Workplace Design 2018 Ljubljana

V petek, 5. oktobra 2018 se bo v Ljubljani odvijala inovativna konferenca Workplace Design 2018, na kateri bodo predstavljeni najboljši primeri oblikovanega delovnega prostora. Glavni govorec na konferenci bo dr. Nigel Oselad, strokovnjak na področju zasnove efektivnih delovnih prostorov, ki podjetjem prinašajo boljše poslovne rezultate.  Med govorci bosta še Alenka Kragelj Eržen in Jure Vanič.

Dogodek je namenjen poslovnežem, arhitektom in inženirjem, ki jih zanima, kako lahko z dobro zasnovanim prostorom povečajo potencial svojih zaposlenih in si odprejo nove možnosti za rast.

Več informacij o konferenci in prijavah izveste na uradni strani dogodka.

“Jutri” v Trnovem

Odprte hiše Slovenije in Urbanistični inštitut Republike Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vabi na projekcijo dokumentarnega filma “Jutri” (Demain, režija Cyril Dion in Melanie Laurent – 115 min).

Film se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane “ameriške sanje”, spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop pa je prost.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala OHS Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.


dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent.

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

3. trajnostna konferenca GBC Slovenija

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija), 27. 9. 2018, v Ljubljani organizira že 3. trajnostno konferenco GBC Slovenija. Letošnja konferenca z naslovom ”Pravi materiali, prave trajnostne rešitve”, bo pod eno streho združila ljudi iz različnih strok, ki aktivno delujejo na področju trajnostnega razvoja, tako zakonodajalce, podjetnike kot politične odločevalce.

Konferenca je namenjena arhitektom, statikom in ostali strokovni javnosti. Potekala bo na Zavodu za gradbeništvu (ZAG) v Ljubljani (Dimičeva 12, 5. nadstropje) od 9.00 do 15.00.

Udeležba na konferenci je brezplačna, število udeležencev je omejeno.

Več o dogodku in prijave na povezavi.

 

NAGRADA PIRANESI 2018

Nagrada Piranesi nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Avstrija, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Slovenija. Sodelujoče fakultete so Ljubljana, Maribor, Zagreb, Split, Trst, Pescara, Gradec, Dunaj, Spittal, Budimpešta, AA London in Thessaloniki.

Arhitekti zgoraj naštetih dežel se lahko prijavijo za nagrado Piranesi preko nacionalnih selektorjev. Vsak nacionalni selektor bo izbral 5 realiziranih arhitekturnih del, zgrajenih v zadnjih dveh letih. Študenti zgoraj omenjenih arhitekturnih fakultet se lahko za študentsko priznanje Piranesi prijavijo preko študentskih selektorjev svoje fakultete. Vsak študentski selektor bo izbral dva realizirana ali nerealizirana projekta, nastala v zadnjih dveh študijskih letih. Selektorji imajo pravico podati svoje predloge. Selekcija se opravi vsako leto konec oktobra.

RAZPIS JE OBJAVLJEN TUKAJ.

IGNORANCA =TEMA = OVIRA

»Kakovostno oblikovan in dostopen prostor je temeljna pravica nas vseh«.

Je javni grajeni prostor res dostopen in prijazen do vseh ljudi?

Dobra arhitektura in oblikovanje lahko izboljšata življenje vsakemu posamezniku ter ponudita možnosti za bolj vključujočo in humano družbo.

Vabimo vas, da se 17.9.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani med 10. in 17. uro udeležite OVIRANTLONA! Povabite znance in prijatelje!

Prostor oblikujemo in uporabljamo vsi ljudje!

Ustvarimo ga skupaj za vse!

Arboretum Volčji Potok – vstopni paviljon

” Arboretum Volčji potok je prekrasen park, ki je prvotno obdajal graščino družine Souvan, ki pa je bila ob koncu druge svetovne vojne požgana. Leon Souvan je park uredil v arboretum poln ribnikov, raznolikih drevesnih vrst in drugih rastlin. Po vojni je načrte za ureditev parka izdelal naš krajinski arhitekt Ciril Jeglič, a žal ti v celoti niso realizirani.

Iskali smo mesto in arhitekturni izraz stavbe, ki bi izpostavil vso naravno lepoto vhodnega območja – potoka in skupine sekvoj ob njem ter obenem omogočil delovanje parka ob različnih scenarijih uporabe.” – Maruša Zorec

Vstopni paviljon, arhitektov Maruše Zorec in Matjaža Bolčine se je letos tako uvrstil med nominacije za Plečnikovo medaljo 2018.

Podjetje Riko hiše je v lesu izvedlo lesene obloge, lesen strop in  notranje okenske okvirje.

Paviljon je uvrščen v zbirko OHS – SLOVENSKA ARHITEKTURA.

Več o njem si lahko preberete tu.

Hrepenenje po svetlobi

Ali dovolj upoštevamo potrebe telesa in mu zagotavljamo zadosti dnevne svetlobe? 

 Moderno življenje je polno negotovosti. Pred nas postavlja številne grožnje, zaradi česar je naše dobro počutje vse pogosteje ogroženo in načeto.

 

Hitro spreminjajoča politična slika v svetu? Grožnja!

Klimatske spremembe? Grožnja!

Pomanjkanje dnevne svetlobe? Naj se zdi še tako čudno, ampak tudi to je grožnja za zdravje modernega človeka!

 

Zagotovo ste že slišali, da bo v prihodnosti med glavnimi dejavniki zdravstvenega tveganja sedenje, toda ali ste si v svojih najhujših nočnih morah lahko predstavljali, da bo ena največjih groženj za človekovo zdravje pomanjkanje dnevne svetlobe?!?

Dejstvo je, da je svetloba bistvenega pomena za naše dolgoročno dobro počutje in zdravje. Pri vzpostavljanju in ohranjanju vitalnosti bi sončevo svetlobo lahko povsem enakovredno postavili ob bok drugim dejavnikom: spanju, zdravi prehrani, gibanju, … Skrb za zadostno količino dnevne svetlobe preprosto spada k zdravemu življenjskemu slogu.

Zlasti življenje v mestih postavlja pred nas izzive, na katere smo doslej redko pomislili. Med tednom je časa, ki bi ga preživeli zunaj in ob dnevni svetlobi, pogosto premalo.

V povprečju se naš delovni dan začne z jutranjim hitenjem v službo. Pot opravimo z avtom ali avtobusom, največkrat tako, da imamo od točke prihoda do vstopa v podjetje čim manj korakov. Če gremo v službo z avtom, pogosto skozi podzemno službeno garažo naredimo nekaj korakov do dvigala, od tam pa hitro v svojo pisarno, v kateri nam nad glavo sveti neonska luč. Če je zunaj sonce, že hitimo zastirati okna, da se nam računalniški zaslon ne bi bleščal. Zelo verjetno delamo v podjetju, v katerem obratuje službena restavracija, zato tudi v času malice ne zapustimo stavbe.

Po tem, ko presedimo svojih osem ur, se znova v naglici odpravimo domov, po otroke v šolo ali spotoma v trgovino. Če imamo srečo in ne razvažamo otrok po treningih in drugih dejavnostih, si izborimo čas za telovadbo, ki pa je redko zunaj, ampak spet v notranjosti fitnes centrov ali v dvoranah, v katerih nam svetlobo dajejo le luči. Po tem, ko otroke pospremimo v posteljo, pogledamo še televizijo ali pa na prenosniku/tablici zremo v bleščeče premikajoče slike. Ko končno zapremo oči, nam pod vekami verjetno utripa modrikasta svetloba elektronskih naprav.

Smo prva kultura v človeški zgodovini, ki jo ogroža katastrofalna zmes transporta, delovnih obvez in nezdravih elektronskih motilcev v bivalnih prostorih. Smo kultura ljudi, ki je sončnim žarkom izpostavljena le na poti od doma do službe in nazaj, kar med tednom pomeni manj kot 10 odstotkov dnevnega časa. Temu pojavu pravimo tudi »deficitarnost dnevne svetlobe« in, na kar antropologi že  dolgo opozarjajo, odtujenost od narave.

Neposredne posledice pomanjkanja sončeve svetlobe so šibka tvorba vitamina D in dušikovega oksida, kar lahko v začetni fazi vodi do oslabljenega imunskega sistema, posledično pa celo do demence, Alzheimerjeve bolezni ter debelosti. Si lahko mislite, da je pomanjkanje dnevne svetlobe lahko krivec za vaš prehlad ali gripo, ker se je zaradi zmanjšane odpornosti niste uspeli ubraniti?!

Dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih brez dnevne svetlobe negativno vpliva tudi na cikle spanja, kar oslabi naš imunski sistem.

K sreči se zima počasi preveša v pomlad, a nevarnost za sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD) še vedno obstaja. Gre za vrsto depresije in potrtosti, ki jo povzroča sprememba letnih časov. Še posebno pogosta je v zimskih mesecih, ko se zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe spremeni naša notranja dnevna ura. S tem se poruši tako imenovani cirkadiani ritem (del bio-ritma) posameznika, ritem, ki je povezan s 24-urnim dnevnim ciklom.

Naslednja posledica pomanjkanja dnevne svetlobe je znižana raven serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje, pomembno vlogo pa lahko igra tudi pri jesensko-zimski depresiji.

Na kratko: privoščite si dnevno svetlobo – ob pravem času in na pravem mestu.

Kako imam zavarovano posojilo?

Mnogi so zmotno  prepričani, da je plačilo stroškov zavarovanja kredita enako sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici. Pa ni – zavarovanje kredita pri banki je zavarovanje banke pri zavarovalnici. Če pride do težav, naš kredit banki sicer res odplača zavarovalnica, se pa naš dolg prenese na zapuščino oziroma na dediče. V tem primeru so dediči dolžni poplačati kredit, ali pa se  odpovedati  zapuščini. 

Ko najemate kredit, potrebujte zagotovilo, da se finančna bremena kredita v primeru nepričakovanih dogodkov, ne bodo prenesli na druge. Eden od primernejših načinov za zaščito svojih najdražjih je sklenitev življenjskega zavarovanja, ki ob dostopni premiji zagotavlja dovolj visoko zavarovalno kritje. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev ali za življenjsko zavarovanje za primer smrti. Kakšne so razlike med enim in drugim, preberite v nadaljevanju. >>

Link: http://vsebovredu.triglav.si/premozenje/kako-imam-zavarovano-posojilo?cm_mmc=VseBoVredu-_-odprtehise-_-povzetki-_-kako-imam-zavarovano-posojilo&utm_campaign=odprtehise-povzetki&utm_source=odprtehise&utm_medium=clanek&utm_content=kako-imam-zavarovano-posojilo

Zavarovanje v času gradnje

Arhitektura, ki se šele gradi, ter gradbeni material sta lahko izpostavljena različnim nevarnostim že med samo gradnjo. Z zavarovanjem v času gradnje bo za strošek škode, kot so požar, vihar ali toča, škodam, ki izhajajo iz odgovornosti, ter vloma ali tatvine, poskrbela zavarovalnica.

Od postavljanja temeljev do polaganja izbranega parketa – gradnja doma terja svoj čas in po navadi vedno traja dlje od predvidevanj. Ne glede na to, v kateri fazi gradnje ste trenutno, o zavarovanju svoje sanjske hiše razmišljajte že preden vanjo vselite.

Vaša hiša je v času nastajanja že izpostavljena različnim nevarnostim. Obenem pa so v igri že porabljena sredstva in morebitna tveganja. Z ustreznim zavarovanjem bo za strošek škode, ki bi jo na vaši nepremičnini v nastajanju na primer povzročil vihar, poskrbela zavarovalnica.

V prvi fazi gradnje, ko vaš novi dom še raste, priporočamo gradbeno zavarovanje, ki krije najpogostejše škode, nastale na gradbišču. Namenjeno je predvsem izvajalcem gradbenih del, lahko pa ga sklenete tudi vi kot investitor in bodoči lastnik objekta.

Priporočamo, da zahtevate od vašega izvajalca del, da ima sklenjeno ustrezno gradbeno zavarovanje z navedenimi zavarovalnimi kritji. Tako boste vedeli, da bo morebitno škodo povrnila zavarovalnica oziroma, da bo vaša investicija v dom varna. Pri gradbenem zavarovanju je zelo pomembna še vsebina pogodbe, ki jo izvajalec sklene z vami. Iz nje mora biti razvidno, kaj in kdaj se bo gradilo, vrednost gradbenih del ipd. Prav tako je pomemben prevzemni zapisnik, iz katerega je razvidno, kdaj so bila dela zaključena.

Ko ste objekt prevzeli, vendar se vanj še niste vselili, saj še niste zaključili vseh del, priporočamo, da sklenete požarno zavarovanje. To zavarovanje vključuje vse tiste nevarnosti, za katere zavarovalnice ocenjujemo, da lahko domove najpogosteje ogrožajo: to so požar, strela, eksplozija, vihar in toča. Kritje lahko razširite tudi na dodatne (požarne) nevarnosti kot npr. potres, poplava, izliv vode, zemeljski plaz, snežni plaz, ipd. S tem zavarovanjem lahko zavarujete zgradbe z vsemi njihovimi deli, vključno s temelji in kletnimi zidovi, vse vgrajene instalacije in drugo vgrajeno opremo (centralno kurjavo s cisterno za gorivo, grelnike, klimatske naprave).

Zgoraj omenjeno požarno zavarovanje ne krije škode v primeru vloma, ki se dogaja vedno pogosteje, zato vam svetujemo sklenitev ločenega vlomskega zavarovanja. Z njim lahko zavarujete pohištvo in opremo v še nenaseljenem objektu, pri čemer mora biti objekt zaprt in zaklenjen. Vendar pozor: vlomsko zavarovanje krije zgolj premičnine, torej stvari, ki niso del stavbe (pohištvo in oprema).

Več o zavarovanju v času gradnje preberite v nadaljevanju >>

STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA OHS 2018

Preberite, kaj o festivalu OHS menijo  člani letošnje strokovne žirije. Tisti, ki bodo naredili izbor najboljših prijavljenih projektov, izbranih za ogled med 13. in 15. aprilom 2018 – na letošnjem devetem največjem arhitekturno nepremičninskem festivalu Odprte hiše Slovenije.

 

doc. dr. PETER ŠENK,arhitekt – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru /

Studio Stratum

“Vsakoletni nabor slovenske arhitekture, ki je na ogled v okviru festivala OHS, odpira pogled v prihodnost. Je nekakšen trendovski barometer in seizmograf novih porajanj že zgrajenih, v stroki in medijih izpostavljenih, nagrajenih, razvpitih, pa tudi spregledanih kakovostnih arhitektur. Pogosto ob razlagi načrtovalcev, arhitektov. Izkušnja, ki jo ponuja festival OHS, je tako neprecenljiva, saj omogoča osebno ovrednotenje arhitekture onkraj sploščene vizualne izkušnje, ki jo ponujajo mediji.”

 

MIMA SUHADOLC, arhitektka
“V dobi, ko so v fotografski objektiv ujete podobe stavb in prostorov zamrznjene kot retuširani obrazi lepotic z modnih plakatov, in v dobi, ko je fotografijo nemogoče ločiti od računalniške podobe, je postala možnost izkusiti prostor neprecenljiva. Oblikovanje prostora je dokončano, ko ga naselijo njegovi prebivalci. Ti so zadnji kos opreme prostora in njegov končni kritik. Odprte hiše dajejo obiskovalcem možnost celovito doživeti prostor v njegovi pravi podobi in funkciji.”

 

BOŠTJAN VUGA, u.d.i.a, Grad.Dip. (AA) – Sadar+Vuga

OHS je edini medij, ki publiki omogoča fizično izkušnjo arhitekture. Stavbe se razkrijejo, ljudje se jih lahko dotaknejo, si jih od blizu ogledajo, doživijo atmosfero v prostorih, v katere po navadi nimajo vstopa. Izbrane stavbe predstavljajo najkvalitetnejšo arhitekturno produkcijo, kar dviguje kulturo prostora v Sloveniji.

 

KLARA ZALOKAR, m.i.a. – Studio Moste

Arhitektura, predvsem stanovanjske stavbe, je javnosti dostopna in predstavljena le preko medija fotografije. Še tako dobra fotografija pa težko ustvari občutek fizične prezence v prostoru – teksture površin, taktilnost materialov, zvok polne lesene mize, ko nanjo odložimo predmet, ali vpliv različne dnevne osvetlitve. Arhitekturo dojemamo z vsemi čutili in ne le z očesom – prav zato se mi zdi projekt OHS izjemnega pomena. Posameznikom omogoča pristno arhitekturno izkušnjo tudi v objektih, ki so javnosti načeloma nedostopni.

 

ZAŠ BREZAR, u.d.i.k.a. – Landezine

V družbi, kjer je prostora za razvoj prostorske kulture še zelo veliko, OHS igra pomembno vlogo pri  izboru in promociji dobrih praks oblikovanja prostora tako znotraj stroke kot tudi v javnosti. Arhitekturo osvetli kot iznajdljivo in kreativno disciplino, ki ni namenjena zgolj tistim, ki imajo več. V strokovnem smislu pa se je projekt OHS vzpostavil kot živahna komunikacijska platforma za prostorske načrtovalce.

 

MICHAEL BURNARD – raziskovalec Center odličnosti InnoRenew, Univerza na Primorskem

 Festival Odprte Hiše Slovenije omogoča inovatorjem, da raziskujejo nove ideje, predstavljajo svoje delo širšemu občinstvu in tudi prejmejo priznanje za svoje trdo delo. Hkrati opozarja na napredek trajnostnega oblikovanja in zagotavlja platformo, ki daje prednost trajnostnemu razvoju v vsakodnevnem življenju, kar bistveno prispeva k zdravi prihodnosti Slovenije.

 

KRISTINA DEŠMAN – Odprte hiše Slovenije, urednica revije Hiše

OHS so priložnost za spoznanje, premislek, učenje in raziskovanje. Znanim, manj poznanim, mladim, starejšim arhitektom omogočijo, da pokažejo, kaj so ustvarili. Investitorji in lastniki se pohvalijo s svojimi objekti. Arhitekti ponovno premislijo svoje zasnove in preverijo, kako se obnesejo v praksi. Naročniki in lastniki se spomnijo, zakaj je njihova hiša posebna. Obiskovalci raziskujejo dobre prostore in spoznavajo proces, ki je do njih pripeljal. Letos smo še posebej ponosni na izbor mladih arhitektov, ki se predstavljajo s svojimi prvimi projekti.