključna. Ne pravijo namreč zaman, da je lokacija srce vsakega podjetja.

SAŠO RINK, direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL

Oblikovanje prostora v katerem živimo je izjemno pomembno iz večih vidikov, najpomembnejša po mojem mnenju pa je uporabnost arhitekture – za vse ljudi, ne glede na kakršno koli merilo razlikovanja!

Vseživljenjska arhitektura, arhitektura, ki teče, je pomembna ne le zaradi našega nujnega staranja in s tem povezanimi spremenjenimi potrebami v prostoru, marveč tudi vsled naše potrebe po nastanitveni mobilnosti, s tem pa tudi širjenju nabora nam primernih bivališč. Začinjenost uporabnosti z individualnostjo in možnost poistovetenja uporabnika s prostorom v katerem živi, pa je, glede na potrebe vseh nas, vsekakor tisto, kar nas uporabnike lahko bogati. Da bi znali opredeliti svoje potrebe v zvezi s prostorom in ga na drugi strani znali tudi ceniti, je nezanemarljiv vidik celote vsekakor tudi želja in možnost zavedanja le tega.

In, za konec – ob pomanjkanju primernih in cenovno dostopnih stanovanj s katerim se srečujemo v prestolnici, ki brez dvoma slabi celotno družbo, so možnosti marsikaterega prebivalca ali družine, da bi vse navedeno lahko okusili, izjemno majhne, kot družba pa bomo morali resnično dobro premisliti, ali je to pot, po kateri želimo.

Izr. prof. dr. ANDREJA KUTNAR, InnoRenew CoE

Na kakovost vsakdanjega življenja vplivajo zelo različni dejavniki – od družbenega okolja, urejenosti javnih služb in storitev do dostopnosti nepremičninskega trga. Pomemben dejavnik, ki je večinoma prezrt, je v veliki meri vpliv grajenega prostora na naše zdravje.

V duhu trajnostnega razvoja moramo zagotoviti zdravo bivalno in delovno okolje, ki bo imelo na ljudi pozitiven učinek. To področje moramo postaviti v ospredje ter družbi, gospodarstvu in politiki podati znanja, kako pomebno je grajeno okolje za našo kakovost bivanja in življenja. Ena izmed poglavitnih tem je t.i. restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje grajenega prostora, ki proučuje pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje uporabnikov.