Strokovna žirija festivala OHS 2019

Predstavljamo vam strokovno žirijo, ki bo izbrala objekte, ki jih bomo predstavili na 10. festivalu Odprte hiše Slovenije, od 5. do 7. aprila 2019. Poslanstvo žirije je, da izbere tiste objekte ali prostorske ureditve, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

 

Člani oziroma članice žirije so:

Tomaž Krištof, univ.dipl.inž.arh., vršilec dolžnosti predsednika ZAPS-a

Tomaž Krištof je po diplomskem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani svoje delo začel v arhitekturnem studiu Reichenberg arhitektura v Mariboru, nadaljeval pri Sadar + Vuga v Ljubljani ter Rojkind arquitectos v Ciudad de Mexico. V letu 2009 je ustanovil arhitekturni biro Studio Krištof, med drugim je tudi ustanovitelj blagovne znamke Due Diligence Slovenija ter so-ustanovitelj podjetja Dominum. Bil je asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2015 pa je gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. V doktorski disertaciji ‘Arhitektura kot jelenje rogovje skupnosti’ ga zanima predvsem, na kakšen način so različne socialne skupine predstavljene v arhitekturi in kako ta predstavitev vpliva na arhitekturo in arhitekturne sloge. V zadnjih letih je sodeloval pri celostnih prenovah stanovanjskih stavb, zgrajenih v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Razvil je tudi nov arhitekturni in finančni koncept za prenove, ki obeta, da bi lahko postal nov model za prenove v Sloveniji. Njegovo delo pa je bilo predstavljeno na več konferencah in okroglih mizah, Mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2016 (v slovenskem paviljonu) in na razstavi Architecture of Necessity v kraju Småland na Švedskem. Leta 2016 je sodeloval pri prenovi Slovenske ceste v Ljubljani in prejel Zlati svinčnik za  odlično izvedbo. Jeseni 2018 je prevzel vlogo vršilca dolžnosti predsednika ZAPS-a.

 

prof. Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.

Maruša Zorec je profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s projektiranjem objektov malega merila, še posebej na področju varovane kulturne dediščine. Je avtorica ali soavtorica več objektov: prenove vile Ventrelli na Seči pri Portorožu, dnevne kapele v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, nove knjižnice na gradu Ravne na Koroškem, prenove Vetrinjskega dvorca v Mariboru, nizko energijskega Mladinskega hotela Punkl na Ravnah na Koroškem, Srednje šole Ravne na Koroškem ter Akademije kulinarike v sklopu Visoke šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, Plečnikove hiše v Ljubljani in Švicarije v Tivoliju.

Za svoja dela je prejela več arhitekturnih priznanj, med njimi leta 2012 nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave v Ormožu in Steletovo priznanje za prenove, leta 2011 nagrado piranesi za prenovo Naskovega dvorca v Mariboru, leta 2009 Plečnikovo nagrado za trg in zunanji oltar na Brezju, leta 2002 pa Plečnikovo medaljo za monografijo in razstavo Oton Jugovec – arhitekt. Za opus in vrhunske dosežke je letos prejela platinasti svinčnik ZAPS-a.

 

dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh, MA Urban Design

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Od leta 2006 koordinira program strokovnih predavanj UIRS. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magisterskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, urednik in recenzent.

 

dr. Jernej Markelj, mag. inž. arh.

Dr. Jernej Markelj vodi arhitekturno pisarno s poudarkom na načrtovanju sonaravnih in energijsko učinkovitih stavb. Je soavtor več nagrajenih arhitekturnih rešitev na natečajih. Po zaključku študija je tri leta sodeloval v arhitekturnem ateljeju Borisa Podrecce na Dunaju in nato v okviru doktorskega študija raziskoval metode za vrednotenje trajnostnosti stavb. Je energetski svetovalec v mreži ENSVET in sodelavec Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V okviru akcije COST Restore se posveča aktualnemu raziskovanju za regenerativno grajeno okolje.

 

asist. Ana Kreč, m.i.a., Asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani

Ana Kreč deluje kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter doktorska študentka na KU Leuven, Sint Lucas School of Architecture v Bruslju. Skupaj z arhitektom Juretom Hrovatom vodi arhitekturni biro Svet vmes. Leta 2015 je bil Svet vmes prepoznan kot drzna, oblikovalsko-raziskovalna praksa z močno socialno agendo in kot tak uvrščen v mednarodno raziskovalno mrežo 40 projektantov/raziskovalcev ADAPT-r ITN – Architecture, Design and Art Practice Training-research, delujoč med Brusljem in Ljubljano. Mnogi njihovi projekti so bili nagrajeni, med njimi tudi prenova vstopne avle Gimnazije Poljane.

 

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh., direktorica festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič svoje delovanje posveča trajnostno, smotrno in razumsko oblikovanemu prostoru, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor. Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Med leti 2009 – 2013 je bila prodekanja na Visoki šoli za dizajn, kjer je bila nosilka predmeta Notranja oprema in Arhitektura prostora. Kot gostujoča profesorica na milanski Politechnici je bila mentorica diplomskim študentom s področja notranje opreme. Je ustanoviteljica zavoda aFRONT, ki v Sloveniji organizira največji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Je tudi soavtorica notranje opreme 1. Slovenskega Muzeja lutk na Ljubljanskem gradu. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem.

 


Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na povezavi.

Future Architecture: Poziv za ideje 2019

Predstavite svoje delo na najpomembnejših arhitekturnih dogodkih in dejavnostih v okviru Evropskega arhitekturnega programa za leto 2019.

Future Architecture ni zgolj še eno tekmovanje. Future Architecture spreminja same temelje arhitekture v Evropi in drugod. Premika meje. Podira zidove. Gradi nove sisteme. Oblikuje nova zavezništva. Daje priložnost in glas nadarjenim konceptualistom in ustvarjalcem.

Naj vam Future Architecture pomaga pri krepitvi vaše ustvarjalnosti. Skozi izmenjavo idej in projektov z vidnimi institucijami – muzeji, galerijami, založniškimi hišami, bienali in festivali – lahko dosežete mednarodno prepoznavnost.

Obetavne večdisciplinarne ustvarjalce z vsega sveta vabimo, da se na poziv prijavijo s svojimi transformativnimi projekti za prihodnost našega življenjskega okolja. Pošljite nam svoje projekte – že končane ali pa takšne, ki so še v fazi koncepta – ki se ukvarjajo s prostorskimi, socialnimi ali kulturnimi inovacijami, ter se nam pridružite pri razpravi o arhitekturi prihodnosti.

Veselimo se projektov, ki obravnavajo naslednja področja:
● sistemske spremembe,
● praktični problemi,
● nova področja delovanja onkraj obstoječih okvirov.

Postanite del Evropskega arhitekturnega programa za leto 2019 in se prepričajte, kako vam lahko Future Architecture pomaga pri razvoju vaše dejavnosti. Izbrani sodelujoči bodo povabljeni k udeležbi na enem ali več naslednjih dogodkov:

 

MAO,
Ljubljana
14. –
16. 02. 2019
Ustvarjalna izmenjava,
Konferenca, pogovori, sejem
Galerija VI PER,
Praga
17. 02. –
31. 12. 2019
Boj za prihodnost,
Serija predavanj, delavnica in razstava
Forecast,
Berlin
17. 02. –
31. 10. 2019
Prototipiranje človeka,
Konferenca Housing the Human
Fundação Calouste Gulbenkian,
Lizbona
01. 03. –
30. 10. 2019
Virtualna razstava,
Virtualno delo / ogled / razstava
Fundació Mies van der Rohe,
Barcelona
01. 04. –
31. 10. 2019
EU Mies Award and Mies Foundation dejavnosti,
Debate, delavnice
MAO,
Ljubljana
18. 04 –
20. 10. 2019
Preobrazbe: sledi preteklosti, prostori sedanjosti, razstava
Lisbon Architecture Triennale,
Lisbon
15. 05 –
20. 05. 2019
Poetika razuma,
Poletna šola / rezidenca
Design Biotop,
Ljubljana
23. 05. –
25. 05. 2019
Prostor in kreativno mišljenje,
Konferenca s participatornim sodelovanjem
DAI-SAI, Društvo arhitekata Istre – Società architetti dell’Istria, Pulj 01. 05. –
30. 09. 2019
Dejanja založništva III,
Delavnica
S AM, Swiss Architecture Museum,
Basel
24. 05. –
19. 09. 2019
Mesto plava,
Razstava
Kosovo Architecture Foundation,
Priština
01. 07. –
30. 10. 2019
Arhitekturni festival Kosovo,
Delavnice, predavanja, razstave
Copenhagen Architecture Festival,
Kopenhagen
01. –
31. 08. 2019
Odnos med arhitekturo in filmom,
Poletna šola
Eesti Arhitektuurimuuseum,
Talin
11. –
14. 09. 2019
Seminar Future Architecture,
konferenca
POLIS University,
Tirana
16. 09 –
06. 10. 2019
Premišljevati prihodnost,
Teden oblikovanja Tirana
Oslo Architecture Triennale,
Oslo
26. 09. –
24. 11. 2019
Arhitektura odrasti
Delavnica, pogovori
Haus der Architektur,
Graz
21. 09. –
30. 11. 2019
Manifest vs. Propaganda,
Delavnica in razstava
Lisbon Architecture Triennale,
Lisbon
03.10 – 02.12.2019 Poetika razuma,
Prikaz rezultatov
Muzeum Architektury,
Wroclaw
17. 10 –
01. 12. 2019
Pregled spremembe. Kronika od leta 1989,
razstava
dpr-barcelona,
Barcelona
01. 11. 18 –
31. 10. 2019
Odprta knjižna polica: Archifutures
založništvo

 

Odbor članov platforme Future Architecture bo izbrane prijavitelje povabil k predstavitvi projektov na dogodku Ustvarjalna izmenjava v Ljubljani in k sodelovanju pri aktivnostih v okviru Evropskega arhitekturnega programa. Platforma bo izbranim sodelujočim pri Kreativni izmenjavi krila stroške potovanja (v EU) in namestitve.

Članice platforme bodo sodelujočim, ki jih povabijo k sodelovanju na svojih dogodkih, krile stroške potovanja (v EU) in namestitve ter jim namenile honorar.

Vse prijave bodo objavljene na spletni strani platforme Future Architecture. Prijave bodo ocenjevali odbor članov platforme Future Architecture, pretekli udeleženci natečaja Future Architecture in javnost (prek spletnega glasovanja).

ČASOVNICA IN ROKI ZA PRIJAVO

  • Objava odprtega poziva: 15. november 2018
    ●    Rok za oddajo prijav: 7. januar 2019
    ●    Spoznavna konferenca: 14.–16. februar 2019
    ●    Evropski arhitekturni program: 17. februar–31. oktober 2019

KDO SE LAHKO PRIJAVI

Poziv je namenjen obetavnim arhitektom, krajinskim arhitektom, urbanistom, oblikovalcem, inženirjem, umetnikom, kuratorjem, posameznikom, ki se ukvarjajo z arhitekturno komunikacijo, ter vsem, ki se profesionalno ukvarjajo s prihodnostjo arhitekture in življenjskega okolja. Za prijavo morajo obetavni ustvarjalci izpolnjevati naslednje pogoje:

●    Prijavljeno neodvisno delo (ali več del), ki se nanaša na arhitekturo ali razvoj mest, je bilo ustvarjeno po diplomi in ni starejše od dveh let.
●    Neodvisno delo (ali več del) je že bilo javno predstavljeno ali objavljeno.
●    Prijavitelj pri večjih in uveljavljenih institucijah ali založnikih še nima kritično priznanega opusa, ki bi mu prinesel prepoznavnost.
●    Prijavitelj lahko predloži dokazila o svojih strokovnih dosežkih (dela, naročila, razstave, objave, kritike, dotacije, nagrade).
●    Prijaviteljevo delo še ni splošno priznano ali uveljavljeno s strani kritikov, kuratorjev ali producentov.
●    Prijaviteljevo zadnje delo ni starejše od dveh let.
●    Prijavitelj ni sodeloval pri prejšnjih aktivnostih platforme Future Architecture.
●    Prijavitelj je lahko posameznik ali pa kolektiv.

 

Poziv je odprt do 7. januarjem do polnoči.

Dovoljena je ena prijava na osebo oziroma kolektiv.

Prijave na: futurearchitectureplatform.org


 

KAJ JE FUTURE ARCHITECTURE?

Platforma Future Architecture je vseevropska arhitekturna platforma za izmenjave in mreženje. Njen cilj je s pospeševanjem sodelovanja med strokovnjaki in arhitekturnimi ustanovami v ospredje arhitekturnega diskurza postaviti ideje o prihodnosti mest in arhitekture ter jih približati širši javnosti.

Namen platforme je iskati nove modele ustvarjalnosti, ki bi lahko prihodnjim generacijam v Evropi zagotovili stabilnejše obete in prispevali k oblikovanju skladnejšega razvoja evropske družbe, gospodarstva in bivalnega okolja.

KDO SO ČLANI PLATFORME FUTURE ARCHITECTURE?

Platforma FA ima 21 članov iz 16 evropskih držav. Med njimi so arhitekturni muzeji, festivali, založniki in producenti, ki imajo v svojem lokalnem okolju pomembno vlogo na področju arhitekture, so vir informacij o arhitekturnih vsebinah ter obvladajo veščine, potrebne za ustvarjanje izjemnih in široko obiskanih dogodkov.

koordinator: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana (Slovenija)
člani: MAXXI – Narodni muzej umetnosti 21. stoletja, Rim (Italija), Kopenhagenski arhitekturni festival (Danska), Lizbonski arhitekturni trienale (Portugalska), Muzej arhitekture Vroclav (Poljska), Beograjski mednarodni teden arhitekture (Srbija), Hiša arhitekture, Gradec (Avstrija), Tiranski arhitekturni teden (Albanija), CANactions, Kijev (Ukrajina), DPR-barcelona (Španija), Design Biotop, Ljubljana (Slovenija), Bureau N (Nemčija), Društvo arhitektov Istre – Società architetti dell’Istria (DAI-SAI), Zagreb (Hrvaška), Fundacija Mies van der Rohe, Barcelona (Španija), Muzej estonske arhitekture, Talin (Estonija), Forecast, Berlin (Nemčija), in Fundacija Calouste Gulbenkian, Lizbona (Portugalska), Arhuitekturni trienale Oslo , Oslo,  (Norveška), VI PER Gallery, Praga (Češka); pridruženi člani: Švicarski muzej arhitekture, Basel (Švica), Kosovski arhitekturni festival (Kosovo), Kraljeva akademija umetnosti, London (Velika Britanija), Strekla Institute, Moskow (Russia)

SVETOVALNI ODBOR FUTURE ARCHITECTURE

Bika Ribek, arhitektka in predavateljica (NEW INC, Columbia Graduate School of Architecture, Planning and Preservation); Anastassia Smirnova, oblikovalka in raziskovalka (SVESMI, Inštitut Strelka); James Taylor-Foster, pisec, urednik in kustos v centru ArkDes (Švedski center za arhitekturo in oblikovanje, Stockholm); Stephan Trüby, profesor arhitekture in kulturne teorije (Tehniška univerza v Münchnu), in Boštjan Vuga, arhitekt in predavatelj (SADAR + VUGA arhitekti).

OD KOD SREDSTVA ZA PLATFORMO FUTURE ARCHITECTURE?

Platformo FA financira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Kako zdrava so naša stanovanja in hiše?

Po raziskavi Evropske komisije preživimo prebivalci EU 90 odstotkov svojega časa, kar je skoraj 22 ur na dan. Ne verjamete? Niste edini. Po najnovejši raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Velux v sodelovanju z inštitutom YouGov in v kateri je bilo marca 2018 prek spleta opravljenih 16.000 razgovorov s posamezniki v 14 državah v Evropi in Severni Ameriki, je 82 odstotkov anketirancev dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur.

Od kod torej Evropski komisiji podatek, da v prostoru preživimo 90 odstotkov svojega časa? No pa poglejmo: zbudimo se v zaprtem prostoru, se z avtom ali javnim prevozom odpeljemo v službo in večina nas dela v pisarnah ali tovarnah. Nekateri ste mogoče prej še odpeljali otroke v vrtec ali šolo in tudi oni preživijo večino časa v zaprtem prostoru. Na poti domov se ustavite v trgovini, pojeste skupno kosilo v restavraciji ali doma in se odpravite v fitnes oziroma na neko drugo rekreacijo v športno dvorano ali pa preživite večer v kinu, morda gledališču. Seveda se slika nekoliko spremeni v toplejših mesecih, ko vsaj del nekaterih dejavnosti, kot sta pitje kave in rekreacija preselimo na prosto. Ampak dejstvo je, da smo v nekaj letih iz vrste, ki živi na prostem, postali vrsta, ki živi v zaprtih prostorih.

Je to znak za alarm?

Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje v zaprtih prostorih.

Eden ključnih problemov predstavlja zrak. V preteklosti je bilo onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih namenjeno precej manj pozornosti kot onesnaženosti zunanjega zraka. Vendar pa so v zadnjih letih postale grožnje, ki jih povzroča izpostavljenost onesnaženju zraka v zaprtih prostorih bolj očitne. Verjeli ali ne, zrak v stavbah je običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih.

Zrak v zaprtem prostoru je prvotno enak kot zunanji zrak, saj večina zunanjih onesnaževalcev prodre v naše domove. K temu dodajmo še strupene snovi, ki jih vnesemo v dom s plastiko ali pa z gradbenim materialom, kot na primer formaldehidi v lesu, zaviralci gorenja v pohištvu in radon – radioaktiven plin, tvorjen v tleh. Na zrak vplivajo tudi plesen in dejavnosti, kot so kuhanje, peči na drva, sveče in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje pa ne pozabimo na dihanje, s katerim v ozračje oddamo CO2 in vodo.

Vsi pa vemo, da onesnaženje s sabo prinese množico potencialnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj in druge bolezni dihal.

Kaj lahko storimo? Večkrat na dan prezračimo. To je vsekakor najenostavnejši ukrep. Dandanes obstajajo tudi senzorji, povezane z okni, ki stalno nadzirajo temperaturo, vlago in količino CO2 v vašem domu ter odpirajo, ali zapirajo električna okna. A vendar je pogosto slišati, da je prezračevanje energijsko potratno. Privede namreč do več ogrevanja in s tem do večje porabe fosilnih goriv, kar pa posledično pomeni več onesnaženosti zraka. Druga možnost je, da poskušamo pri gradnji zmanjšati uporabo škodljivih materialov, ki oddajajo v prostor nevarne snovi za naše zdravje. K izboljšanju zraka v notranjih prostorih zagotovo pripomore tudi vnos rastlin.

V obstoječi stanovanjski hiši so arhitekti prenovili bivalne prostore in vrt. V interierju so stavbo očistili nepotrebnih sten in bivalni del povezali v enoten prostor. Razširili so ga s steklenjakom in z leseno teraso ter oboje prekrili z lahkotnim nadstreškom. Nova kompozicija lesenih oken in vrat omogoča pretočen stik zunanjega in notranjega prostora. Z veliko svetlobe, s kombinacijo ometa, lesa, kovine in stekla so vzpostavili svetle in tople bivalne prostore.  Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, krajinska arhitektura: Jana Kozamernik, foto: Miran Kambič.

Še en problem, s katerim se srečujemo v prostorih, je pomanjkanje svetlobe. Predvsem pomembna je naravna svetloba. Ta je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Nedavne raziskave so pokazale pomemben vpliv dnevne svetlobe na počutje. Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za različnimi sezonskimi razpoloženjskimi motnjami, kot so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in tudi depresija. Po drugi strani je dnevna svetloba fiziološki in psihološki stimulans. Poveča pozornost, izboljša razpoloženje in počutje, zviša produktivnost in sposobnost učenja, vse to pa znatno koristi celotni družbi.

Če ne moremo povečati naravne svetlobe, si pomagajmo z lučmi. Pri načrtovanju luči je treba paziti, da prostor ni preveč ali premalo osvetljen in da z njimi ne povzročimo preveč kontrastov v prostoru. Konstantna prisotnost bele umetne svetlobe moti naš karkadijski ritem.

Kaj lahko storimo?

Najpreprostejši ukrepi se nanašajo na majhne spremembe vedenja. Izkoristite vsako priložnost za gibanje na prostem: pojdite na sprehod ali se s kolesom odpeljite v službo, in če je mogoče, si privoščite odmor na prostem.

Ko ste znotraj, spustite v zaprti prostor čim več naravne svetlobe in poskrbite, da bo zrak, ki ga dihate, svež. Odpiranje oken in zračenje nekajkrat dnevno bo zelo zmanjšalo raven CO2 in drugih onesnaževalcev. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo strupene snovi. Omejite vire vlažnosti in preprečite razvoj plesni, redno čistite in prezračujte preproge in druga oblazinjena pohištva. Nadalje v zaprtih prostorih ne prižigajte sveč, in če je le mogoče, perilo sušite zunaj.

Prenovljeno stanovanje v stavbi Mali nebotičnik, ki je bila zgrajena leta 1933. Arhitekta Eva Senekovič in Žiga Ravnikar sta v največji meri ohranila stavbno pohištvo, hrastov parket in keramično peč. Obilje naravne svetlobe v stanovanju omogoča stanovalcem zdravo in ugodno prebivanje. Foto: Martin Kruh

 

Dolgoročno pa bi bilo smiselno, da projektiramo in gradimo hiše, vrtce, šole in poslovne prostore tako, da uporabimo čim manj škodljivih materialov, hkrati pa tako, da bi te nudile dovolj svežega zraka in dnevne svetlobe. Nekatere rešitve so mogoče res dražje in si jih kljub željam mnogi ne moremo privoščiti, a obstaja mnogo takih, ki pri gradnji ne bodo vplivale na naše denarnice nič več kot tiste slabe. Kot radi poudarimo pri OHS: tako slaba gradnja kot dobra gradnja sta enako dragi.

Iščemo najnovejše projekte za 10. OHS festival!

Drage arhitektke in arhitekti,

krajinske arhitektke in krajinski arhitekti,

investitorke in investitorji,

lastnice in lastniki ter uporabniki odlične arhitekture!

 

Vabimo vas, da svoje uspešne, zanimive in najnovejše projekte prijavite na festival

ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2019.

Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na POVEZAVI.

Izmed novih in najbolj odmevnih predlogov bo strokovna žirija ponovno izbrala 100 projektov, ki bodo javnosti na ogled brezplačno z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Naslednje leto bomo izvedli jubilejni 10. festival. V vseh teh letih smo odprli 631 stavb in zunanjih ureditev, ki jih je skupaj z nami obiskalo skoraj 16.000 obiskovalcev, v slovenskih medijih pa se je festival OHS pojavil več kot 700-krat.

Verjamemo, da smo s tem skupaj z vami v javnosti vsaj delno dvignili zavedanje o dobrem načrtovanju, gradnji in pomenu samega prostora.

Želimo si, da bi 10. festival odprl vrata najboljših, najbolj inovativnih, najbolj energetsko učinkovitih in arhitekturno odličnih stavb. Vseh tistih, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami in se vam vnaprej zahvaljujemo za prijavljene projekte.

Prijazen pozdrav,

EKIPA OHS

 

ARHITEKTURA IN ŽIVLJENJE: Objekti Stanka Kristla skozi fotografije Roka Hočevarja

Diagnostično-terapevtsko-servisni objekt, Univerzitetni klinični center, Ljubljana, operacijski hodnik, foto Rok Hočevar, 13.11.2018

Od ponedeljka, 26. novembra 2018, od 20. ure pa vse do 13. decembra 2018 bo v Galeriji Dessa na ogled razstava ARHITEKTURA IN ŽIVLJENJE Objekti Stanka Kristla skozi fotografije Roka Hočevarja.

Arhitekt Stanko Kristl skozi svoje dolgoletno ustvarjanje neprestano zastavlja temeljno arhitekturno vprašanje: kaj je arhitektura v odnosu do človeka? Človek in njegovo doživljanje prostora je ključna tema, ki izrazito zaznamuje njegov raziskovalno-oblikovalski pristop, zato v svojih projektih nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora.

Kristlove arhitekture si zato ne moremo predstavljati brez človeka. Fotografije arhitekta Roka Hočevarja prikazujejo prav to, kar je bistvo Kristlove arhitekturne ideje: ljudi, vsakdan, življenje arhitekture.

Več na spletni strani www.dessa.si

OŠ Franceta Prešerna, Kranj, telovadnica, foto Rok Hočevar, 9.11.2018

Vrata odpira izobraževalno-demonstracijski center Knauf Insulation Experience Center

Foto: Miran Kambič

V soboto, 24. novembra 2018, si lahko v Škofji Loki ogledate Knauf Insulation Experience Center. Gre za sodoben dvonadstropen objekt, z okoli 800 kvadratnih metrov površine, zgrajen po načelih trajnostne gradnje. Center bo namenjen predstavitvi in informiranju izvajalcev in kupcev o najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje, učinkovitih izolacijskih rešitvah, zelenih strehah ter drugih trajnostnih gradbeno izolacijskih rešitvah.

V centru bodo potekala izobraževanja in delavnice s praktičnimi prikazi učinkovitost za vso vzhodno Evropo, Italijo in Avstrijo.

Gre za prvo novogradnjo v Sloveniji, ki je certificirana po nemškem standardu za trajnostno gradnjo DGNB. Objekt namreč temelji na okoljski, ekonomski in družbeno-kakovostni premisi, kar jim omogoča tudi nižje stroške in optimizacijo procesov pri obratovanju. Center bo prejel tudi oznako Active House, saj gre za objekt, ki bo opremljen s skrbno izbranimi materiali, z izkoriščanjem obnovljivih virov energije pa bo zmanjšan vpliv stavbe na okolje.

Center je za podjetje Knauf Insulation projektirala družba Protim Ržišnik Perc.


Dan odprtih vrat bo potekal v soboto, 24. 11. 2018, od 9. do 14. ure na naslovu Trata 32 v Škofji Loki. Za vas pripravljajo možnost ogleda proizvodnje in novega demonstracijsko-izobraževalnega centra pa tudi tehnično svetovanje, ekološko stojnico, animacije za najmlajše in še marsikaj. Več informacij dobite na uradni strani podjetja Knauf Insulation.

 

Outsiderjev festival se vrača v mesto!

 

Konec tedna se bo v Ljubljani odvil dvodnevni festival Orodja za boljše bivanje, ki ga organizira revija Outsider. 

Letošnja edicija festivala se ukvarja z materialnostjo. Izjemni govorci bodo skozi serijo predavanj povzeli svoje zgodbe, povezane z materialom. Prav vsak izmed njih je mojster svojega materiala ter z njim aktivno deli življenje. Nekateri posegajo po različnih materialih in se osredotočajo na stike med njimi, spet drugi so se zavezali raziskovanju enega samega. Njihovi izbrani materiali so si med seboj različni: od resnega in prilagodljivega betona, igrive in zračne opeke, iskrene in tople butane zemlje, dragocene in čarobne keramike, pa do eteričnega materiala besede ter večno spreminjajočega se materiala javnega prostora.


Več informacij o programu in govorcih je dostopno na spletni strani OUTSIDER.

Nagrado Piranesi je prejela Galerie n09 – z33 v belgijskem mestu Hasselt

Mednarodno nagrado Piranesi 2018 na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture je žirija namenila galeriji Galerie n09 – z33 v belgijskem mestu Hasselt, ki jo je načrtovala arhitektka Francesca Torzo. Podelitev nagrad je bila v soboto na prireditvi v razstavišču Monfort v Portorožu.

zmagovalnem projektu je žirija v utemeljitvi zapisala, da novi elementi dopolnjujejo obstoječe na način, ki poudarja izkušnjo prostora. Prepričala jo je inovativnost na dveh nivojih: prvič v smislu prostorske ureditve kot sosledja zunanjih in notranjih prostorov in njihovih določenih prehodov in drugič z zelo drznimi pristopi k preoblikovanju materialnosti.

Zunanji obod re-interpretira fasado obstoječe stavbe, novo in staro se neopazno prepletata. Dramatični, zahtevni prehodi med zunanjimi in notranjimi prostori stavbe mimoidočega izzivajo, da vstopi. Stavba je del mesta, ki s svojo okolico generira dobro arhitekturo, je zapisala.

Foto: francescatorzo.it

Foto: francescatorzo.it

Foto: francescatorzo.it

Žirija je podelila še mednarodni priznanji in študentsko priznanje Piranesi.

Mednarodno priznanje Piranesi 2018 je prejel projekt Workshop Garage (2016) v italijanski Suzzari arhitektov Studiospazio. Kot piše v utemeljitvi, je ikoničen projekt elegantna in enostavna neobičajna rešitev.

“Je izvrstna zamisel, ki presega arhitekturo z genialno konstrukcijsko zasnovo,” menijo člani žirije.

Foto: studiospazio.net

Mednarodno priznanje Piranesi je žirija namenila tudi Baziliki in duhovni hiši (1992-2018) v avstrijskem Mariazellu arhitektov Feyferlik / Fritzer. Kot piše v utemeljitvi, projekt povzema kot zbirko radikalnih, a potrpežljivih posegov v ogromnem verskem kompleksu. Ta je nastajal v obdobju več kot dveh desetletij. Vsak sklop je bil deležen enake pozornosti, ne glede na pomembnost programov. Projekt nima skupnega jezika, a so arhitekti uspeli poudariti posebnosti vsakega dogodka in programa.

Študentsko priznanje Piranesi pa prejme projekt Terrain Anamorphosis v grškem Solunu. Žirija je v projektu prepoznala skrb študentov: spopadali so se s problemi ohranjanja planeta, kot so voda, sol, olivno olje, čebele. Kot piše v utemeljitvi, prikaz projekta prebudi v gledalcu sanjarjenje. Izjemno sposobnost umetniške predstavitve dopolnjuje pametno načrtovanje. Industrijske površine se vračajo naravi, kjer na novo zaživijo.

Mednarodno žirijo so sestavljali Valerie Mulvin (predsednica), Matteo Bolgan, Eduard Callis, Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Gernot Hertl, Palmar Kristmundsson, Niall McCullough, Guillem Moliner in Amir Vuk Zec.

Avtorica skulpture za nagrado Piranesi je študentka arhitekture Ajda Racman. Stekleno skulpturo so izdelali v Steklarni Rogaška. Vsak nagrajenec pa od pokrovitelja podjetja Rex Kralj prejme tudi produkt najbolj znanega slovenskega oblikovalca Nika Kralja.

Za razstavo Piranesi 2018 je bilo nominiranih 41 projektov, ki so jih izbrali nacionalni selektorji devetih evropskih držav, ter 23 študentskih projektov, ki so jih izbrali selektorji z 12 evropskih arhitekturnih fakultet.

 

Arhitektura v naravi: ornitološke opazovalnice

Pravijo, da je pred nami zadnji jesenski konec tedna letos. Zato ga izkoristite za sprehod v naravo. Mogoče na nebu in na travnikih še lahko opazite ptice, ki so se ustavile na poti v toplejše kraje. Opremite se z daljnogledom in se odpravite na katero od ptičjih opazovalnic, ki smo jih obiskali tudi v sklopu preteklih festivalov Odprte hiše Slovenije.

 

Naravni rezervat Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je polslano močvirje, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Nastal je kot posledica poseganja človeka v naravo (izgradnja in opustitev solin), bližina mesta, pristanišča, ceste in železnice pa je ogrožala njegov obstoj. Zaradi bogatega rastlinstva in živalstva je bil leta 1998 razglašen za naravni rezervat. V zadnjih letih je potekala intenzivna sanacija naravnega okolja, ki je prinesla njegovo izboljšanje. Zgradili so središče za obiskovalce, opazovalnice in še nekaj objektov. Vsi so zasnovani v skladu s trajnostno gradnjo in dopolnjujejo učne poti po naravni krajini rezervata. Prevladujoč material je les. Vidne nosilne konstrukcije, kjer vertikalni elementi z zunanje strani nosijo volumne objektov, so analogija gnezd v trstičju.

Od novembra do marca je naravni rezervat (učna pot z opazovališči, parkirišče za obiskovalce v času obiska) odprt vsak dan od 8.00 do 17.00 ure, center za obiskovalce (recepcija, trgovina, bar) pa od torka do nedelje od 9.00 do 15.00 ure.

Arhitektura: Robert Potokar, Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrovič, Mateja Šetina. Krajinska arhitektura: Urša Komac (Foto: Virginia Vrecel)

Ljubljansko barje

Učna pot in opazovalnica ptic v krajinskem parku Ljubljansko barje sta namenjeni spoznavanju habitatov barjanskih travnikov in ohranjanju značilnosti kulturne krajine. Do opazovalnice vodi cikcakasta pot in jo zato obiskovalci opazijo šele, ko se ji čisto približajo. Zasnovana je iz naravnih materialov, njena tradicionalna izdelava pa spominja na ptičje gnezdo.

Dostop do Koščeve poti: na cesti, ki vodi od Iga proti Podpeči, za vasjo Brest prečkate reko Iška in takoj za mostom zavijete desno na neutrjeno cesto, nadaljujte peš. Približno po 400 metrih zavijete desno čez prvi most in takoj na levo po peš poti začnete odkrivati Koščevo učno pot, ki vas privede do opazovalnice ptic.

Arhitektura: Tomaž Stupar, Dušan Stupar

Poljčane

Opazovalnica za ptice z doživljajskim podestom je izobraževalni in vzgojni objekt ob Dravinjski učni poti. Osnovna ideja opazovalnice je ustvariti učilnico na prostem z zastrtimi pogledi na naravo, ki jo obdaja. V nizu lesenih lamel, ki so zasnovane kot struktura trstičja ob reki, so interaktivni didaktični pripomočki za učenje skozi igro. Na podestu, ki je dvignjen nad poplavnim poljem reke Dravinje, so tematski vrtiljaki o živalih in rastlinah ob reki, ki se v ritmu vertikal nadaljujejo v opazovalnico za ptice ter zaključijo v namišljeni strugi reke Dravinje. Učenje skozi igro ob prijetnem sprehodu v naravo skuša motivirati otroke in tiste, ki so otroci po srcu, za raziskovanje in opazovanje sveta okoli sebe.

Arhitektura: Maša Živec

Vrhunsko vino si zasluži vrhunsko arhitekturo

Pred vrati je praznik svetega Martina, ki bo iz mošta naredil vino. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da gre za enega najbolj priljubljenih praznovanj pri nas. Vzrok za to verjetno leži v razvoju vinogradniške in vinske kulture v zadnjih tridesetih letih.

Z razvojem vinarstva in vinske kulture pa se je razvijala tudi “vinska arhitektura”. Vinske kleti niso več le temačni in hladni prostori, napolnjeni s prašnimi sodi, temveč danes predstavljajo pomemben segment pri razvoju prepoznavnosti vinarja.

Arhitektura vinskih kleti v povezavi s številnimi turističnimi in gostinskimi dejavnostmi je ključna za privabljanje ljudi v vinorodne pokrajine.

Tudi Odprte hiše Slovenije so že odprle nekaj objektov, ki nudijo arhitekturno doživetje, dopolnjeno z vinsko, kulinarično ter turistično ponudbo.

VINSKA KLET ŠKALCE

Andrej Kemr, Igor Skulj

Vinska klet Škalce se nahaja v Slovenskih Konjicah. Gre za klet podjetja Zlati grič. Da bi ohranili vinorodno pokrajino neokrnjeno, so arhitekti predlagali vkopani objekt vinske kleti, ki ga osvetljujejo svetlobni atriji. Obodni zidovi izdolbenih notranjih prostorov dopolnjujejo krajinsko sliko in popeljejo obiskovalca v notranjost kompleksa. Klet predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejših tovrstnih objektov v tem delu Evrope. Kompleks zajema kleti z vinsko posodo, proizvodni del s prostori za trženje, upravo ter garaže. Objekt je velik 3.500 m2 s kapaciteto 1,3 milijonov litrov in je v celoti vkopan v zemljo, strehe pa zatravljene in zasajene. V naravi so vidni le posamezni fasadni elementi, ki se izvirno vključujejo v obstoječi ambient vinogradniške krajine

VINSKA KLET MAROF

Studio Kalamar, Andrej Kalamar

Zahodno od vasi Mačkovci v Prekmurju se nahaja Vinska klet Marof. Ta je nastala na prenovljenem 120 let starem gospodarskem posestvu, ki je vključeval podeželski dvorec pripadajoča gospodarska poslopja. Enega od teh so prenovili v vinsko klet, v kateri nastajajo vina nove blagovne znamke Marof. Vinogradi kleti v obsegu 40 hektarov se razprostirajo po okoliških gričih in dajejo 300.000 litrov vina na leto. Prvi letnik vina, 2009, je bil nagrajen z več Decanterjevimi priznanji.

Nova klet preproste oblike po zgledu podeželskih objektov je postavljena v liniji objektov na južni strani grebena. Večina prostorov je skritih pod zemljo. Vidni del objekta nad terenom predstavlja samo sprejem obiskovalcev (severna stran) in sprejem ter drobljenje grozdja (južna stran). Večina volumna se skriva pod terenom. Tukaj si sledijo prostori tehnološkega postopka – stiskalnica grozdja, kovinske in lesene posode za vino, laboratorij, polnilnica in skladišče steklenic. Zemeljska masa tu zagotavlja stalno temperaturo 14 stopinj Celzija, dodatna energija je potrebna le za ohlajevanje kadi z grozdjem med postopkom fermentacije. Ob vznožju pobočja pod vinogradi je zbiralni bazen, v katerega se steka voda iz okoliških vinogradov za ponovno zalivanje.

Fasada povzema barve zemlje in grafiko kolov za trte. Streha je po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine krita z rdečo opeko, kritino nekdanjih gospodarskih objektov. Panoramsko okno na zahodni fasadi obiskovalca kleti poveže z vinogradi na pobočjih in dolino pod njimi, serija lin na nasprotni strani prostora pa odpira pogled v kleti.

Objekt z vseh strani objemajo vinogradi in vinogradi so vse, kar se iz objekta vidi. Projekt je bil nominiran za nagrado Svetovnega arhitekturnega festivala leta 2010.

RESTAVRACIJA IN PENZION GREDIČ

Real Engineering, Rok Klanjšček, Aljaž Lavrič, Nina Polajnar, Raketa d.o.o., Katjuša Kranjc, Rok Kuhar

O vili na Ceglem, ki so jo ljudje od nekdaj imenovali Gredič (gradič), je znanih malo zgodovinskih podatkov. Impresiven gradič je bil zgrajen pred približno 400 leti v osrčju vinorodnih Goriških brd.  Leta 2012 je bila dokončana celovita prenova gradu, ki mu je povrnila prvotni sijaj in ustvarila dodano prostorsko kot tudi vsebinsko vrednost. Vodilo pri oblikovanju majhnega hotela, restavracije ter vinoteke je bilo, ustvariti prostor, ki bo sodoben, a hkrati grajski. Prostor, ki ne bo težak in temačen, a vendar skrivnosten in poetičen. Uporabljen je bil lokalni kamen in les z željo po ravnovesju med zunanjostjo in notranjostjo. Gredičeva vinoteka združuje kanček tradicije, elegance ter harmonije in je izjemen prostor za degustacijo bogate zbirke briških vin. Poleg vinoteke pa je tu še tempelj penin – nekakšen poklon široki paleti kvalitetnih penečih vin in številnim vrhunskim vinarjem te unikatne vinske regije, kjer obiskovalci lahko uživajo pri okušanju širokega izbora priznanih lokalnih in evropskih penin ter raznovrstnih vin iz svetovno znanih kleti v Šampanji.

DOM PENINE RADGONSKE GORICE

Premica d.o.o. Celje

Ob praznovanju 160-letnice Zlate radgonske penine so se Radgonske gorice odločile prenoviti staro meščansko stavbo iz 17. stoletja, ki je razglašena za kulturni spomenik občinskega pomena. Slednje je pomembno vplivalo na samo obnovo, saj je ta potekala po navodilih in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

Prenovljeni objekt nosi ime DOM PENINE in je namenjen predstavljanju Radgonskih goric in prodaji vin iz lastne proizvodnje. Da bi razširil dosedanjo turistično ponudbo vinske kleti, so jo smiselno dopolnili s trgovsko in poslovno dejavnostjo.

VINSKA KLET DUCAL

Plusminus30 

Vinska klet v Svečini je nastala na mestu porušene stare hiše, vkopane v zemljo.  Arhitekti so ohranili samo klet in okoli nje zgradili novo, ki vključuje večnamenski prostor za degustacije, prostor za pridelavo in shranjevanje vina ter prostor za amfore in penine. Trenutno je zgrajena prva faza – vinska klet. Celoten objekt bo obsegal še glavni objekt z restavracijo in tri montažne nastanitvene paviljone s konzolnim bazenom.

Če želite izvedeti več o arhitekturi vinskih kleti in najnovejših smernicah, ki se odvijajo na tem področju, se nam pridružite na okrogli mizi, ki jo organiziramo skupaj z Balassijevim inštitutom – Kulturnim centrom Veleposlaništva Madžarske, v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri. Svoje izkušnje bodo delili arhitekti iz Slovenije in Madžarske. Pogovoru bo sledila degustacija vin iz prenovljenih kleti s Sašo Cafuta Trček. Na dogodek se je treba prijaviti. Več podrobnosti je na voljo TU.